^morski dnevnik J* začel izhajati v Trstu ^ maja 1945, njegov ^»hodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-** 1943 v vasi Zakriž na<' C®tknim, razmnožen 08 ciklostil. Od 5. do 17. JJPJembra 1944 se je ti-p v ^skarni »Doberdob* Govcu pri Gorenji Trebu-°d 18. septembra ‘»44 do 1. maja 1945 v Jf^mi »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. "2* 1945 pa v osvoboje-'T7' Trstu, kjer je izšla za-Številka. Bil je edini «wani partizanski DNEV-** v zasužnjeni Evropi. Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 159 (11.575) Trst, petek, 8. julija •P 559 (4 linije) o 1 35723 0 Le nekaj dni pred umestitvijo novega parlamenta Vodstva KD, PSDI in PLI predlagajo obnovitev stare petstrankarske vlade Socialdemokrati in liberalci pa si obetajo večjo težo v njej Ciriaco De Mita se je izognil «zrelostnemu izpitu» Tajnik KD Ciriaco De Mita Tajnik PSDI Pietro Longo RIM — Včerajšnja zasedanja vodstev KD, PSDI in PLI so sicer ocenila volilne izide povsem različno, kot so bili različni uspehi treh strank, glede perspektiv za oblikovanje nove vlade so pa prišla do podobnih sklepov. Tako demokristjani, kot socialdemokrati in liberalci se zavzemajo za obnovitev petstrankarskih koalicij iz prejšnje zakonodajne dobe, razlika je le v tem, kako naj bi jo sestavili. KD je dala svojemu tajniku pooblastilo, naj vodi (s pozicije stranke relativne večine) dvostranska srečanja s tajniki 4 strank, PLI govori o novih notranjih ravnotežjih v vladi, PSDI pa bi rad najprej ustvaril skupno fronto s PSI, PRI in PLI. Socialisti včeraj še niso dali uradne ocene dokumenta KD in njenih predlogov, ampak pričakujejo njene pobude in odmeve v drugih strankah: kljub temu pa ostaja vprašanje Cra-xijevega predsedstva vlade stalno na obzorju. VEČ NA 2. STRANI Pogodba kovinarjev: še vedno težave RIM — Tudi včerajšnji dan ni prinesel rešitve za novo delovno pogodbo kovinarjev zasebnih podjetij. Minister za delo Scotti se je dvakrat sestal s predstavniki FLM in Feder-meccanice, njegova prizadevanja za zbližanje stališč pogodbenih strank pa niso rodila uspeha. Že tako razgrete duhove so še bolj razburile vesti, ki so se pojavile v nekaterih dnevnikih in po katerih naj bi bil Scotti že formuliral FLM in Federmeccanici svoj predlog za kompromisno rešitev. V ok\hru teh vesti so bili namreč objavljeni tudi podatki o novem delovnem urniku kovinarjev medtem ko je to vprašanje še vedno široko odprto. Do trenutka, ko zaključujemo redak-* cijo, še ni uradnih vesti o tem, da bi Scotti opravil svoj zaključni posredovalni poseg. Visiok mejnik SPD iz Trsta Slovensko planinsko društvo iz Trsta je pred pomembnim mejnikom, 80-let-nico obstoja, ki ga bo praznovalo prihodnje leto. Z a ta visok jubilej pripravlja marsikaj, od izdaje kake večje publikacije, literarnega natečaja, izpeljavo zavarovane poti v Zahodnih Julijcih. Alpinisti SPDT, pa ga bodo proslavili, z letošnjo odpravo na Anapurno in drugo leto v Karakorum. O tem in drugem je v izčrpnem intervjuju spregovoril predsednik društva Pino Rudež, ki se je zadržal tudi ob sodelovanju z društvi iz matične domovine in italijanskimi društvi v naši deželi ter ob samem delovanju v društvu, ki terja vedno novih prijemov, idej, pobud, delavnosti, ki naj pritegne vedno nove člane in pomaga, da ne bi prihajalo do osipa dose dan jih. VEČ NA 11. STRANI Pertini pet let na Kvirinalu juH?et tet je tega, kar je prav na današnji dan, 8. drJa' Malija dobila novega predsednika republike: San triu, Pertlnija. Nekateri so takrat potihoma godrnjali, da PrirJn°ž že svoja leta, a «partizan Sandrot> ni zamudil 'toko' 'te ne bi v teh petih letih na vsakem koraku inKazal svojo duhovno mladost in telesno čilost. Italija držSVet. sta 0“ spoznala kot pogumnega in pravičnega Tetav.niko, ki ga v prvi vrsti odlikuje velika in ne tev'>ri<'na človeškost. Odločnost, s katero se vselej lo-sjg? tudi najobčutljivejših vprašanj, je za Italijane po a vir novega zaupanja v demokratične inštitucije, je demokrat in nepristranski državnik, kakršen tij ?a vendar ni nikdar skrival svojih naprednih in pro-ti^: wttenih korenin, iz katerih črpa svoj nalezljivi op sv0jZern' Ko )e včeraj s skupino časnikarjev ocenjeval ševa kletno predsedniško obdobje, ga je brez olep . imenoval za enega najtežjih v italijanski povojni V obudil je zločine mafije, kamore in terorizma. into.1* sapi lJa ie lzra2‘t globoko vero v mlade, ki jih hodno ^tslth vselej, kadar se z zaupanjem zazre v pri Slovenci v Italiji smo v njem našli prijatelja. na-u vam je zaradi poguma, s katerim se je, kato kot kot -,ro H>,66 m zasedel drugo me ^ Američanom Carterjem. »<4* Oglede, da stopi med zmago žkQ ’. lTnata tudi jugoslovanski mo t»n. iePPko košarkarska vrsta. *e ui»S0 premagali še Kanado in so 'tej čS£'!’ v Polfinale- kjer jih se aka kubanska reprezentanca. O Zicu tudi parlamentarci Kaže, da se primer Žico, ki je spravil na noge vso Furlanijo, bo kaj kmalu polegel. Včeraj je bilo napove dano srečanje med ministrom za šport in prireditve Signorellom in furlanskimi parlamentarci, ki pa ni naka zalo kake takojšnje rešitve. Minister je le izrazil upanje, da bi se afera čimprej srečno iztekla v interesu zainteresiranih nogometnih društev in vsega športa. Ni pa pozabil opozoriti, da so športni organi popolnoma ne odvisni od političnih. Kaže torej, da bo treba počakati na sestanek izvršnega odbora italijanskega olimpijskega odbora, ki bo 19. t.m. Medtem pa se iztekajo zadnje ure mrzličnih pogajanj in kupoprodaj nogometašev. Tudi včeraj smo zabeležili nekaj novosti pri tržaškem drugoliga šu, aktiven pa je bil tudi videmski klub. VEČ NA 10. STRANI VEČ NA 10. STRANI Na pariškem letališču «0rly» se je srečno končala preusmeritev iranskega potniškega letala, ki so ga ugrabili pripadniki iranske levičarske opozicije *mudžahedin-halk» VEČ NA 3. STRANI Nemška zakonca pokopala na Kranj umorjenega otroka? Pred tremi leti je kampirala pri Sesljanu petčlanska družina iz Nemčije. Oče, mati, trije otroci. Najmlaj-ši je imel šest mesecev, srednji leto dni, najstarejši pa dve leti. Po dopustu so se vrnili domov le štirje. Šestmesečni Thorsten je ostal v Italiji, ali bolje na Krasu. Mati, 26-Ietna Irene Dombrack por. Lučk trdi, da je umrl naravne smrti in da ga je pokopala v okolici kampa, ob cesti med Sesljanom in Nabrežino. Policija iz Hamburga je 15. junija letos tako njo kot njenega moža, 28-letnega Michaela Otta Liicka, aretirala, ker sumi, da sta otroka umorila. Preiskava se je razširila v Trst. Lastnik kampin-ga se zakoncev dobro spominja. Otroci so bili skoraj ves mesec zaprti v šotoru. Kaže, da jih starša nista hranila. VEČ NA 5. STRANI Sibirski plim tudi za Italijo MOSKVA — Formalni sklep, da končno prekinejo «pavzo premisleka*, ki jo je glede sibirskega plinovoda sprejela bivša Spadolinijeva vlada ob proglasitvi vojnega stanja na Poljskem, je le vprašanje časa. V trenutku ko bo italijanska delegacija sestavila s sovjetsko osnutek sporazuma za dobavo sovjetskega plina Italiji, bo vlada preklicala dosedanji sklep. To je včeraj v Moskvi izjavil predsednik Con-findustrie Merloni, ki je obenem navedel, da sta tako Fanfani kot minister De Michelis že privolila v prekinitev «pavze premisleka*. Merloni je tudi poudaril, da so mu sovjetski funkcionarji v teh dneh jasno zagotovili, da bodo čimprej znižali za 50 odstotkov hud trgovinski primanjkljaj Italije do Sovjetske zveze. Dolgoročno pa ga bodo poskušali povsem odpraviti. Medtem pa je dnevnik «Sovjetskaja Rosi-ja» včeraj zapisal, da so predčasno izročili svojemu namenu tisoč kilometrov sibirskega plinovoda. Osvoboditev Negrija le še vprašanje ur? RIM — Za danes, ali najkasneje v soboto, je predvidena osvoboditev Tonija Negrija, obsojenca na procesu «7. aprih, ki je bil pred kratkim izvoljen v parlament na listi radikalne stranke. Tako vsaj trdi njegov zagovornik, ki pravi, da so le birokratske procedure tiste, ki Negrija še zadržujejo v zaporu. Po uradni razglasitvi, da je bil resnično izvoljen za poslanca, morajo namreč nalog za njegovo o-svoboditev podpisati sodniki v Rimu, Padovi, Milam in Traniju. Sciascia dal svoje poročilo o komisiji Moro RIM — Za pisatelja Leonarda Scia-scio bi lahko rešili življenje predsedniku KD Aldu Moru. To vsaj trdi v svojem poročilu o delovanju parlamentarne preiskovalne komisije. Zanj bi bilo treba najprej odgovoriti, zakaj niso varnostne sile osvobodile Alda Mora med njegovim 55-dnevnim jetništvom. V svojem odgovoru Sciascia navaja, da so varnostne sile takoj po ugrabitvi sprejele vrsto »paradnih* pobud, ki so služile predvsem za prepričevanje javnega mnenja, z njimi pa se ni nihče okoristil. «Izre-den napor*, ki je bil brez smisla, saj je bilo skrajno neumno, da so na dan ugrabitve Alda Mora postavljali cestne zapore na Siciliji in v Dolini Aosta. V drugem odgovoru pa sicilski pd satelj navaja, da politične sile niso hotele več prepoznati v jetniku Moru velikega državnika izrednih političnih sposobnosti. Za njih je Moro prak tično umrl v napadu v Ul. Fani. Naravna smrt in ne detomor AUGUSTA (Sirakuae) — Med jokom je 22-letna Maria Bonassoro iz Auguste pri Sirakuzah končno priznala, da se je iz obupa pred očitki moža in sorodstva izmislila verzijo o umoru hčerke in poskusu posilstva. Dvajset dni stara hčerka je komaj prebolela pljučnico in je Bonassoro-vi izdihnila v naročju. Nekaj se je v materi prelomilo, ko je zgradila ves srhljiv grad laži, da bi prekrila tragično, a skrajno preprosto resnico, da je njena hčerka umrla na ravne smrti. Preiskovalci so namreč prepričani, da ni nihče zagrešil de tomora. Vsa zadeva bo morda bolj razum Ijiva. če pomislimo na pogoje, v ka terih živi sicilska žena. Očitki, da ni sposobna roditi zdravega otroka, neprestano navajanje njene *,nespo-sobnosti» so bili morda vzvod, ki je sprožil brezupno reakcijo. Preiskovalci so pokazali precejšnje razumeva nje, saj so jo na prostosti obtožni le hlinjenja zločinskega dejanja. Evroizstrelki: Moskva proti Italiji MOSKVA — Sovjetska zveza opozarja, da bo ukrepala tudi proti lta liji, če bodo na njenem ozemlju uresničeni načrti o umestitvi evroizstrel-kov, pri čemer se seveda nanaša na Comiso na Siciliji. Grožnja je vzporedna s tisto, ki so jo v Kremlju izra žili tudi zahodnonemškemu kanclerju Kohlu, objavlja pa jo uradni dnevnik sovjetskega obrambnega ministrstva »Krasnaja zvezda*. Kakšni bi utegnili biti »učinkoviti protiukrepi* sicer še ni znano, vendar so v Moskvi že poprej oznanili, da mislijo na nadaljnje umestitve svojih jedrskih izstrelkov v Vzhodni Evropi. Na včerajšnjih zajedanjih vodstev KD, PSDI in PLI Različne ocene volilnih izidov a podobni predlogi glede vlade RIM — Ko manjka le še nekaj dni do umestitve novega parlamenta, se stranke vendar lotevajo s pospešenim tempom politične ocene pričakovanj in zahtev, ki so jih državljani izrazili s svojim glasom. Včerajšnji dan je z zasedanji vodilnih organov KD, PSDI, PLI in izvršnega odbora PSI pomembno prispeval k (sicer nedo-končnemu) razjasnjevanju perspektiv, ki jih ponujajo za reševanje vladne krize, ki bo sledila Fanfanijevi konkretni umaknitvi po formalnem začetku nove zakonodajne dobe. Največje pričakovanje je seveda veljalo za odločitve vsedržavnega vodstva KD, ki je kljub hudemu volilnemu porazu še vedno, čeprav za malo, v Italiji stranka relativne večine. Kot vedno ob takih priložnostih so se demokristjani, kljub notranjim nesoglasjem, na zunaj prikazali kot e-notne in so odložili medsebojne obračune na čas po ustanovitvi nove vlade. O odgovornostih za volilni neuspeh bodo namreč razpravljali na širšem vsedržavnem svetu, ki mu še niso določili datuma. Tako se je tajnik De Mita spretno izognil »zrelostnemu izpitu* glede vodenja stranke v volilni kampanji, kot posredna nezaupnica pa vsekakor izzveni včerajšnji sklep vodstva, da bo delegacija KD na pogajanjih z drugi mi strankami za sestavo vlade odslej precej širša. Kot uspeh pa si lahko šteje soglasno izglasovanje političnega dokumenta, na osnovi katerega se bo KD soočala z drugimi strankami. V njem ni pravzaprav nič novega, gre v bistvu za potrditev znanih stališč KD ponavlja predlog o obnovitvi petstrankarske vladne koalicije s PSI, PSDI, PRI in PLI na 3 programskih