Jan Amos Komenski. (V spomin tristoletnice.) stega leta začno razne sovražne stranke poganjati se za niir. Komenski in drugi izgnanci so se tega jako oveselili, nadjaje se, da se Svedom kot zinagovalcem posreei za vse pregnance pridobiti amnestijo ter da s tem pridobe pravico povrniti se v svojo česko domovino. V ta namen pošlje Komenski jednega svojih tovarišev 1. 1G43. na Švedsko s posebnim pismom, v katerem razlaga, kako bi bilo niogoče raznevrstnost ver vsaj nekoliko j)oravnati in kako naj bi se razne verske stranke med seboj pogodile. Poleg tega je po teni poslanci svojini podj)ornikom naznanil, kako njegovo dclo napreduje. Na gimnaziji v Elbinkab, ki ga je vodil Komenski sam, pošiljali so svoje sinove visoki plemenitniki v vzgojo. Na prošnjo clbinških meščanov in senata se Komenski zaveže vsak dan nekoliko ur poučevati izvanredno na gimnaziji; za t rud mu j<> scnat daroval najemščino od tistega hrama, kjcr je stanoval, seveda po naših raznierah zelo mala odškodnina. L. 1044. se udeleži Komenski občnega zborovanja evangelikov v Litevsku; takrat ga je povabil ogerski knez Rakoczy, naj bi se preselil k njemu na Ogersko, obljubivši mu četrtino svojega premoženja žrtvovati za to, da bi pri njem dokončal in izdal svoje delo; ali Komenski se ni hotel posloviti od svojega starega prijatelja in dobrotnika Ljud. pl. Geera, dasi je ta proti njeniu v poslednjem času kazal neko neopravičeno nezadovoljnost čes, da Komenskega delo prepočasi napreduje, ker se peča še z drugimi rečmi. Naslednje leto se Komenski vnovič udeleži oerkvenega zborovanja zaradi združitve protestantov in katolikov v Torunu, kjer je zastopal česke brate. Ta korak ni bil všoč Ljud. ])1. Gooru, akoravno ga ni nič več tako podpiral z denarji, kakor popred. V letih 1046—48 je dobival Komenski od Geera zopet večjo podporo in je vsled tega tudi dokončal marsikatero delo. V tem času se prigodi, da umrje starešina (bratovski škof) Juslin (B. Lovrencij Gustinus); na njegovo mesto izvolijo Komenskega. Zdaj je bil primoran zapustiti Elbinke in se preseliti v Lešno, kjer je dokončal in izdal svoja inienitna dela, ki so mu prizadela toliko dolgotrajnega truda, kakor: »Methodus linguarum novissima", predelana ,,Janua linguarum", ,,Lexicon linguale latinogermanieum" (latinsko-nemški slovar), ,,Grammatica latino-vernacula", ,,Atrium linguae latinae, rerum et linguarum ornamenta exhibens" (predvor latinskega jezika, kazoč lepoto rečij in jezikov). Izmed teh učenih del je ,,Methodus linguarum novissima" najvažnejše in najimenitnejše — tako rekoč ključ k vsem drugim. V tem času se je končala 301etna vojska ter se je sklenil ,,vestfalski mir", s katerim so dobili česki bratje smrtni udarec; kajti zabranjeno je bilo njim in tudi Komenskemu za vselej povrniti se v lepo česko domovino. Poln gorja je pisal zastran tega Komenski Švedom, toda zastonj; njim je idejal, braniti cerkev protestantovsko, že izginil. To Komenskega tako pretrese, da od žalosti ni mogel napredovati v svojern didaktičnem delovanji; vrh tega je imel mnogo skrbij za ude bratovske cerkve, ki so bili raztrošeni po vseh deželah. Te so takrat povsod čislali kot duhovnike, učitelje, učenjake, umetnike; iskali so jih od daleč posebno kot učiteljo za gimnazije, kot vzgojitelje po občinab in pri plerastvu. Didaktične knjige Komenskega jaraejose zaradi bolj naravnega načina v poučevanji povsod razširjevati. Po večjih krajih začnd po ideji Komenskega snovati nove šole. Tako se je zgodilo tudi na Ogerskem, kjor je učenjak Ivan Tolnai kot bivši vzgo- jitelj knezov Rakoczvjev vodil ondotno šolstvo; ta namreč je deloval na to, da bi vdova pokojnega