temeljih: v zunanji politiki zvestoba NATO in EGS za utrjevanje miru na osnovi ravnovesja sil in s po- gajanji, v notranji politiki preobrazba državnih ustanov, ki naj omogoči upravljivost, s sodelovanjem tudi opo zicije, v gospodarski politiki ozdravitev s smotrom obrambe in razvoja zaposlenosti, z ukrepi proti inflaciji in »strogostjo*, združeno s pravičnostjo. S tem dokumentom, ki je tako načelen, da služi lahko za vsako rabo, se bo De Mita v prihodnjih dneh pogajal s tajniki ostalih strank dosedanje večine (sinoči se je že sestal z liberal- cem Zanonejem). ,. I Socialdemokratsko vodstvo je v bi' stvu ponovilo glede okvira za sestavo nove vlade stališče KD, z razliko, da predlaga Longo najprej dogovor s PSI, nato po možnosti še z repub®; kanci in liberalci, nakar bi vsi skup**1 šli na »enakopravna* pogajanja s KR da bi imeli v vladi večjo težo. L ca PSDI pa ne izključuje niti možnos? alternativne vlade, s KD v opozicij1' kar je zagovarjal Di Giesi, ki je vpenja, da drugače ni mogoče ničesa* spreminjati v Italiji, v nasprotju s pričakovanji, ki so jih izrazili volivci. Tudi liberalno vodstvo se zavzeA® za obnovitev petstrankarske vlade, da z «novimi notranjimi ravnotežji*' * naj odrazijo volilne premike. PLI P® predvsem naglasa nujnost nekateti*' institucionalnih in gospodarskih ukff pov, zlasti glede zajezitve inflacije*® državnega primanjkljaja, -pri čertic' misli seveda na krčenje izdatkov zdravstvo in skrbstvo, ki bi prizadel najmanj premožne sloje. Craxi je zbral izvršni odbor PST z(j zjutraj, tako da še ni bilo možno daj ocene o dokumentu KD, kar bo stot* lo socialistično vodstvo šele prihoda] teden. Podtajnik Martelli pa je dej®1' da je iz dokumenta slutiti bolj odpd® in kolegialno KD, kar bi lahko ugodi* vplivalo na rešitev vladne krize. Seja komisije za manjšinska vprašanja SZDL: Več občutljivosti za dogajanje v sosedstvu LJUBLJANA — Komisija za manjšinska in izseljenska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Slovenije je razpravljala o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Največje zanimanje v razpravi je veljalo nedavnim volitvam in njihovih rezultatom ter divjanju neofašistov po slovenskih vaseh in reakciji demokra tičnih sil, predvsem Slovencev. V razpravi so sodelovali tudi Boris Race, Bogo Samsa, Viljem Černo, Dušan U-dovič in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič. Na komisiji so ocenili, da rezultati volitev v Furlaniji - Julijski krajini, tako v rimski parlament kot v deželni svet, lahko samo ohrabrujejo demokratične sile v Italiji, hkrati pa tudi Socialistično zvezo in druge organizacije v Sloveniji in Jugoslaviji, ki sodelujejo z njimi. Ne gre samo za načelno ugotovitev, da nagib v prid demokratičnih sil ohrabruje, temveč je na tej podlagi treba kovati nova prijateljstva, nove stike, stare stike pa intenzivirati. Tudi na ta način bo mogoče obnoviti sodelovanje in stike, ki so spričo depozita nekoliko popustili. Ko so obravnavali dviganje neofaši- stov po slovenskih vaseh okoli Trsta, spontano in odločno reakcijo Slovencev in demokratičnih Italijanov, so menili, da je bila podpora ljudi v Sloveniji ustrezna in dobrodošla, da pa ni bila pravočasna. Zavzeli so se zato za povečano občutljivost do dogajanja v sosedstvu, za hitrejše reagiranje na vse take in podobne poskuse izzivanj in oživljanj fašizma. V razpravi so se pogosto tudi dotaknili vprašanja, kako je mogoče, da zakonodaja oziroma njeno tolmačenje sploh dovoljuje delovanje takšnih skupin. Enotna je hila tudi ugotovitev, da je učinkovitost nastopanja manjšine kot subjekta toliko večja, kolikor bolj je povečana z demokratičnimi silami družbe, v kateri živi. JURE PENGOV □ PORDENON — Karabinjerji so včeraj po nalogu sodnika Paola Fuma-iolija iz Piše aretirali preiskovalnega sodnika v Pordenonu Antonina Ro-dana. Obtožujejo ga malverzacij in izsiljevanja, ki jih je zagrešil, ko je bil stečajni sodnik v Massi. Rodano je pordenonski preiskovalni sodnik od leta 1979, po rodu pa je iz Mesine. Utrinek iz Milana Utrinek iz italijanske stvarnosti: Giovanna Bonaugurio, po rodu iz Ne»P|L živi in dela v Milanu. V prejšnjih dneh je moral zapustiti stanovanje in. * se je z ženo in otrokoma utaboril kar v P**?) (Telefoto P ; ni imel drugega bivališča, Vittorio Emanuele «Zaznamovani» obrati v Italiji ki naj bi skrčili proizvodnjo RIM, STRASBOURG, BRUSELJ — Jeklarska vojna se na obeh frontah — znotraj Evropske gospodarske skupnosti in na relaciji ZDA - zunanji svet — nadaljuje. Kar zadeva zahtevo EGS, naj bi Italija do konca leta 1985 krepko zmanjšala svojo proizvodnjo jeklarskih izdelkov, je treba zabeležiti včerajšnje srečanje med predstavniki vlade in jeklarji na ministrstvu za industrijo v Rimu. Za vlado sta se srečanja udeležila mi nistra za industrijo Pandolfi in za državne soudeležbe De Michelis, javno in zasebno jeklarstvo pa so zastopali predsednik 1R1 Prodi, predsednik Finsider Roasio in predsednik Assider Adani ter industrijci Falck, Pit-tini in Lucchini. Na srečanju so tako predstavniki vlade kakor tudi industrijci ponovno poudarili, da Italija ne more v nobenem primeru sprejeti omejitev jeklarske proizvodnje, ki jo zahteva EGS. Celotno zadevo je treba ponovno proučiti s predstavniki deseterice in na tej ravni bo mogoče sprejeti tudi določene okrnitve, vendar pod pogojem, da bodo ustrezne žrtve pravičneje porazdeljene. Kolikor bi EGS ne pristala na ponovno proučitev problema, sta naglasila Pandolfi in De Michelis — ki se bosta danes sestala tudi s predstavniki sindikalnih organizacij — se bo Italija zatekla k haaškemu razso dišču. Evropski parlament pa je včeraj v Strasbourgu predlagal pristojni komisiji v Bruslju, naj ponovno pre gleda svoj sklep o kontingentiranju proizvodnje jekla v deseterici ob upoštevanju tudi *ekonomskih in socialnih interesov». Parlament je nadalje predlagal, naj bi komisija sprožila program pobud za okrepitev gospodarskih struktur dežel, ki bi se morale odpovedati jeklarskim obratom, ter naj bi v ta namen nakazala 300 milijonov evropskih valutnih enot (1 ECU 1400 lir). Medtem se je izvedelo, da je evropska kimisija izdelala podroben načrt za skrčenje italijanske jeklarske proizvodnje z navedbo obratov, ki naj skrčijo proizvod njo. Končna izbira je sicer prepuščena italijanski vladi, EGS pa konkretno navaja klestenja, ki bi jih izvršili v Corniglianu, Bagnoliju, Margheri, Terniju, Campiju in v kraju San Gitrvanni Valdarno, medtem ko naj bi zasebni obrati skrčili proizvodnjo za skupno 1 milijon ton. Tržaškega obrata Terni seveda ni na seznamu, saj se v Skednju proizvaja le surovo železo. Na drugi fronti jeklarske vojne, to je na fronti ZDA -zunanji svet, pa sta včeraj na Reaganov protekcionistični poseg ostro reagirala Zahodna Nemčija in An pitja. V bonskem Bundestagu so vse parlamentarne skupine ostro obsodile omejitev uvoza specialnih jekel na ameriško tržišče, prav tako kritična pa je bila v Londonu Margaret Thatcher. Tako Bonn kakor tudi London očitata Reaganu, da je sprožil nov val protekcionizma ko se še ni posušilo črnilo njegovega pod piša na listini, s katero so na nedavnem vrhu v William sburgu podprli tezo o nujnosti večje sprostitve mednarodne trgovine. Kmetijstvu nameniti večjo pozornost VINKOVCI - Predsednik skupščine Jugoslavije Vojo Srzem* je včeraj med obiskom pri Zoni c ih v kmetijski zadrugi &a. Jankovci v občini Vinkovci df jal, da je treba v Jugoslavo. veliko večjo pozornost nameril kmetijstvu. Nevzdržno je, je opozoril pL zentič, da Jugoslavija komaj " odstotkov vseh investicij v\a"j. v razvoj kmetijstva. Z nekaj °? stotki višjimi vlaganji bi se ko hitro, glede na proizvodu zmogljivosti v kmetijstvu, reftf uvoza kmetijskih pridelkov r. pri nekaterih kulturah postali tu di izvozniki. M Vojo Srzentič je poudaril. T? po besedah strokovnjakov v glednem času pri proizvodnji ruze lahko dosežejo okoli 20 U* lijonov ton. Pri pšenici pa. povedal predsednik skupšč1’1 Jugoslavije, se bi lahko kma1 približali pridelku 10 milijvUj’' ton. Kaj bi to pomenilo za čilno bilanco Jugoslavije, PajA\ težko ugotoviti, je še dejal. . Po odločnem posredovanju voditelja mudžahedinov Radžavija V Parizu se je srečno končala odisejada ugrabljenega iranskega potniškega letala ARIZ — Včeraj ob 15.55 se je na spi *t m Stališču «Orly» končala odi-n.. aTa iranskega potniškega letala ti-°eing 747», ki so ga predvčeraj-0 llrn. ugrabili pripadniki levičarske halp1C1'*'S^e skupine «mudžahedini-^irazu ta^°i P° vzletu z letališča v ^Odprite izhode letala, izpustite tal-šei S(fm* pa ostanite na krovu in pri-k vam», se je glasil ukaz riža,- niudžciliedinov Musada Racij. IJd ze dalj časa živi v Franki;- ^Razumemo komandant, izvedli bomo ;e n lvaše ukaze», je bil odgovor vod-bji. ,erice. ki je nad Širazom ugra-vi * , al°: da bi zbežala Homeinije-os* ^?kraciji. Eden po eden je 179 pretepi ^a'cev zapustilo letalo, ugrabi-b]i„, Pa so se predali francoskim o-iran |'m- Radžavi in njegov tast, bivši že ,Predsednik Banisadr, sta se £raknV^a’ da bi Francija nudila u-je u'ji61?1 politično zatočišče. Pariz aio °l *aže Pripravljen sprejeti proš-• Predhodno pa bodo ugrabiteljem ka; i zaradi zračnega gusarstva. Neco a , rancoskih ječ pa bo za peteri-stin jenk.Hst v primerjavi z možno-nu da bi jih Francija izročila Ira-ran ■er čaka gotova smrt. Tehe-tevJe Uamreč takoj po predaji zah-1 naj mu izročijo ugrabitelje. šnii^ ?e I® torej začelo predvčeraj-ši-. takoj po vzletu z letališča v silili U ™udžahedini so z orožjem pri-74 ja. Francoske oblasti so J Prepovedale prelet svojega o- zemlja. Letalo je nekaj časa krožilo nad Švico, nato pa so ugrabitelji prisilili pilota, da je kljub prepovedi usmeril letalo proti Parizu. Ob 7.35 je ugrabljeno letalo pristalo na pariškem letališču «Orly». Takoj so ga obkolile varnostne sile, francoske oblasti pa so ustanovile «krizni štab», ki naj bi vodil pogajanja z ugrabitelji. Nekaj ur kasneje so ugrabitelji izpustili pet oseb, ki so jim popustili živci in zahtevali pogovor z voditeljem mudžahedinov v izgnanstvu Musadom Radžavijem. Ko je ta prispel na letališče, se je vsa zadeva bliskovito razpletla. Ugrabitelje čaka sedaj kot politične preganjence blagohotnost francoskega vodstva. Teheran pa je že sprožil žolčno kampanjo tako proti Kuvajtu kot Franciji. Ugrabljeno iransko letalo na pariškem letališču (Telefoto AP) Proti manifestacijam pacifistov Vlada ZRN pripravlja nov represivni zakon BONN — Medtem ko je zahodnonemški kancler v Moskvi neomajno proglašal, da bodo v ZRN umestili ameriške jedrske rakete, če SZ ne umakne svojih že namerjenih «SS 20», so se mu doma nadaljevale pobude državljanov, zlasti mladine, za mir. Gibanje za mir že vneto pripravlja za bližnjo jesen vrsto manefestacij proti umestitvi jedrskih izstrelkov v ZRN. Vladajoča koalicija seveda skrbi, kako bi čimbolj utišala nasprotovanje njeni politiki in kako bi preprečila množične manifestacije. V tem okviru pripravljajo nov represivni zakon glede javnih manifestacij, pri čemer se demokristjani potegujejo za čim ostrejše ukrepe. Tako naj bi določili vsaj «posredno» kazensko odgovornost za udeležence demonstracij, ki bi se končale z izgredi, ali možnost policije, da zahteva razpustitev skupin, ki bi ^ T Odmevi na obisk kanclerja Kohla P°lnij se je danes vrnil iz Kijeva domov, stolpce zahodnonemškega tiska. Celotno želo ,°nemško televizijsko omrežje je posvetilo stva jtl pozornosti Kohlovemu obisku. Sredah 3a’lnega obveščanja so obisk obravnavala z sou;etJi!?*’’ besedo so dobili politiki, novinarji, vseni državljani na ulici v Moskvi. Navzlic radi ,.J,yrnnim pričakovanjem pred obiskom bi ie sliludje izluščili smisel in pomen obiska, ker bil i “J* tudi mnenje, da bi bilo vseeno, ko bi Ur°,‘ 0xtaI doma. dovai tovil je dolgoročno sodelovanje 2e?nu Moskvo in Bimnorn kljub kritič- b<)cvZmiu dogodkov, do katerega bo prišlo, *etQh a° sPodlelela ženevska pogajanja o ra teres minister je opozoril na sovjetski in de nr^a trajno dobre odnose z Bonnom ne gle-*občasne zaplete». To željo je po Gen- scherjevem mnenju potrdil Andropov, ko je sprejel povabilo, naj obišče Zvezno republiko, po trdili pa so jo tudi resni poslovni pogovori in «partnersko ozračje» pri izmenjavi mnenj. Genscher je tudi mnenja, da je pozitivno znamenje za razvoj odnosov med supersilama, da je Andropov izrazil načelno pripravljenost sestati se z ameriškim predsednikom in omogočiti nadaljevanje pogajanj v Ženevi, četudi bi začel Zahod pozno jeseni postavljati rakete. Pomembno je tudi to — zlasti glede na uspešen zaključek madridske konference — da obe strani pripisujeta velik pomen nadaljevanju procesa popuščanja napetosti v Evropi. Vodja parlamentarne frakcije CDU CSU Dregger je «čestital» kanclerju, da se je tako trdno držal v Moskvi. Sovjetski voditelji, je dejal Dregger, se ne morejo slepiti, da se bo omajalo trdno stališče partnerjev v koalicijski vladi kanclerja Kohla. Šef liberalne frakcije v parlamentu Misch nick je dejal, da sta obe strani v Moskvi pokazali, da ne jemljeta raketnih pogajanj v Že nevi kot edino merilo za odnose med Bonnom in Moskvo. Toda zunanjepolitični ekspert SPD Karsten Voigt je bil mnenja, da so številni državljani Zvezne republike razočarani, ker Kohlov obisk ni prinesel številnih rezultatov, ki bi jih bil lah ko. Kohl je v bistvu ponovil znana stališča ZDA o nadzorstvu nad raketami in zato si ni prizadeval doseči kompromis, da ne bi bilo treba istacionirati3> v ZRN. Prav to je največja pomanjkljivost Kohlovega obiska po sodbi socialdemokratskega strokovnjaka za razorožitvena vprašanja Egona Bahra, ki je pred dobrimi desetimi leti v drugačnih časih skupaj z Willyjem Brandtom podpisoval pogodbe in sklepal prijateljstvo v Moskvi. «Kdor si veže roke v Washingtonu, je v Moskvi šibkejši, je de jal Egon Bohr v pogovoru na televizijskem zaslonu. Zdaj se vidi, kaj pomeni, ker se je Kohl odmaknil od politike svojega prednika Helmuta Schmidta je dejal Bahr. Ta je lahko izvajal pritisk na obe supersili. Kohl pa lahko rpritiska samo še na Moskvo. Toda to ni dovolj.» Tudi po mnenju komentatorja dnevnika tFrank-furter Rundschau» je zahodnonemško stališče v Moskvi v raketnem vprašanju temeljilo strogo na natovski «1 iniji*. ter da je treba nadaljevati s protestom kljub vsem, zastrokovanjem. Pri tem je mislil tudi na ukaz režima, po katerem morajo vsa javna občila povsem ignorirati protestno gibanje. Libanonski premier ušel atentatu BEJRUT — Libanonski premier Vazan je včeraj za las ušel atentatu, medtem ko se je s svojim vozilom v spremstvu varnostnih sil odpravljal na delo. Minuto potem, ko je bilo premierovo vozilo mimo, je eksplodiral parkirani avtomobil, napolnjen s sto kilogrami razstreliva. K sreči ga je eksplodiralo le del, sicer bi po vsej verjetnosti povzročilo tragedijo. Tako pa žrtev ni bilo, le nekaj avtomobilov je ostalo razdejanih. Ugrabili sestro gvatemalskega predsednika GVATEMALA — Pred tednom dni so neznanci ugrabili sestro gvatemalskega predsednika Efraina Riosa Montta, 37-letno Mario Zenio Rios. Pričakali so jo pred izhodom šole, v kateri poučuje, v neki ljudski četrti prestolnice. Glasnik predsednikove družine je sporočil, da se ugrabitelji doslej še niso oglasili. □ MADRID — Španski kralj Juan Carlos je včenaj sprejel grškega premiera Papandreoua, ki se mudi na uradnem obisku v Madridu. Pogovarjal se je tudi s premierom Gonza-lezom. Tudi v vrtcih križ z vpisi Pretekli teden s« se zaključila vpisovanja otrok v občinske otroške vrtce v devinsko-nabrežinski in v zgoni-ški občini, s katerimi smo dobili vsaj delen pregled nad vpisi v vse otroške vrtce v tržaški pokrajini. Kot pri vpisih v prve razrede o-snovnih šol smo zabeležili tudi v o-troških vrtcih padec števila na novo vpisanih. Po junijskih podatkih se je vpisalo v naše otroške vrtce le 149 malčkov. Lani jih je bilo 183. Zmanjšalo se je tako tudi skupno število otrok v vrtcih od lanskih 578 na letošnjih 510. Padec je zelo občuten, ker je zapustilo otroške vrtce večje število otrok kot se jih je prvič vpisalo. Letošnje številke pa postanejo še bolj zaskrbljujoče, če jih primerjamo s številkami izpred dveh let. V šolskem letu 1981/82 je obiskovalo naše vrtce skupno 616 otrok, torej kar 106 več kot letos. Ti podatki sicer niso dokončni, ker so možni še nadaljnji naknadni vpisi. Prav tako so v tem pasu možna še prešolanja iz enega vrtca v drugega (zaradi preseljevanj), tako da so tudi skupna števila posameznih otrok v vrtcih še začasna. Dodati je treba še, da so v nekaterih vrtcih že zadnje mesece (aprila in maja) začeli sprejemati nove otroke (na primer v Ul. Conti), po drugih pa so že »evidentirali* nekaj otrok, ki bodo dopolnili tretje leto starosti v začetku prihodnjega leta in bodo lahko takrat prestopili prag vrtcev. Vpis 1983/84 Vpis 1982/83 Otroški vrtec v 1. letnik skupaj v 1. letnik skupaj Sv. Jakob 5 13 6 19 Ul. Ginnastica 6 17 2 23 Ul. Conti 10 14 5 12 Skedenj 4 17 6 15 Sv. Ana 5 13 3 15 Sv. Ivan 7 22 6 19 Lonjer 5 19 8 22 Greta 0 18 4 23 Barkovlje 3 11 3 16 Bazovica 9 21 5 22 Opčine 14 45 11 51 Gropada 2 14 5 13 Trebče 4 8 1 9 Prosek 11 36 13 44 Križ 6 16 5 17 Repen ta bor 5 21 8 22 Nabrežina 4 15 5 16 Devin 2 9 5 17 Sesljan 5 11 4 9 Mavhinje 2 9 1 10 Šempolaj 4 21 11 25 Zgonik 8 18 8 22 Gabrovec 1 14 6 16 Dolina 5 18 9 22 Mačkalje 2 11 4 10 Domjo 6 15 8 15 Ricmanje 4 12 6 14 Boršt 1 8 5 12 Boljunec 3 23 12 25 Milje 6 21 8 23 SKUPNO 149 510 183 578 Odbor za množična občila SKGZ o poročanju Primorskega dnevnika Odbor za množična občila Slovenske kulturno - gospodarske zveze izrazil čestitke in voščila redakciji Primorskega dnevnika cb prehodu ®a novi format, kar je izvedel v presenetljivo kratkem času in zelo uspešno-Istočasno je bilo izrečeno tudi priznanje ob angažiranosti kolektiva med zadnjimi fašističnimi izgredi. Odbor pa je seveda predvsem poglobil razna odprta vprašanja vsebin® in načina poročanja dnevnika, saj je treba doseči zastavljeni cilj, čim ve® poročati o našem človeku in o njegovih problemih. Zaradi tega so bila v ospredju razprave vprašanja poglobljenega poročanja o osnovnih tematikah kot so gospodarstvo, šolstvo, kultura in podobno. Med razpravo je bilo mnogo govora o jeziku, ki je pogosto slab, tog® sledi italijanski shemi, mnogo je napak. Trenutno ni mogoče, zaradi dopustov narediti korenitega koraka za izboljšanje jezika, potreben pa je rese® napor celotne redakcije, da se stanje popravi. Posebno vprašanje je razširjenost Primorskega dnevnika med brak1 v zamejstvu in v matični domovini. V zamejstvu dnevnik dobro krije tradicionalno področje Trsta in Gorice, manj pa Slovence videmske pokrajin®' kjer imajo še vedno prvenstveno vlogo njih tedniki in še zlasti Novi MatajuJ' Izredno važno je širjenje Primorskega dnevnika v matični domovini in zlasti v obmejnem področju. Bilo je več načrtov, ki se niso uresničuj' treba pa bo tudi k reševanju tega vprašanja pristopiti konkretno in o“' ločno. Seveda med razpravo niso manjkali posegi o načinu poročanja in ug®; tnvitve, da je prišlo do zboljšanja že sedaj, da pa je potreben še večji oseb*11 odnos novinarja in več komentarjev. Posebno poglavje predstavljajo za vsako sredstvo množičnega obv®" ščanja sodelavci, ki medij bogate tako vsebinsko kot glede teritorija, ki g pokrivajo. Tudi temu vprašanju bo treba v prihodnosti posvečati še mnog naporov in skrbi, da se bo ustvarila široko razvejana mreža dopisnikov 9 sodelavcev. Odbor je ob zaključku sklenil, da bo redakcija jeseni dala za več specializiranih razgovorov z raznimi odbori SKGZ in s članicami problemih Primorskega dnevnika, kar naj bi služilo kot izhodišče za nadal/tr izpopolnjevanje poročanja dnevnika. Krog posvetovanj med KD in dosedanjimi partnerji V pričakovanju na prvo sejo novoizvoljenega deželnega sveta, ki bo v ponedeljek. 18., se nadaljujejo dvostranska posvetovanja med delegacijo stranke relativne večine, to je KD in zastopniki ostalih strank dosedanje šestčlanske večine. Deželni tajnik KD Biasutti se je v prejšnjih dneh že srečal z liberalci, republikanci in Slovensko skupnostjo, v teku včerajšnjega dne pa v Vidmu še s socialdemokrati in delegacijami avtonomističnih gibanj Liste za Trst in Furlanskega gibanja; zadnji sestanek bo delega cija KD imela s socialistično stranko. Krog teh posvetovanj bo sklenil skupni sestanek, na katerem bodo stranke potegnile prvi obračun pogajanj. Ti dvostranski sestanki predstavljajo prvo poglobitev političnega položaja po deželnih volitvah med KD in strankami, ki so v zadnji mandatni dobi upravljale deželo, poleg katerih je KD na pogovore povabila tudi LpT in FG (povezava med sestavo deželne vlade in kriznim stanjem tržaških krajevnih uprav in videmske pokrajine je povsem očitna). Sestanki se odvijajo za zaprtimi vrati, kot pa izhaja iz številnih izjav, na pogovorih prevladuje skupna volja, da bi dežela čimprej imela novo vlado in nadaljevala, čeprav s spremembami, ki so po mnenju posamez- nih političnih sil potrebne, uresničevanje tistih smernic, ki se jih je deželna vlada držala v zadnji mandatni dobi. Stranke dosedanje večine so namreč v bistvu pozitivno ocenile delovanje zadnje Comellijeve vlade. Deželni tajnik KD Biasutti je na zadnji seji strankinega vodstva poudaril, da «je brez pomislekov neobhodno potrebno zagotoviti deželi novo vlado na osnovi pozitivnosti opravljenega dela sedanje večine. Potrditev šestčlanske koalicije ostaja osnovni cilj KD, brez zaprtosti do drugih sil. Tudi socialistično deželno vodstvo je «izrazilo na splošno pozitivno oceno o dosedanjem sodelovanju v deželni vladi*; istočasno je tudi dodalo, da «socialisti, ki se premikajo v realističnem političnem okviru, ki izključuje alternativne koalicije v primerjavi s preteklostjo, smatrajo, da je bistvenega pomena programsko so- očanje. Na prvi seji deželnega sveta bo kot znano treba izvoliti predsednika in predsedstvo skupščine; tako KD, kot tudi PSI sta že jasno povedali, da bo predsednik izvoljen iz vrst strank nove deželne večine. Do prve seje je predsednik deželnega sveta še vedno komunistični predstavnik Mario Colli, ki je bil deležen splošnega priznanja za nepristransko vodenje deželnega zakonodajnega organa. Rossetti: možna je večina brez KD •^Deželni tajnik KD Biasutti poskuša, da bi pozabili, da je prav njegova stranka veliki poraženec junijskih volitev; takoj je dal vedeti, da namerava potrditi dosedanjo večino; ne samo to: KD upa, da bo zase pridobila tudi predsedstvo deželnega sveta s tem, da bo zaveznike zadovoljila s kakšnim odborništvom več. Skratka: vodstvo KD se vede tako, kot da bi se nič ne zgodilo, s čemer potrjuje, da smatra izvoljene skupščine — v prvi vrsti deželo — kot neke svoje nedotakljive pritikline». Tako je uvodoma zapisano v tiskovni noti, ki jo je izdal deželni komite KPI po včerajšnjem zasedanju v Trstu (odobren je bil tudi dokument, ki bo objavljen v prihodnjih dneh). V noti KPI nadalje ugotavlja, da je bil izid glasovanja zelo zgovoren, tako da ga ne bo mogel spremeniti niti še tako nadut izpad. Uveljav- lja se težnja nazadovanja KD, ki je v zadnjih petih letih izgubila več kot 5% glasov. KPI v noti nadalje ugotavlja, da v teh dneh prisostvujemo običajnim manevrom okrog koalicij in razdeljevanja odborniških mest; o programih in pričakovanjih prebivalstva ni govora: te kritične ugotovitve veljajo za vse stranke, poudarja KPI, ki skušajo obnoviti dosedanjo večino. Po analizi razlogov nazadovanja LpT in tudi Fg je deželni komite KPI na osnovi poročila tajnika Rossettija razpravljal o rezultatih, ki jih je dosegla stranka. Sklenil je tudi, da bodo komunisti dali pobudo za vrsto srečanj z demokratičnimi silami in poudaril, da številčno razmerje med strankami v deželnem svetu dopušča možnost sestave večine brez KD. Glede predsednika skupščine pa je KPI mnenja, da mora do njegove izvolitve priti izven logike nove večine. Claricijevo mnenje Predsednik tržaške poknajine predsednik tržaškega antifašistična, odbora Damo Clarici, ki se je Pr®jj. včerajšnjim nekoliko obotavljal z govorom v zvezi s pobudo Russl® g ga sodišča, da uvede preiskav® «preganjanju slovenske manjšine 'j taliji*, je včeraj le dal daljše vo o hudih fašističnih izgredih volilno kampanjo. «Gre prav g®40^ za hude dogodke, je dejal Clarici’ ^ bi lahko imeli hude posledice, c® prebivalstvo ne odgovorilo na čen način in izoliralo znanih f^is nih aktivistov. Demokratične cije, družbenopolitične sile in drž® oblasti