Zige Rakoczvja, Suzana Lorantfi in njen sin, poklicala Komenskega na Ogersko. Tako se je tudi zgodilo. Komenski sprejme povabilo, upajoč, da se mu tam posreči dobiti podpore za bratovsko cerkev. L. 1650. se poda v Šariški Potok (Saros Patak) na severnem Ogerskem, kjer je navadno živela Suzana. Tukaj pa ne ostane dolgo, ampak se povrne kmalu v Lešno. Suzana Lorantfi je sicer bratora v Lešno pisala, da bi Komenskemu dopustili z rodbino preseliti se v Šariški Potok, kjer naj bi bival dalj časa, obljubivši mu veliko darilo po dokončanem delu ; razven tega je še dovolila Komenskemu, da sine v novo šolo sprejeti na njene stroške 10—12 sinov čeških bratov. Pod temi ugodniini uveti se Komenski na jesen tega leta preseli v Šariški Potok. Na tem novem mestu je naraeraval osnovati šolo po svojih ,,didaktičnih in pansofistienib pravilih"; štela naj bi sedem razredov. Prvo leto po nastopu otvori dva razreda, sledece pa jednega; štiri razrede je mislil 1. 1652. odpreti, toda na njegovo veliko nesrečo umrje takrat mladi Ziga Rakoczy, največji podpornik šol in čeških bratov. Poleg tega jeimel Komenski vedne piepire s starejšimi ucitelji, ki so nasprotovali njegovim novotarijam. Zbog tega se nova šola ni dalje razširila. V Šariškera Potoku so ustanovili tudi tiskarno, v kateri so se tiskale šolskeknjige, koje je bil spisoval Komenski; tukaj je on osnoval knjižnico, prirodoslovni in tehniški kabinet. Ta njegova šola je bila torej nekak realni gimnazij. Komenski je inislil takoj po smrti Žige Rakoczvja zapustiti Ogersko, ali na prigovarjanje Jurija Rakoczyja ostane tam še do 1. 1654. Med tem časom spiše ,,Orbis pict\is" (svet v slikab), knjigo, ki je še dandanes po vsem svetu znana. Kar je izrekel o naravnem pouku v svoji didaktiki, to je s to knjigo uresničil. Cesar namrec ni rnogel v šoli svojim učencem v resnici natančno pokazati, skrbel je, da se manjkajoče stvari postavijo vsaj v podobah ueeneem pred oci. Po vsi pravici se toivj Konienski smatra oeeta ali uteuieljitelja nazornega iika, ki je zadobil vseobčno veljavo po Pestalozziji; — vse naše knjižice s podobami za otrokt1 imajo izvir svoj v Komenskega ,,Orbis pictus". Komenski se meseca rožnika ]. 1654. s svojo družino vrne v Lešno; ondi pa ni živel dolgo v miru, kajti že s prihodnjim letom nastane vojna med Svedi in Poljaki. Švedski kralj Karol Gustav premaga Poljake ter si s tem pridobi severni del Poljske ; a prihodnjega leta se posreei Poljakom izgubljene dežele pridobiti si zopet nazaj; polaste se tudi Lešna, kjer je bil oddelek švedske vojske. Pri tej priliki nastane ogenj in Lešno vpepeli popolnoma. Ceški bratje s Komenskijem si rešijo komaj svoje življenje. Komenski izgnbi v tej nesreči vse svoje premoženje in vse svoje spise. 0 tem udarcu piše sam nekako tako-le: ,,Po nesreči v Lešnu sem izgubil vse svoje iraetje ter sem prišel tako rekoč gol na Šlesko. Tam tudi ni bilo varno zarae, zato sem se podal v sosedno Marko (braniborsko), od koder sein potoval v Stitno (Stettin), na to v Hamburg, kjer sem, zbolevši, moral dva meseca ostati. Po raznih nezgodah me usoda dovede v Amsterdam, kjer sem živel nied dobrotniki in prijatelji, ki so me prav prijazno sprejeli. Moj mecenat, ki me že podpira 12 let v študijah pansofistiških, še ni nehal mi biti naklonjen, dobrotljiv in prijazen. Začenjam novih močij dobivati, da morem reei, da bi se mi tukaj inače godilo dobro, če bi me ne žalostili dve reči: žalosten sem zavoljo svoje rodbine, ki je od mene ločena, ki je zdaj v Marki — in zavoljo izgube svoje knjižnice in vseh rokopisov, s kojiini sem so trudil celih 40 let". (Dalje prih.) J. Ravnikar - Litija. pTiš^