so odločno obsodile, kar se dogodilo, obenem pa so znale odg® . riti v skladu s stvarnimi razsežno®^ pojava. Trst in njegova pokrajin^ mimo področje, na katerem živij® sodelujejo italijanski državljani ličnih narodnosti in zato ne more dv’ ■ set fašističnih razgrajačev postavb" v dvom pridobitve italijanske ®e^ krači je. Potrebna je budnost, jP ključil Clarici, vendar ne smerno PJJ. cenjevati nevarnosti dogodkov, d®, terih je prišlo med volilno katnp*"\ K besedam predsednika Claricij8 se dalo verjetno marsikaj dodati, dar se bomo omejili le na ugotov1 ^ da dogodkov res ne gre napih®v“ prav tako pa jih ne gre omalovažuj ti ali zamolčati, kot je težnja h® koga zlasti na Tržaškem. Odhod na taborjenje v čudovito Z a vršni c o Taborniki in tabornice rodu Modrega vala s Tržaškega so včeraj, v zgodnjih popoldanskih urah odpotovali s sežanske železniške postaje na taborjenje. Do 27. julija bodo namreč taborili v čudovitem kraju Završnlca med Stolom in Begunjščico. Tržaškim tabornikom so se na postaji v Novi Gorici pridružili še goriški taborniki Vabilo borcem 3. prekomorske brigade Zveza združenj borcev NOV, občinski odbor, odbor skupnosti borcev 3. prekomorske brigade s sedežem v Ilirski Bistrici, prirejajo množični izlet v kraje ob bojni poti brigade, kjer bodo odkrili spominske plošče 104 borcem in borkam brigade, ki so dali življenja za svobodo. Ker je bilo med borci 3. prekomorske brigade tudi veliko število takih, ki danes živijo v na šem zamejstvu, se nam zdi prav, da vabilo za izlet in vse ustrezne informacije objavimo tudi v našem dnevniku. »Po programu dela odbora skupnosti borcev 3. prekomorske udarne brigade za leto 1983 (ob sodelovanju odborov skupnosti borcev 1. tankovske brigade, artilerijske brigade 4. armade in 5. bataljona 11. DUB) organiziramo 3-dnevni izlet z avtobusom v Bihač, Do-nji Lapac in Gospič, zaradi udeležbe na slovesnosti ob odkritju spominskih plošč 104 borcem in borkam 3. prekomorske udarne brigade, ki so padli v sklep nih operacijah za osvoboditev Bihača, Gospdča in Do-njega Lapca. Hkrati bomo počastili tudi 40 letnico u-stanovitve 3. PUB in 404etnico priključitve Slovenskega primorja, Istre, Reke, Zadra in nekaterih otokov (Cres, Lošinj, Lastovo, Palagruža) matični domovi ni — SR Sloveniji in SR Hrvatski v okviru nove Jugoslavije. Avtobus bo predvidoma peijal (če bo dovolj prijav) na relaciji: Nova Gorica Sežana Rupa Bihač; Piran - Izola - Koper - Rupa - Bihač. če bo dovolj prijav, bo avtobus peljal tudi na relaciji Tolmin Idrija in naprej do Bihača. 26. julija (torek) 1983 ob 6. uri zjutraj bo odhod iz Pirana (Nove Gorice) in eventualno iz Tolmina. Kosilo, večerja in namestitev v Park hotelu v Bihaču. Odkritje spominske plošče 50 padlim borcem 3. PUB bo ob 17. uri. 27. julija (sreda) 1983 odhod v Donji Lapac, odkritje spominske plošče 20 padlim borcem in borkam 3. PUB iz tega kraja, in avtobusni ogled znamenitosti. Celodnevni penzion v Park hotelu v Bihaču. 28. julija (četrtek) 1983 odhod za Gospič, odkrili? spominske plošče 34 padlim borcem in borkam 3. in ogled znamenitosti Gospiča. Kosilo med potjo in povratek v Piran, Novo rico (Tolmin). Za prevoz z avtobusom, hrano in prenočišče vsak posameznik prispeval 2.800 dinarjev. Nosilci tizanske spomenice 1941 imajo popust 750 dinarjev L majo brezplačno vožnjo) in vojaški vojni invalidi dinarjev (imajo 75 odst. popusta pri vožnji), koli* dostavijo knjižice za znižane vožnje. Prijave za izlet bodo sprejemali na sedežih občj^ skih odborov ZZB NOV vseh primorskih občin od julija 1983. Vplačila naj se izvršijo na naslov: Slavnik K‘>Pj?j Kidričeva 44, žiro račun: 51400-601 10308 za izlet v & hač, Donji Lapac in Gospič, prav tako do 18. ™ lija 1983. , p. Prijave in vplačila za tiste izletnike, ki živij® g ven primorskih občin, pa bo sprejemal neposr®01 Slavnik Koper (isti naslov in žiro račun). Potrebne informacije lahko dobite pri vodji PTJ, stili prevozov Slavnik Koper, tovarišici Ivici. 066/22660. Priporočamo borcem 3. prekomorske udarne bfjlP, de, 1. tankovske brigade, artilerijske brigade 4. ;|I1V de in 5. bataljona DUB, da se udeležijo izleta in vesnosti ob odkritju spominskih obeležij v Bihaču, ** njem Lapcu in Gospiču. Opomba: v Bihaču si bomo ogledali Muzej L danja AVNOJ in Mestni muzej. ,j Če bo čas dopuščal se bodo izletniki udeležili 1 osrednje proslave ob dnevu vstaje bosanskega 0“% da v kraju Ripač (10 km od Bihača proti DonJ®* Lapcu)». Nevihte: velika travna predstava Mesec julij je do kraja odkril svo-r 5larav°» z vročino, nevihtami in ‘lukami v temperaturi. Tako smo se predvčerajšnjim pošte- Potili, saj je toplomer kazal v Tr-Preko 30 stopinj in tudi brez nje „ u6 jasno, da soparna vročina ne bo popustljiva. stoC6ra^ ziutrai Pa je bilo nad Tr-se m h* Krasom nebo temno, sopara m J.e pa Krasu spremenila v nizko Oevlit ^ *cma^u Je Prišlo do odrešilne njem 6 Z H10™111* plohami in grme- J«nperatura je padla na 22 sto-zaiJ'i Nai tu dodamo, da je nevihta hriK u vso o^šo deželo. Ponekod v 5^D- Je ž‘vo srebro zdrknilo pod 10 . Pbij. V popoldanskih urah pa se L .Z10 jasniti, čeprav je bilo nebo vedno malce megleno. ličast e jebjske nevihte pomenijo ve-če c 0 naravno predstavo, predvsem, bevib?0 113 P°deželju. Človeka, ki ga delu 3 za*0,;* na sprehodu ali pa na ko h? P°*JU' malce stisne pri srcu, Mj ne°° prepredajo grozeče strele, bio občutkov pa moramo le paziti beviht aSt° vreme tn hitre poletne če Predvsem moramo paziti, bior' Co .čkom krmarimo po svežem TurrU’ a** Pa če se vzpenjamo v hribe. Posta rt3rri* Tržaški zaliv lahko tako ške ane z nev‘bto nevaren za počitni-mornarje Na Krasu je seveda ^'ani n0„„_____ __ __ ■ biti" - 2 J bovarno, pa se le raje zatečemo ..avetje. V močnem nalivu morajo $kraP°zorrn tudi vozniki avtomobilov, Prav ■’ nev'bte niso sodni dan, če-vend Irna^° včasih njegovo podobo, Qar jih ne gre podcenjevati. Dogodka v slikah V sredo sta v galeriji Kraške hiše nastopila v okviru repentabrskih kulturnih dnevov tudi kitarista Franko Guštin in Marko Feri V društveni gostilni v Gabrovcu so predvčerajšnjim nagradili vinogradnike, ki so se uveljavili na zgoniški občinski vinski razstavi Odloki o pokrajinskih cestah Tržaška pokrajinska uprava je sprejela vrsto ukrepov o začasnem zaprtju nekaterih pokrajinskih cest, o postavitvi prednostnih znakov in tudi o odprtju novih prehodov. Tako je od 5. t.m. prepovedano voziti, in sicer v obe smeri, pot pokrajinski cesti v Miljah na odseku, ki gre od novega nadvoza do Trga Padlih za svobodo. Cesto so zaprli, ker postavljajo novo kanalizacijo. Prav tako v Miljah bo veljal obvezen postanek na križišču pokrajinske ceste pri Karoščih blizu pokopališča, (križišče z Ul. Bembo). «Stop» bo veljal za vozila, ki prihajajo s Sv. Barbare. Na pokrajinski cesti Sv. Barbare bo od Ul. Luigi Frausin do občinskega pokopališča prepovedano parkiranje na obeh straneh ceste. Po omenjenem odseku bodo lahko vozili samo tisti, ki stanujejo ob ulici, rešilci in redni avtobusi. Prav tako bo postavljen znak «stop» na križišču med pokrajinsko cesto, ki pelje iz Gropade in Kraško cesto. Tu je mišljeno križišče v Pa-dričah. Prednost bodo imela vozila na Kraški cesti. Prav tako bodo postavili znak, ki obvezuje voznike, da se ustavijo, na križišču med cesto, ki pelje iz Kr-menke v Boljunec in prebeneško pokrajinsko cesto. Prednost bodo imeli prav vozniki, ki bodo vozili po cesti Krmenka - Boljunec. Pokrajinski odloki pa odpirajo tudi nove dovoze, ki je sicer pri provizoričen in se nanaša na dovoz na pokrajinsko cesto prt Korošcih v Miljah, ki bo, kot smo že zapisali, zaprta zaradi postavitve nove kanalizacije. Nai tu zapišemo, da bo dovoz del velike miljske prometnice, ki jo morajo še. dograditi. V tem smislu je predvidena tudi sprememba križišča, ki vodi h Korošcem. Inženirski preizkusi pa zagotavljajo, da je dovoz, ki bo začasno odprt, popolnoma varen. Konzorcij Friulgiulia na razstavah v Moskvi V okviru obširnega promocijskega načrta, ki si ga je zastavil konzorcij Friulgiulia za leto 1983, so velikega pomena predvsem tiste pobude, s katerimi želi konzorcij prikazati deželne proizvode v Sovjetski zvezi. Prvo točko programa je konzorcij že uresničil s prisotnostjo deželne industrije na razstavi «Transstrojmaš», na kateri so bili razstavljeni stroji za cestne in železniške gradnje; Friulgiulia je nastopila na tej mednarodni razstavi z lastnim paviljonom, ki je bil med redkimi italijanskimi kompleksi prisotnimi v Moskvi in z njim vzbudila živo zanimanje zaradi tehničnih predlogov. V teh dneh je ponovno prisotna v Moskvi z avtonomno razstavo, ki je praktično nadaljevanje prve. Meseca oktobra pa se bo v sovjetski prestolnici udeležila razstave «Melioracija 1983», ki bo posvečena napravam za bonifikacijo, dobavo in distribucijo voda. Da srhljivega dogodka je prišlo avgusta pred tremi leti Nemška zakonca osumljena detomora lfcU*lici-'a iz Hamburga je 15. ■ aretirala 26-letno Irene Mati trdi, da ga je pokopala v bližini sesljalnskega kampinga junija Dorn- Dpach 7*am irene lA/rn- chaei U^nienega 28-letnega moža Mi-* Otta Lučka, ker sumi, a\gUsta cah 1980, ko sta bila da sta na počitni- •hesei3 baškem, umorila svojega 6-sina Thorstena in ga nato varila ^ V nekem gozdiču. Da bi pre-*a okoliščine, je pred dnevi zapro- sila za sodelovanje tržaški leteči oddelek. Tako je prišla v Trst vest, ki je po svoji vsebini izredno pretresljiva in sploh težko razumljiva za človekov razum. Po preiskavi tržaških agentov se je sicer nekoliko spremenila, kaže namreč, da je otrok umrl zaradi stradanja, kar pa ne rešuje staršev hu- Klavirski recital Bogdana Kralja iz g 'Z priredbi šole Glasbene matice in v sodelovanju s PD Slovenec je bil v ponedeljek, 27. junija, v Srenjski hiši v Borštu klavirski v Tq 1 mladega pianista Bogdana Kralja, absolventa šole Glasbene matice Q'>v,Zedu P7"0!- Neve Merlakove. študijsko pot Bogdana Kralja je v kratkem hoajg ,0Tifial ravnatelj Glasbene matice Sveto Grgič, ki se je tudi za-hišt . društvu za organizacijo koncerta, ki ie bil v borštanski Srenjski *bor erdru0i le vrste. PD Slovenec pa je pred kratkim gostilo tudi Mladinski PravJ*"Eberte matice, ki je prav v tej prijazni breški vasici zaključil pri za. svoj zmagoviti «pohod» na Nizozemsko. PachT0dan Kralj je pozornemu občinstvu zaigral naslednje skladbe: J. S. S(ien,. ‘pečata v e-molu, L. van Beethoven Sonata op. 90 št. 27, C. Saint-Chon: 12 Klud op. 111 Les cloches de Las Palmas; v drugem delu pa istg- n°v Nokturno op. 27 št. 1 v cis-molu, Nokturno op. 48 št. 2 v fis molu buea avtorja, Lisztov Un sospiro iz koncertnih etud in Casellovo skladbo tise .'Fcrcari sul neme «Bach». Koncertna dejavnost v Borštu postaja torej hodj. >lj zaznavna in to predvsem po zaslugi društva, ki je del svojih do-^70 s Posluhom usmerilo v nakup dragega koncertnega klavirja. (ris) de odgovornosti za tako neusmiljeno ravnanje. Nemški policiji je Irene Lučk med zaslišanjem povedala, da sta z možem prišla v Trst prve dni julija 1980. Z njima so bili trije otroci; najmlajši je bil Thorsten, pred njim pa sta se leta 1978 in 1979 rodila že dva. Živeli so mesec dni v kampingu pri Sesljanu, na cesti za Nabrežino. 6. avgusta zvečer je njen mož, po hudem prepiru odpotoval v Nemčijo v družbi starejših otrok. Drugo jutro je odkrila, da je mali Thorsten mrtev. Na telesu ni imel nobenega posebnega znamenja, zato je domnevala, da je umrl naravne smrti. Vseeno se je zbala, da bi jo italijanske oblasti česa osumile. Zato ga je posadila v voziček in zapeljala kaka dva kilometra daleč, kjer ga je med grmičevjem, pod nizkim kraškim zidkom, pokopala. Voziček je pustila v bližini, potni list in prtljago pa kar v šotoru. Domov, v Nemčijo, se je vrnila z avtostopom. Policija iz Hamburga je odkrila, da se je Michael Lučk vrnil v domovino 23. avgusta in da je takrat prijavil izginotje svoje žene in najmlajšega otroka. Verjetno je nato pomanjkanje potrdila o smrti sprožilo v Nemčiji preiskavo, ki je odkrila dramatični konec šestmesečnega otroka. Tržaškh policija ni našla njegovega groba. Preiskala je široko območje okrog kampinga in ceste za Slivno, vendar brez uspeha. V pogovoru z lastnikom kampinga pa je izvedela marsikaj zanimivega. Moški je potrdil, da je petčlanska družina biva-lav kampingu od 7. julija do 7. avgusta. Nemških zakoncev Lučk se je dobro spominjal, saj sta jo v družbi treh otrok popihala 7. avgusta zjutraj, ne da bi plačala računa za 218 tisoč lir. Pustila sta šotor, v katerega je vstopil nekaj dni zatem, v družbi karabinjerjev. Takrat so razumeli, zakaj veje iz šotora grozljiv smrad: dno je bilo za več centimetrov pokrito s človeškimi iztrebki. Tudi dva kovčka, ki sta bila v šotoru, sta bila polna iztrebkov. Lastniku je bilo takoj jasno, da so otroci bili prisiljeni opraviti svoje potrebe kar v šotoru, kjer so sicer preživeli skoraj ves čas kampiranja. Policiji je sedaj povedal, da jih skoraj nikoli ni videl. Imel je vtis, da vedno spijo in da jim dajeta starša poseben pomirjevalni čaj, čigar prazen ovoj je nekoč opazil blizu šotora. Sploh sta se Liickova vedla čudno. Dajala sta vtis, da živita v zelo skromnih finančnih pogojih, ko pa se je ženska včasih vračala zvečer, je začelo «dišati» po denarju. Zato je pri sebi mislil, da se ukvarjata s prostitucijo. Če je njegovo pričevanje verodostojno, kot verjetno je, je srhljiva zgodba bolj jasna: otrok je umrl zaradi stradanja in zato sta se njegova starša (sta res to?) zbala, da bi ju policija odkrila. Nato pa je ženska, morda zaradi groženj, skušala pomakniti v ozadje odgovornost svojega moža. V Domu Albina Bubniča, je odprta razstava zabavnih risb in vicev Ivana Škabarja. V TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Tomo Vran novi ciklus slik na temo Kosovelovih pesmi. 'Hitacija za vodje področju °skrbe otrok s® a.J*?aškem otroškem inštitutu so Tržaški sociolog - razpečevalec heroina Za tezo na univerzi v Trentu si je izbral prav vprašanje mamil ui ULrUbKtnll lILSlIlULU feC« habilitacijski izpiti za «de]MVocIji na področju oskrbe otrok. j7. so: Giovanna Apollonio, Ma-rC’ Maria Bordignon, Licia Ci-K%fer^5az*e^a' DalTArche, Manuela m Maria Fior, Claudia Jogna n*o]' V^dia Meden, Franca Paoli, Ta», riš. Daniela Petrina, Mari- 'a°. Rosa Zanin. ^epljenje psov V Zgoniku klirij ^^čno cepljenje psov proti ste iuijj,'0 v Zgoniku zaključi danes, 8. °d 18. do 19. ure. 'Ji* KZE sporoča, da je obja • Užb<> I*ls natečaja za sprejem v S trv.k ^°možn‘h bolničarjev. Prošnje Jh v /'oddati do 8. avgusta v ura-«o l2 uhci Farneto 3, in sicer od 9. ?6lJah lye’ razen ob sobotah in ne-^bria sprejem v službo sta po-» Poleg italijanskega državljan končana nižja srednja šola in od 18 do 35 let. V torek je na tržaški postaji 23-letni Giordano Chersovani iz Gorice hitel na vlak, ni pa ga ujel. Prijeli so ga agenti letečega oddelka, ki so mu na opozorilo kolegov iz Tržiča že dva dni sledili. Sumili so, da ima pri sebi heroin, tako za svojo uporabo, kot za razpečevanje v ožjem krogu. Res ga je imel 5 gramov. Vsekakor preveč za osebno uporabo. Chersovani je zato šel v zapor, agenti pa nad 40-letnega Tržačana Giorgia Bencija, ki je ma- lo prej, tako rekoč pred njihovimi o-čnrvi, prodal Chersovaniju mamilo. Ker so sumili, da ima večjo zalogo heroina doma, v Ul. Gatteri 37, in da bi ga stresel v školjko, ko bi se pojavili na vratih so se za njegovo aretacijo poslužili posebnega trika. Telefonirali so mu, da so v lokal, ki ga je pred kratkim najel v središču mesta in kjer se zvečer rada zbira mladina, vdrli tatovi. Ko je Benci prihitel, je bil praktično že v pasti. Na domu je imel manjšo količino indijske konoplje in 50 gramov heroina, kar je že pomembna količina, če računamo, da velja gram heroina približno 100 tisoč lir in da sc iz njega lahko pridobi pet doz. Čeprav ni bil Benci v središču pozornosti tržaške policije, ima že nekaj precedensov zaradi razpečevanja mamil. V Grčiji so ga prijeli zaradi posesti kilograma hašiša, leta 1976 pa so ga karabinjerji v Palermu prijavili zaradi razpečevanja heroina. Da je imel vezi z razpečevalci, dokazuje tudi dejstvo, da so zasledili njegovo ime v beležki egiptovskega razpečevalca, ki so ga aretirali leta 1977 v Firencah. Brenči se je vsekakor dobro spoznal na mamila. Če ne drugega zato, ker je svojo diplomsko na- logo na sociološki fakulteti v Trentu, kjer je diplomiral leta 1971, posvetil prav preučevanju mamil. Z motornim kolesom v pešca Ko je včeraj okrog poldne 79-letni upokojenec Os car Roccani iz Ul. Boc-caccio 2 izven prehoda za pešce prečkal Nabrežje N. Sauro, je z motornim kolesom zapeljal vanj 27-let-ni Furio Macorini in ga laže ranil. Upokojenca so sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer bo okreval v 15 dneh. Tatovi na delu kar podnevi Tatovi so bili spet na delu, tokrat kar podnevi. V stanovanje družine Fiorella, v Ul. Ginnastica 35, so si z izvijačem utrli pot predvčerajšnjim zjutraj, ko so bili vsi člani družine na delu. Odnesli so dragulje, zlate okraske, verižice, uro, skratka vse, kar je bilo dragocenega. Društvo Slovencev miljske občine izreka prof. Liliani Cossi najgloblji sožalje ob izgubi očeta. Aljoša in Vera Vesel ter Pavle in Marta Merku se pridružujejo bolečini Sonje in družine ob tragični izgubi brata Sergija Grziniča. Ob izgubi očeta izreka prof. Liliani Cossi in materi Mariji občuteno sožalje družina Ferluga. Nenadoma nas je zapustil naš dragi Sergij Gržinič Pogreb bo danes, 8. t.m., ob 12. u-ri iz kapele na pokopališču pri Sv. Ani. žalujoči: mati Ljuba, otroka Nikola in Frančeška z Annamarijo, sestra Sonja z možem Tončijem, nečakinje Erika, Nadja in Silva ter drugo sorodstvo. Trst, 8. julija 1983 Conestabo razstavlja v dolinski Torkli «Slike zmes poezije iz jeze, bolesti» Osebna razstava slikarja Piera Conestaba v ga leriji Torkla v Dolini je vzbudila veliko zanimanja in odkritega občudovanja. Piero Conestabo uvaja v moderno slikarstvo posebno tehniko, ki je nova tudi prekaljenim kri ukom, kot je na primer Milko Bambič. Svet zase pa je Conestabo tudi kot osebnost, kar je bilo povod, da smo želeli tudi «z druge strani* neko liko zagrebsti vanj. Piero je sicer Italijan, vendar so njegove rodbinske korenine trdno zasidrane v slovenskem okolju. Njegova mati je Slovenka, sam pa ima med Slovenci in posebno med mladimi v Bregu veliko poznanstev in dobrih, iskrenih prijateljev. Po poklicu je železar, zaposlen pa je v tovarni Grandi Motori v Boljuncu. Slikarstvo mu je prvi in največji smisel življenja, dela pa zato, da se preživlja in plačuje stroške, ki mu jih nujno prinaša ustvarjanje. Kdaj si odkril v sebi nagnjenje do slikanja? Bilo mi je štirinajst let in sem z neko risbo prejel prvo nagrado v rajonu, kjer stanujem, pri Sv. Soboti. Ko sem bil star 17 let pa sem prejel prvo nagrado Mladinskega doma pri Sv. Soboti. Ne vem, če so bile prav nagrade tiste, ki so me spodbujale k risanju, dejstvo pa je, da nisem potem rukoli več odložil svinčnika. Leto 1976 je bilo zame ključno. V galeriji La Tavolozza sem imel prvo osebno razstavo in sem se predstavil s se- rijo slik, v katerih sem skušal strniti razne stile in tehnike in se močno nagnil k surrealizmu. Že takrat je Bambič zapisal, da dobro obetam. Naslednja razstava v galeriji Tavolozza d’oro leta 1979 je pomenila pomemben skok naprej. Popolnoma sem se predal surrealizmu, glavna tema razstave pa je bila: upor narave proti človeštvu. Leta 1980 sem razstavljal v Občinski galeriji. In tu je spet nova razvojna faza moje umetnosti; ves sem se predal nasilnemu in trdemu surrealizmu. Človeka sem popolnoma deformiral. Doseči sem hotel vtis, da se um popolnoma osami od telesa. Trenutno še vedno nadaljujem po tej poti. Z vsem svojim bistvom sem navezan na naravo in zato je narava vedno v prvem planu: povsod je prisotna. V tej naravi je tudi človek, vendar deformiran, ker je nad naravo nasilen. Kako sprejemajo ljudje tvojo umetnost? Moram reči, da mi dajejo več zadoščenja starejši, ker vidijo oz. se zavedajo, koliko truda in kolikšen volumen dela moram vložiti v vsako sliko, kajti jaz praktično grebem s svinčnikom v papir. Mlajši obiskovalci mojih razstav pa si najprej ogledajo celoto in jo skušajo po svoje oceniti, šele nato opazijo, koliko dela in vztrajnosti zahtevata moja tehnika in moj način ustvarjanja. Kaj pa kritika? Izredno malo je takšnih, ki bi se resnično poglobili v mojo umetnost in izbrskali njeno spo- ročilo. Moje slike so zelo majhne, kot razgled niče, velikih okvirov imam prav malo. No, in zgodilo se mi je celo, da so kritiki z neke skupinske razstave odstranili neko mojo sliko z utemeljitvijo, da je tako majhna, da ne vejo, kam bi jo lahko obesili. Toliko v ilustracijo, kako površna je lahko kritika... Po drugi strani pa sem doživel res nekaj poštenih priznanj, ki so mi resnično pomagala pri delu in izpopolnjevanju. Kako bi označil sporočilni moment, ki ga želiš dati svoji umetnosti? Rekel bi, da želijo biti moje slike zmes poezije in jeze, bolesti. Kakor se spreminja razpoloženje v meni, tako se spreminjajo svetlobe in sence na mojih slikah. Ostajam pa vedno agresiven, ker, kot sem že povedal, izhajam iz narave, in ne trpim, da se jo maliči. V človeku iščem dobroto in plemenitost, zato me vsakokrat sproti prizadejata egoizem in hinavščina. Redkokdaj se zgodi, da smo ljudje brezpogojno pripravljeni na dobroto, da imamo veliko srce, kot se temu reče. To sem imel priložnost spoznati, ko je bil potres v Furlaniji. V tistem trenutku, bi vsak dal vse od sebe za bližnjega, potem pa se je ta zagon počasi umiril in postajali smo spet vsakdanji. Ali moramo res čakati samo na velike katastrofe, da se nam odpre srce — ali ne bi bili lahko vsak dan takšni... (ris) Festival fantastičnega filma? Besedo bodo imeli izvedenci Jutri, 9. julija, se bo na sedežu društva Circolo della stampa, Corso ltalia 12, začelo zasedanje o prihodnosti in perspektivah tržaškega mednarodnega festivala znanstvenofantastičnega filma. Gre prav gotovo za izredno zanimivo pobudo, zlasti zato, ker postaja tržaški festival iz leta v leto vse pomembnejše srečanje za ljubitelje in poznavalce tovrstne kinematografije. Zasedanje z naslovom «Festival jutru bo trajalo dva dni, in sicer jutri ter v nedeljo. Organizatorji so h kongresni mizi povabili celo vrsto izvedencev in strokovnjakov na tem področju, pa še direktorje podobnih festivalov in itali jonskih ter mednarodnih kinotek. Pri šotni bodo tudi znani kinematograf ski kritiki, med katerimi bo na kongresu imel poseg Alberto Farassino, profesor zgodovine kina na tržaški univerzi. Dela se bodo pričela jutri zjutraj s pregledom najpomembnejših prireditev, ki jih je tržaški festival imel v dvajsetih letih svojega delovanja. Popoldne bo profesor Farassino predaval o zgodovini kina in znanstveni fantastiki. V popoldanskih urah bo med drugimi še spregovoril direktor tržaške letoviščarske ustanove Stelio Rosolini o turističnem pomenu tržaškega festivala. Posegom bo sledila debata. V soboto zvečer, ob 21.30 pa bodo otvorili petdnevne filmske večere, ki jih prireja tržaška letoviščar ska ustanova, kulturni odsek tržaške občine in Cappella Underground. Filme bodo predvajali na Gradu sv. Justa, ali v primeru slabega vremena v kinu Ariston. Na sporedu so filmske produkcije znanstvene fantastike od leta 1950 do danes. Posebno zani mivo bo za vse ljubitelje te umetnosti v soboto zvečer, ko bodo predvajali za Italijo filmsko novost «Wol-fen» priznanega režiserja Michaela Wadleigha. V nedeljo se bodo zvrstili posegi direktorjev festivalov in kinotek, ki bo do obravnavali predvsem težave organizacijske narave in podali pregled delovanja teh ustanov. Milj ski festival na pol poti Šesti mednarodni festival mladinskega gledališča v Miljah je prispel na pol poti in potrdil svojo kvaliteto in svoj pomen. Zbudil je namreč zanimanje in tudi občudovanje med odraslimi in otroki, ki so si ogledali dosedanje predstave. Včeraj so bile na sporedu štiri razstave: nastopila je tako skupina «Compagnia del mondo incantato del-le marionette* iz Trsta, nato gledališče Teatro del sole, skupina «Pher-su* iz Rima in milanska skupina Stru-mentoconcerto, ki jo vodi Nicola Sca-rano. Skupine so predstavile dela Vrtnica za princeso Paola Grimma, Skoraj čarobna piščal, Mesto živali in Narava in glasba. Program dneva je izpolnila okrogla miza na temo gledališče za mlade; založniško vprašanje. Festival v Mi ljah se bo zaključil prihodnjo nedeljo. Razna obvestila Kmečka zveza obvešča vse člane, ki so zaprosili za kmetijsko gorivo, da ga lahko dvignejo pri «Copsorzio agrario* v industrijski coni. Ker je količina goriva omejena, pozivamo vse, naj se čimprej javijo in dvignejo zaprošeno gorivo. KD SLAVEC priredi 9., 10. In 11. julija v RICMANJIH TRADICIONALNO ŠAGRO Jutri, 9. t.m. — ob 16. uri odprtje kioskov. Nedelja, 10. 7. — ob 14. uri odprtje kioskov, ob 18.30 nastop gojencev Glasbene šole ter godbe na pihala iz Ricmanj Ponedeljek, 11. 7. — ob 16. uri odprtje kioskov. Vse večere od 20.30 dalje ples z ansamblom »POMLAD*. Domače vino - specialitete na žaru Pridite, ne bo Vam žal ! ! ! Kino f Čestitke ŠZ GAJA organizira v Padričah do 10. julija ŠAGRO Vsak Taims. večer ples z ansamblom Gledališča VERDI Jutri ob 20.30 tretja in v nedeljo ob 18. uri četrta predstava operete «Madama iz Teb*. C. Lombarda. Režija Vera Bertinetti, dirigent Guerri-no Gruber. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Razstave Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale. Stadion NK Zagreb 12. julija ob 21. uri: «Dire Straits*. Prodaja vstopnic v Ljubljani - Gol-turist, Globtour, blagajna Cankarjevega doma. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Ariston 21.30 «The Rolling Stones — Time is on our side*. Režija HM Ashby. Glasbeni film z Rolling Stones. Eden 18.00 «11 portiere della notte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionaie Dvorana št. 1 ob 15.30 «E-ther, l'intimita proibita di una gio-vane sposa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 ob 15.30 «Lilla, prof urno di donna*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 15.30 «Orgasmo esotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 «Suspiria». Režija Dario Argento. Mignon 16.30 »Agente 007: si vive solo due volte*. Aurora 16.30 «Bambi* Walt Disney. Capitol 18.00 «Niki». Fenice 17.00 »Nosferatu, il principe della notte*. K. Kinski, I. Adjani. B. Ganz. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo Zaprto zaradi počitnic do 11. avgusta. Moderno Zaprto. Radio 15.30 «Le porno coppie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic do 30. t.m. Lumiere 16.30 «L’urlo di Chen terro-rizza anche 1’Occidente*. Bruce Lee. Giardino pubblico 21.15 «Innamorato pazzo*. A. Celentano in O. Muti. MARKU za 13. pomlad voščijo starši, sestra Nataša in nona. Izleti SPDT priredi 9. in 10. julija dvodnevni izlet na Viš. Odhod z vlakom jutri, 9. julija, ob 12.30. Informacije in vpisovanje še danes, 8 t.m., na sedežu ZSŠDI. Združenje Union Podlonjer - Sv. I-van sporoča, da bo odhod na izlet v Kranjsko goro 10. julija ob 6.30 izpred Oberdankovega trga. MENJALNICA vseh tujih valut 7. 7. 1983 Razstave Jutri, 9. t.m., ob 19. uri bo v umetnostni galeriji «Sant'Elena» v Ul. de-gli Artisti 2 otvoritev razstave slikarja Giorgia Velie. Razstava bo od prta do 23. t.m. V galeriji Kraške hiše je odprta razstava Milana Bizjaka. Obe razstavi bosta odprti do 17. julija ob četrtkih; sobotah in nedeljah od 18. do 21. ure, ob nedeljah tudi od 10. do 13. ure. V galeriji Torkla razstavlja slikar Piero Conestabo. Ameriški dolar 1.513.— Kanadski dolar 1.227.— Švicarski frank 713.— Danska krona 162.— Norveška krona 206.— Švedska krona 196.— Holandski florint 526.— Francoski frank 195.— Belgijski frank 26.— Funt šterling 2.340.— Irski šterling 1.840,— Nemška marka 591,— Avstrijski šiling 83,50 Portugalski escudo 12.— Pezeta 10,— Jen 5,— Avstralski dolar 1.275.— Drahma 17.— Debeli dinar 15.— Mali dinar 16,40 KD KRAŠKI DOM občina REPENTABOR REPENTABRSKI KULTURNI DNEVI Danes, 8. julija, ob 19. uri v Kraški hiši: otvoritev 21. občinske razstave domačih vin; nastop Logaškega okteta. Zvečer bo na trgu v Repnu ples z ansamblom ARIES. Včeraj-danes Danes, PETEK, 8. julija LIZA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.32 — Luna vzide ob 3.13 in zatone ob 19.02 Jutri, SOBOTA, 9. julija VERONIKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,4 stopinje, najnižja 21,9 stopinje, ob 18. uri 24 stopinj. Zračni tlak 1014,2 mb pada, veter 5 km na uro zahodnik, vlaga 67-odstotna, nebo po-oblačeno, morje mimo, temperatura morja 24,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Claudia Falappa, Alessandro Racman, Erik Perco, Gianmarco Latcovich, Mattia Trento, Daniele De Stefano, Cristina Cerovaz, Davide Cannone, Chiara Spennato. UMRLI SO: 79-letna Carmela Inti-cari, 681etni Giuseppe Metlika, 16-letna Liliana Castronovo, 92-letni Gio-vanni Devetta, 84-letna Antonia Vit-tori vd. Vici, 86 letni Carlo Visentini, 80-letni Giovanni Visintin, 80-letna Lu-cia Bartoli por. Fain, 50-letni Fulvio Puntin, 85-letna Antonia Mosettig vd. Sartoretto. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39. Trg Unitš 4, Ul. Commerciale 26. Trg XXV. aprila 6. Sesljan, Opčine, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Ber-nini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4. Ul. Ber-nini 4, Sesljan, Opčine, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226-165. Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Ivan Cankar obvešča svoje člane, da bo seja odbora danes, 8. t.ro-ob 19.30 v društvenih prostorih. Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora «Pinko Tomažič* vešča ves ansambel, da danes, 8. ju' lija odpade vaja. Vajo bodo isti dajj' ob 19.30 imeli le otroški glasovi, me<*' tem ko bo ob 20.30 odborova seja-Naslednja vaja celotnega ansambla bo v petek, 15. julija, ob 20.30 v na^ ših prostorih. Pripravili bomo pr°f?r®7 za nastop na prireditvi «Istrskega «* reda*, ki bo v soboto, 23. julija, **a Kozini. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 OSMICO je odprl Pepi šamek v D« lini. Toči belo in črno vino. PRODAM 126 v dobrem stanju, cen? 2.500.000 lir, letnik 1976. Tel. 9100&3' OSMICO je odprl Ivan Terčon v MaV hinjah. Toči belo in črno vino. ESTETSKI salon «Ružica* Boljun*; 378 — tel. 228313 obvešča cenje** stranke, da bo salon zaprt od 1- a gusta do 1. septembra zaradi letne! oddiha. PRODAM renault 5 TS v dobrem st* nju. Cena 3.500.000 lir. Telet«1 040/212313. . | PRODAM volksvvagen passat (t®11? gliare) letnik iunii 1978 prevožen?* d« gliare) letnik junij 1978 prev 32.000 km. Telefonirati od 12-14. ure na št. 040/827266. . PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi je 00 prta osmica. ' PRODAM renault 4 svetlo rjave ba*. ve letnik avgust 1981. Telefon 0W/ 226216. PRODAM staro kraško hišo na Op? nah z zemljiščem v bližini. Telet nirati v večernih urah na št. W’vl 225122 ESTETIKA Milena Nabrežina cent« 145 — nega obraza in telesa. Te* fon 040 /200181. OSMICO je odprl Alojz Kante, PraPr št. 18. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Herman Škrlj v S* ležu. Toči belo in črno vino. . DR. MIRAN DOLHAR - spl*#" zdravnik — obvešča, da lahko r novno sprejema nove paciente okviru bolniške blagajne. Sprejet*? v ambulanti v Ul. Molino a Vet*. 72 vsak dan od 10.30 do 12.30, . ponedeljkih tudi od 18.30 do Telefon 755-666. DELAVEC tvrdke Fiat proda fiat **n" 980 kubič. cm doba štiri mesece r ugodni ceni. Telefon 040/229224- PRODAM novo prikolico za stroje po ugodni ceni. Telefon^®, od 18. do 20. ure na št. 040/22®** VINSKE BRATCE vabi v osmico nislav Gruden - Samatorca 6. 17-LETNO dekle išče kakršnokoli ** poslitev. Telefon 040/412543. .. sta- PRODAM v bližini. Čampo majhno popolnoma obnovljeno novanje s centralnim ogrevanje^ Telefon 040/410372. SPOROČAMO, da je odprta lekat?T kozmetika pri mejnem prehodu v netiči (zraven urada ACI). Tele* 040/212733 18-LETNO dekle z znanjem stroje^ s ja in pisarniškega dela išče slu* ^ Telefonirati v jutranjih urah na 040/220600. .j, PRODAM skoraj novo zakonsko sPl, nico p» ugodni ceni. Telefonirati r 20. uri na št. 040/227372. , p' KROJAČNICA Košuta, Drevored Annunzio 11; razprodaja svileno. . neno in bombažno blago za P?!f» obleke, hlače in kostime, ’’ ** deluje po meri. GUMIJASTI čoln callegari m motor Johnson 25 KS, z opremo^, lo malo rabljen ugodno prodam-lefon 0481/20109. ^ PRODAM vespo piaggio 50 v dob*£|i stanju. Telefonirati v popoldan^ urah na št. 040/226113 ali P4* dan na št. 228547. i za dobo. Pismene ponudbe na PfirTlJ ski dnevnik, Ul. Montecchi 6- ^ šifro »Stanovanje*. . /t PRODAJAM jadrnico ZEF, 3.8°^-dolžine, s pomožnim motorjem- ^ lefonirati ob večernih urah štev. 040/212769. ki jil* 1F ODDAM v najem na zapadnem su enosobno stanovanje za kr* KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI Telefon: 200-186 OBVESTILO Cen|ene stranke obveščamo, urnik. In sicer: da je od 4. julija stopil v vel|ov° nov z|utra| 8.30 — 13.00 popoldne: 16.00 — 17.00 OB SOBOTAH IN NEDELJAH ZAPRTOI V nabrežinski telovadnici Večer zborovske kulture Koncert zborov «Igo Gruden» iz Nabrežine & vnŠe zborovsko petje spet enkrat kultura, ti ni žal, da si porabil večer vston!x-anie zborov, in po odmoru ne pomišljaš, ali je vredno še ostati; Postor *n Se vos^av^ 11/1 druao mesto, da bi. morda, bolie uiel akustiko bre? a^°- ie b\l°, ko so se na koncertu ob koncu sezone predstavili v na-telovadnici zbori kulturnega društva > ln Mozartov motet «Ave verum Corpusv, tri skladbe sodobnih Ai^K-bih avtorjev, «Kraško vas» Alojza Srebotnjaka, «Stopinje v snegu» je tp.unarja in ljudsko v priredbi Jakoba Ježa «Ena ptička priletela», ter slove }esme dodolske» Marka Tajčeviča, torej program, ki ima predvsem v uSe *skih sestavinah veliko glasbeno in kulturno izrednost. Matjaž Šček je ■ skladbe poustvaril premišljeno in dognano; njegovi jasni volji in gi-enakJe dekliški zbor sledil kot dobro ubrana komorna skupina, ki se z skiž0 zavzetostjo in zanesljivostjo loti glasbe klasike in sodobnosti ter Ijud-^ Pesmi. voSL.rte del sporeda se je nadaljeval s petimi skladbami iz slovanske pra-b** liturgije avtorjev Bortnjanskega, Česnokova, Čajkovskega in Mo-'zvedh*' S tem so pevci sami ob študiju partitur in publika ob poslušanju . spoznali značilnosti bogatega repertoarja, ki pa je kljub njegovi re in (j/1 Prostorski bližini (pomislimo le na Mokranjca) tako daleč od našega, VerjZ^tejega, spontanega umetniškega in duhovnega izraza, da izvajalci kljub napornemu delu niso prodrli v svečanostno zanesenost teh uglas- rnolitev. in frtegi del koncerta (njegova tretja enota) je vseboval slovenske ljudske in \uH^rodele pesmi ter pesmi iz Medjimurja, ki jih je zbor podal zbrano pr^ano, s "pravim občutkom za interpretacijo tovrstne glasbe. Izvajalska s0 1Jteljivost je prišla morda najbolj do izraza v Adamičevi priredbi «Vsi tSto'-la^a^» Pa že v Kemjakovi «Rož, Podjuna, Zila» in Devom priredbi IjejfT jtartelc zagrajen» z vedno zanesljivim tenoristom solistom Brunom Kra nje ' Tu te Matjažu Ščeku spet uspelo stimulirati zbor, da je prožno sledil ten.1^1 v°lji; v primerjavi z že omenjeno pozornostjo dekliškega zbora je bil »or*6 skupinski odziv mešanega, posebno pa moškega zbora na sicer zgo-klru>'dirigentove gibe lenoben, kar seveda odvzame dirigentovemu poustvar-blnrtti zan°su vsako učinkovitost. (Zdaj pa še, ob robu, o glasovnih zna-karJ}te izvedb; da je o njih pri amaterskih zborih mogoče pisati in jih rin ,\erizirati, je to že priznanje za skrb, ki jo pevci in zborovodja polagajo tkalni izraz). kal^.tene slovenske pesmi so bile, glede na celoten koncert, tudi vo-in hnJtejbolj popolne. Tu je bila zvočnost (mešanega) zbora najbolj pristna t^^tejogena; medtem ko ta zvočnost ni ustrezala pravoslavni glasbi, ki zah-barvni, dinamični in agogični razpon. Barva (samega) moškega in }e sicer enotna, a precej plitva in zastrta, brez prave zvočne jasnosti, k*Qa--0 trudno izzveneva, kar je privedlo na koncertu nekajkrat do krep-konc n^anja intonacije. (Kljub temu bi si moški zbor zaslužil navedbo na Z<1 čen?nern testu z mastnimi črkami, kot dekliški zbor, saj je bil, razen na sooj-*U’ ves čas na odru). Dekliški zbor zna, tudi z ozirom na zahtevnost te dUh programa, bolje oblikovati glas, kar mu seveda nudi boljše pogoje • interpretacije; razen občasnega trdega izstopanja pri sopranu so k sveži in prožni, kot so povečini že po naravi pri mladih pevcih, Tva zbora je enotna in prijetna. JANKO BAN Lep koncert Amii Stewart «veljk°' da Trst še ni pripravljen na je bi|6 Kfasbene prireditve*. Vsaj tak i^ak- Vendar pa ni problem h eno«t 'ra(lna» (?) glasbena kriti-kot ~?Yn° odpravlja, plesno glas-'' Pa rJa . 'n Plitvo, po drugi stra-NcntauVe*^uje avtorske ter ekspe-K °b^ne .Popevkarje. Seveda je to N v gledanje povsem zgrešeno. hNska*10,’ obstaja dobra in slaba «diSr, Klasba, pa tudi dobra in sla ;a Plos o mušic*. Obtožbe, ki letijo f Slash~ g'asbo pa so v glavnem te: L.epsk0 ori° ritmično in besedilno re-uNl{0 . Ponavljajoča, teksti so vse-nnalni, glasba pa je le neo- kusna ter poenostavljena zmes vseh najbolj priljubljenih zvrsti pop glasbe. V teh trditvah je še precej resnice, vendar pa ne smemo pozabiti na važno dejstvo, da ima vsaka zvrst lahke glasbe svojo funkcijo. Tako je funkcija «disco mušic* ta, da daje plesalcem ritem, od katerem naj plešejo (ob tem pa prav gotovo ne napeto sledijo besedilu pesmi, prej čemu drugemu... sicer pa, kaj niso tudi besedila ljudskih in narodno zabavnih pesmi po svoje banalna?). Res pa je tudi, da je plesna glasba, ki jo disk-joekeji po plesiščih posredujejo mladini v glavnem slaba, nedosledno in površno izbrana, poleg tega pa ji večkrat umetno potencirajo tolkala in ritmični del (za tiste, ki imajo trdo uho, tako da lahko na plesišču «plešejo» vsi), ter tako spremenijo bistvo samih pesmi. Plesna glasba pa, ki smo jo slišali med koncertom Amii Stewart je bila kvalitetna, zelo dobro profesionalno izvedena, po tudi izbor pesmi je bil dosleden in posrečen. Publika je bila do pevke najprej zelo hladna (posebno, ko so na začetku nastopile še tehnične okvare), vendar pa se je ob znanih motivih, kot so »Knock on wood», s katero je zaslovela, »Light my fire», «You really tuoch my heart* ter drugih, segrela in se na koncu popolnoma navdušila ter odšla domov zasvojena od lepega glasu, lahkotnih ritmov in ne nazadnje od lepe koreografije in očarljive postave pevke same. DUŠAN JELINČIČ Nagrada «Torre d’0ro» Filmski igralec Francesco Nuti, pisec scenarijev Massimo Troisi in humorist Forattini so zmagovalci na grade »Torre d’Oro», ki jo pod pokroviteljstvom vsedržavnega sindikata filmskih novinarjev podeljuje občinska uprava iz Piraina. Zmagovalce je določila anketa, ki je zaobjela vse italijanske časopise in revije. radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.00 - 13.00 Rim: Tenis Italia - Argentina 13.00 Želja po glasbi - Mozart 13.30 TV dnevnik 13.45 - 19.00 Rim: Tenis Italia - Argentina 19.00 - 19.45 Fresco fresco, glasbena oddaja 19.05 Michele Strogoff - po romanu Juliusa Verna 19.30 Disco fresk z Giannijem Riso 19.40 Glej in zmagaj 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 29.00 TV dnevnik 20.30 Tam tam 21.25 E comincid il viaggio nella ver-tigine - film 22.25 TV dnevnik - večerne vesti 22.30 E comincid il viaggio nella ver-tigine, 2. del 23.30 TV dnevnik - nočne vesti 23.35 Undversiadi ’83 - preko satelita iz Edmontona (Canada) JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 13.15 Poročila 13.20 Domači ansambli; 30-letnica Avsenikov 18.50 Tarzan - ameriška risana serija 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 10.00 Rockfordovi dosjeji 20.50 Zrcalo tedna 21.10 Nočni kino: Družabnika - ameriški film 22.40 TV dnevnik II Koper 14.00 in 17.30 Odprta meja 18.00 Serijski film 19.00 Aktualna tema 19.30 TVD stičišče 19.45 Dossier našega časa 20.45 Nevama cesta - film 22.15 TVD danes CANALE 5 08.30 Dober dan Italija 09.00 Aliče - TV film 09.30 Mary Tyler Moore - TV film 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Giomo per giomo - TV film 11.30 Rubriche 12.00 Moj prijatelj Arnold - TV film 12.30 Help - glasbena igra 13.30 II pranzo e servito - nagradna igra 13.30 Semtieri - TV roman 14.30 La locanda della sesta felici-th - film 16.30 Giomo per giomo - TV film 17.00 Enos - TV film 18.00 La piccola grande Neli - TV film 18.30 Popcorn week-end 19.00 Tutta a časa - TV film 19.30 Kung-fu - TV film 20.25 Arabesque - TV film 21.25 La časa di bambu - film 23.25 Šport 00.25 Film RETE OUATTRO 08.30 Risanke 09.30 I super amici - risanke 10.15 Noetra signara di Fatima - film 12.00 Ljubezen na podstrešju - TV film 12.30 I bambini del dottor Jamison -TV film 13.00 Lotta per la vita - TV film 14.00 Agua viva - TV novela 14.45 E’ arrivato lo sposo - film 16.30 Risanke 18.00 Star Blazers - risanke 18.30 Quella časa nella prateria -TV film 19.30 Quincy - TV film 20.30 Falcon Crest - TV film 21.30 Palio che passdone TV kronika 22.30 La cittš degli angeli - film ITALIA 1 08.30 Risanke 09.30 Adoiescenza inquieta - TV novela 10.00 Operazione Love - Estasi d’a-more oltre la vita - film 12.00 Get Smart - TV film 12.00 Vita da strega - TV film 13.00 Rim bum bam 14.00 Adoiescenza inqueta 14.30 Un' arma in časa - film 16.25 Bim bum bam 18.00 La grande vallata - TV film 19.00 La donna bionica - TV film 20.00 Soldato Benjamin - TV film 20.30 Tempo di vivere - film Drugi kanal 12.30 Šola in vzgoja - 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.15 Vetrina di Azzurro ’83 14.00 Časi nan e se vi pare 14.30 Viaggio nell’obelisco - dok. film 14.45 II brigante - film 17.00 - 18.40 Tandem estate 18.40 TV dnevnik - šport 18.50 Mangimania 19.45 TV dnevnik 20.30 11 passo falso 21.35 Dnevnik - Dossier 22.25 TV dnevnik - večerne vesti 22.35 Ti ho sposato per allegria 00.10 TV dnevnik - nočne vesti Tretji kanal 19.00 TV dnevnik 19.25 Mystfest ’83 19.55 Kamera in spomin 20.00 Šola in vzgoja 20.30 XXVI. festival dveh svetov 21.30 Teatro con la macchina da preša 21.15 TV dnevnik 23.40 Speciale Orecchiocchio 22.30 Turistični atlas 22.45 Zeit im Bild - Čas v sliki Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi tudi naslednje vesti: TRŽIČ — Goriška predilnica TRST — Prometne nesreče in alkohol TRST — Popusti v trgovinah Zagreb 15.50 Videostrani 16.00 Poletno popoldne 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Soba za igračke 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Rocfordovi dosjeji 21.00 Dober večer, zabavno glasbena oddaja 21.45 TV dnevnik 22.00 Paleta, kulturni magazin 23.30 Poročila 22.55 Samurai - TV film 23.50 Lesperimento del dottor K. -film 01.30 Curro Jimenez - TV film TELEPADOVA 10.00 Magician - TV film 1L00 La legenda di Tom Dooley -Film 12.30 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.30 Monjiro - TV film 15.30 Risanke 16.30 Vincente e piazzato 17.00 Risanke 20.30 Tripla eco - film 22.00 L’ultimo indizio - TV film 24.00 H manichino assassino - Film TRIVENETA 07.30 Risanke 08.20 Amos Burke - TV film 09.30 Aagente speciale - TV film 10.30 Risanke 11.30 Dove vai Bron san - TV film 12.30 Horoskop 12.40 Polvere di stelle - TV film 13.30 Risanke 14.00 Gli eroi di Hogan - TV film 15.00 Furia TV film 16.00 Filmski program 16.30 Agente speciale - TV film 17.30 Risanke 18.30 Haney West - TV film 20.00 Sempre tre sempre infallibili -TV film 21.00 Rdeča plaža - film 23.00 Vecchia America - film 00.30 Horoskop 00.40 Senso di colpa - film 01.50 L’uomo del pennello d’oro -film TELEFRIULI 12.20 Risanke 12.45 TV dnevnik 13.00 The Beverly Hillbillies - TV film 13.30 Tudi bogataši jočejo - TV film 13.55 La donna del destino 15.30 II cacciatore - TV film 16.50 Risanke 18.55 The Bevery Hillibillies - TV film 19.25 TV dnevnik 20.30 11 caccdatore - TV film 21.30 La famiglia Stoddard - film 23.00 TV dnevnik 23.25 Le castagne sono buone TELEOUATTRO 08.30 Povezava z Italio 1 19.00 Dogodki in komentarji RAniO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, '17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10-10.00 Radijski mozaik: Trim za vsakogar; Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanjih: D. Jančar: »Galjot*; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-13.00 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 Na počitnice; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10-16.00 Mladinsko popoldne: Od ekrana do ekrana; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10-19.00 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.45 Imena naših vasi. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori - Sto let primorskega turističnega društva; 13.45 Mladi izvajalci; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Splošna banka Koper; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik - U-radni obisk delegacije deželnega zbora avstrijske zvezne dežele Koroške v Kopru in goriških Brdih. Tolmin — seja izvršnega sveta. 1. seja odbora za turizem pri medobčinski zbornici v Kopru. Slovesna podelitev pokalov ob koncu atletskih športnih iger; 17.30 Pogovor s predsednico republiške zdravstvene skupnosti Tatjano Kosovel o aktualni problematiki v zdravstvu; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30 in 18.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 8.45 Ekskurzionist; 8.50 Glasba; 9.00 Štiri četrtine; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 S prve stremi; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Kultura in umetnost; 15.45 Italvox predstavlja; 16)00 Glasba in popevka tedna; 16.15 La Vera Romagna; 17.00 Glasba; 17.32 Grand prix; 19.35 Glasba; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi jaz; 11.00 Spominske pesmi; 11.34 La certosa di Parma; 11.58 Zeleni val; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.15 Zeleni val - week-end; 13.25 Master; 14.28 Šola in vzgoja; 15.00 Nord-Sud e viceversa; 16.00 II paginone; 18.30 Glasbena zabava; 19.20 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz na radiu; 20.00 II nemico; 21.00 Festival - Berlin 1982 ; 22.25 Autoradio flash; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek sporeda. RADIO OPČINE 11.35 Obvestila; 20.30 Lahko noč želi... LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Sprehod po tržnici; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.55 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jug. narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13. ure: Iz naših krajev, iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Tango in valčki... v moderni orkestrski paleti; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak - Napotki za turiste; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 20.00 Slovenski solisti in ansambli; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program. ZASEBNE POSTAJE Odprta možnost za obnovitev proizvodnje v tovarni INTECO Na včerajšnji skupščini sprejet predlog o preventivnem konkordatu Z včerajšnjo skupščino upnikov na goriškem sodišču, ki je sprejela predlagano rešitev to je predhodni konkordat z odstopom premoženja, se je formalno pričel postopek za likvidacijo podjetja INTECO v sedanji režiji. Stečaja, ki bi najbrž povsem onemogočil nadaljevanje proizvodnje v tem podjetju, ne bo. Na včerajšnji skupščini so bili sicer odsotni glavni upniki, ki pa imajo sedaj 20 dni časa, da sodišču sporočijo, če sprejemajo ali ne predlagano rešitev. Po vesteh, ki smo jih uspeli zbrati iz različnih virov, se zdi, da ne bo težav, sicer bi se bili glavni upniki zglasili že na včerajšnji skupščini. Kakšna bo torej nadaljnja usoda podjetja, ki je še do nedavna zaposlovala okrog 80 delavcev, pred nekaj leti p« kar dvakrat toliko? Če bo večina upnikov v predvidenem roku sprejela predlog o preventivnem konkordatu z odstopom premoženja, potem bo sodišče imenovalo skrbnika, zadolženega za prodajo celotnega premoženja, oziroma delov premoženja. Posameznih strojev ali delov opreme naj brž nihče ne bo kupil in se zato zdi najbolj verjetna možnost ustanovitve novega podjetja, nove družbe, ki bi tovarno prevzelo v celoti in poskrbelo za takojšnje nadaljevanje proizvodnje kontejnerjev, izdelkov, po katerih je v svetu še zmeraj precejšnje povpraševanje. Poizkus, da bi podjetju INTECO pomagali na zeleno vejo in ki je trajal kaki dve leti, se žal ni posrečil. Rok prisilne uprave, v katerem bi moralo podjetje odplačati menda okrog 4 milijarde dolgov, je minil že pred dvema mesecema, dolgovi pa so ostali. V smislu veljavnih zakonskih določil sta v takem slučaju bili možni le dve rešitvi: predhodni konkordat ali pa definitivni stečaj (bankrot). Tokrat so se upniki, med glavnimi so menda dobavitelji pločevine in drugega osnovnega materiala, odločili za manjše zlo. Taka rešitev namreč še dopušča možnost, da se proizvodnja v podjetju obnovi, mogoče tudi z u-streznim finančnim posegom dežele. Ob koncu pa še tole: včerajšnji skupščini na sodišču je prisostvovala tudi množica, sedanjih in bivših delavcev. Srečanje pevskih zborov na Brjah Na Brjah bo v nedeljo, 10. t.m., tradicionalno, letos že 8. srečanje pev- skih zborov, ki ga prirejata prosvetno društvo Anton Možina in krajevna skupnost Brje. Na nedeljski prireditvi bo sodelovalo 8 zborov z obeh strani meje in pihalni orkester z Vogrskega. Slavnostni govornik bo predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl. Prireditev sama pa bo letos imela še poseben odmev, saj bodo med poslušalci tudi mladinci, brigadirji, udeleženci zvezne mladinske delovne akcije, ki so prav te dni pričeli z obsežnimi deli za čiščenje in urejanje vodnih tokov v zgornji Vipavski dolini. Na nedeljski prireditvi, ki se bo pričela ob 16. uri, bodo nastopili moški zbor iz Postojne, mešani pevski zbor «Primorje» iz Ajdovščine, ženski zbor «Vesna» iz Križa, moški zbor «Meblo» iz Nove Gorice, mešani zbor iz Šempasa in seveda domači zbor. Prireditev, na kateri je doslej nastopilo že nad 50 zborov in sodi med na j več je pobude v ajdovski občini, bo na odprtem prostoru, v prijetni senci stoletnih hrastov. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84-576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale, Ul. Terenziana 26, telefon 44-387. Centralno ogrevanja v osnovni šoli na Vrhn • V najkrajšem času se bedo na poslopju šole na Vrhu pričela dela za vgraditev centralnega ogrevanja. Tak sklep je na zadnji seji, v torek zvečer, sprejel občinski svet v Sov od-njah, ki je izvedbo del poveril podjetju Grilj (zidarska dela) in Demo-ri (inštalacije). Predvideni strošek znaša okrog 12,5 mibjona lir in ga bo občina krila deloma s prispevkom dežele, deloma pa iz lastnih sredstev. Centralno ogrevanje naj bi vgradili še pred začetkom pouka. Sicer pa je bila torkova seja ena najkrajših v tej mandatni dobi. Tako so svetovalci sprejeli že prvo varianto k letošnjemu proračunu, odobrili nakup in izplačilo 250 izvodov brošure ki je bila izdana ob poimenovanju šole v Rupi ter predlog o nakupu, oziroma odkupu dela parcele, ki je bila uporabljena za razširitev ceste na Vrhu, v bližini pokopališča. V nadaljevanju seje pa je župan poročal o obisku v Škofji Loki (izseljeniški piknik), ter o nekaterih drugih vprašanjih. Podžupan pa je svetovalce seznanil s potekom srečanja na prefekturi, glede varnosti, oziroma omejitev prometa na mostu preko Vipave ter o zborovanju županov in u-praviteljev občin goriške pokrajine glede nujnih ukrepov za rešitev krize v podgorski tekstilni tovarni. Torkova seja občinskega sveta v Sovodnjah je bila zadnja pred nasto- pom poletnih počitnic. Predvid^ bo svet sklican v začetku pri ho®', bo moral odloča« meseca, ko bo ■ dveh, treh nujnih zadevah. Poletni praznik v Gabrjah V Gabrjah se bo drevi pričel P® ni praznik, v priredbi KD Skala. »Tj nik se bo nadaljeval tudi nedeljo, ko bo na sporedu, s kom ob 18. uri, tekmovanje v Pomerili se bodo domačini, P3 uj pobratene škofjeloške : gostje iz pobratene škofjeloške vj ne. Za zabavo bo igral ansambel zeta Furlana. Goriški upravitelji v Novi Gorici Na povabilo predsednika noV5^f ške občinske skupščine, Zorka ^ ljaka, bodo člani goriškega obči' ,[ ga odbora v torek, 12. t.m., °“. Novo Gorico. Tako je na zadnf ^ občinskega odbora poročal župan Scarano, ki je sodelavce obenen^ znanil s srečanji in stiki z upra..jQ v sosedne občine, do katerih je Priy zadnjem času. Prihodnji teden na pobudo občine Očistili bodo cesto skozi Pevmo do Oslavja Na glavno cesto od pevmskega mosta do kostnice na Oslavju bodo sredi prihodnjega tedna priropotali stroji. Delavci nekega podjetja, ki mu je goriška občina zaupala čiščenje cest, bodo očistili robide in drugega zelenja vso pot, ki je glavna ter pelje iz Gorice v Brda. To je povedal občinski odbornik za servisne službe Jakončič predsednici rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver Dorni-kovi. V teh dneh čistijo delavci tega pod jetja pot na Kalvarijo, kjer je bil do slej ponekod prehod skoro nemogoč. Na občini so obljubili da bodo tokrat cesto skozi Pevmo očistili na lastne stroške. Vedo pa povedati, da po obstoječih pravilih, morajo lastniki zemljišč ob cesti očistiti vse veje dreves, ki stoje na zasebni zemlji, visijo pa na cesto. V bodoče bodo morali zasebniki sami čistiti. Če tega ne bodo napravili bo za to poskrbela občina, ki bo lastniku zemljišča poslala ustrezni račun. Predsednica rajonskega sveta se je tudi pozanimala za popravilo kapelice na pokopališču v Pevmi. Sedaj so namreč v teku popravljalna dela na kapelici na pokopališču v Podgori, kjer se je porušila streha. Potrebna bi bila popravil tudi kapelica v Pevmi. Na županstvu so se obvezali da bodo Danes bo odbornik Del Ben dal Dor stvar skušali izpeljati do konca, nikovi odgovor kdaj bo podjetje Tac-chino pričelo asfaltirati cesto do pokopališča v Štmavru. Nad trideset slikarjev z Goriškega se je odzvalo vabilu društva OLMO iz Ronk ter sodeluje na kolektivni razstavi v galeriji Alle Antiche mura v Tržiču. Razstavljena dela so tudi v prodaji. Izkupiček bodo namenili za nakup posebnega vozila za prevoz handikapiranih otrok s Tržiškega. Razstava je odprta od 17. do 20. ure ob delavnikih ter od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure ob praznikih. Odprta bo do 14. julija. Pomemben uspeh goriške podružnice SIP ifv • •li* »'•!• r • • Včeraj priključili v Gorici š tir ide s e t tis oči telefon Včeraj so na območju goriške telefonske centrale vključili aparat štiridesettdsočemu naročniku. To je Donatella Cemia, biva v Ulici Fate-benefratelli, ima številko 84514. S tem je goriška podružnica SIP zabeležila pomemben uspeh, saj je v njenem notranjem poslovanju to povezano s celo vrsto novih odgovornosti in notranjih sprememb. V torek so tudi spremenili številke 700 naročnikom na območju štandre ža in v južnih predelih mesta. Nove številke so v novem telefonskem i-meniku. če kličemo stare številke nam ne bodo dah odgovora. O tem, da ima naročnik novo številko, obvestijo v centrali le za številke narečni kov kot so trgovine, obrtniki, podjetja. Na družbi SIP so nam povedali da imajo polno razpoložljivih številk v Tržiču, Gorici, Šlovrencu. da imajo v teku ojačevalna dela v Krminu, Sovodnjah, Ronkah, da bodo v tem letu razširili kapacitete tudi v drugih krajih, med temi tudi v Podgori in Lečniku. V Ze v kratkem omejitev prometa na mostu v Rupi Še v tem tednu bodo po vsej verjetnosti pričele veljati omejitve v pro- metu na državni cesti št. 55 pri Rupi. Te dni so uslužbenci državnega podjetja za ceste (ANAS) že namestili o pozorilne napise in znake za omejitev hitrosti. Kakor smo že pred dnevi poročali, je ukrep v zvezi z ugotavljanjem stopnje stabilnosti in nosilnosti mosta preko Vipave. Do nadaljnjega se bo promet čez most odvijal izmenično enosmerno, vendar samo za težka vozila, to je za tovornjake, avtobuse in vojaška oklepna vozila. Most bodo v prihodnjih dneh temeljito pregledali in s posebnimi instrumenti ugotovili njegovo nosilnost. Postopek bo sicer nekoliko daljši, pravijo pri državnem podjetju, kajti načrtov, ki so bili izdelani pred več kakor petdesetimi leti, ni na razpolago. Na podlagi ugotovitev strokovnjakov, bodo kasneje določili, če bodo most samo ojačili ali deloma obnovili, ali pa je najblje takoj zgraditi nov objekt. Nov most, skorajda na istem mestu, je predviden tudi v načrtu hitre cestne povezave med tržiškim pri staniščem in goriškim avtoportom, ki ga je izdelala družba Autovie Vene te, po naročilu pokrajinske uprave. Ukrep o omejitvi prometa za težka vozila bo v prvi vrsti prizadel kajpak goriške avtoprevoznike, pa tudi vojsko. Tako so si poveljniki oklepnih enot vojske in karabinjerjev te dni podrobno ogledali sistem cest in mostov ter podvozov na območju sovo-denjske občine V prometni nesreči pri Gabrja!1 hudo ranjena voznica kadeta Spolzko cestišče, najbrž pa tudi prevelika hitrost, sta med vzroki hude prometne nesreče, ki se je zgodila včeraj, nekaj po 12. uri na državni cesti št. 55 med Gabrjami in Dolom. V trčenju med osebnim avtomobilom vrste kadett in tovornjakom je bila hudo ranjena 27-letna Graziella Tor-tora iz Tržiča, Ul. Cosulich 19/B. V nesreči je namreč zadobila hude poškodbe na glavi, in so jo iz goriške splošne bolnišnice takoj premestili na oddelek za oživljanje in intenzivno nego bolnišnice v Vidmu, kjer pa so si zdravniki nad njenim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo. Ranjenka je namreč bila v globoki nezavesti zaradi zloma lobanje. Po prvih ugotovitvah naj bi do nesreče prišlo zaradi spolzkega cestišča. Tortorova se je v kadetu peljala v smeri iz Gorice proti Tržiču, z nasprotne strani pa je pripeljal tovornjak. Upravljal ga je 53-letni Nor-berto Santini iz Jesi, v pokrajini Ancone. Vozili sta se najprej oplazili, .* SL- * TRS Večje razumevanje za potrebe obrtnikov Zaradi krize gradbeništva prizadeti predvsem inštalaterji Na sedežu pokrajinskega združenja obrtnikov so se v prejšnjih dneh zbrali inštalaterji, da bi razpravljali o problemih obrtnikov, ki se ukvarjajo z električnimi, toplotnimi in vodnimi napeljavami. Razpravljali so o gospodarski krizi na Goriškem in njenih posledicah za to obrtniško stroko, o odnosih s krajevnimi upravami in o zaposlovanju vajencev. Glede vseh teh vprašanj je slika precej črnogleda. Stroko je prizadela kriza v gradbeništvu, zaradi katere imajo tudi inštalaterji precej manj naročil. Inštalaterji se zato zavzemajo za večje sodelovanje s kra jevnimi upravami, s strani katerih želijo več naročil, tako da bi nadoknadili izgube pri naročilih zasebnikov. 7aenkrat pa ugotavljajo, da tega sodelovanja še ni, in da krajevne upra ve vse pogosto zaupajo inštalaterska dela podjetjem iz drugih pokrajin, namesto da bi pomagale domačim obrt nikom. številne pomisleke imajo inštalaterji tudi glede zaposlovanja vajencev. Menijo namreč, da je cena dela previsoka glede na vajenčevo produktivnost, zato se njegova zaposlitev obrtniku ne izplača. Res je, da obstajajo strokovni zavodi, ki skrbijo za poklicno izobraževanje mladih, toda obrtniki menijo, da te šole premalo sodelujejo z bodočimi delodajal ci. Po njihovem mnenju je namreč potrebno dopolniti poklicno šolanje s praktičnim delom pri kakem obrtniku. Od nedelje poletni urnik na progah APT Na avtobusnih progah, ki jih vzdržuje pokrajinsko prevozno podjetje APT bo začel v nedeljo, 10. t.m., veljati poletni urnik. Pa ne samo to. Najbrž v znamenju varčevanja, bodo celo ukinili nekatere proge, oziroma nekatere avtobuse na posameznih progah. Tako letos ne bodo uvedli poletne proge med Tržičem in Sesljanom, u-kinili bodo progo Gorica - Krmin -Gradež (ob nedeljah) kakor tudi krožno progo Gorica - Mariano Krmin -Gorica. Ukinjajo tudi nekatere delavske avtobuse na progi Turjak Gorica in Brazzano - Gorica in obratno. • Goriški lastniki džipov in drugih terenskih vozil, ki so pred časom priredili uspešni rally po Brdih, bodo šli v nedeljo v Sauris - Zahre, kjer bodo izlet združili s tekmo Zdenko Vogrič je daroval ZSKD v Gorici kot prispevek kulturni dejavnosti 100.000 lir, poletnemu središču v Gorici pa 50.000 lir. .. J takoj zatem pa je'kadet odbilo ( sno stran cestišča, kjer je dva p metre visok skalnat rob. In Pr\pi> drugi sunek je bil usoden za ' ^ škoda, saj je celotni prednji del j mobila povsem uničen. aj1 Zapisnik o nesreči so sesta ^ ‘j rožniki. Ob tem velja zapisat1- ti bila državna cesta skozi Dol Pr8 pr' radi nesreče zaprta za tovor«1 j met za dobro uro, vse dokler stranili razbitin avtomobila i« A n jaka. Z več kakor enourno $ je prispel v Trst tudi avtobus. ^ čajno prevaža tudi pošiljko lZ | goriške redakcije, za Trst. Kino Gorica VERDI Zaprto do 28. julija. A CORSO 18.00-22.00 «Storie di lf mi». Prepovedan mladini P00 J letom. J VITTORIA 15.30-22.00 «Ar^. i8-K lia». Prepovedan mladini P0® tom. I rzič EXCELSlOR 18.00—22.00 «Ac» prima spiaggia a sinistra*-PRINCIPE 17.30—22.00 »Annie* / Nova Gorica in okolica SOČA 19.00—21.00 »Zahod so«®8 goslovanska komedija. SVOBODA 19.00 «Beg s padal0’1', i meriški film. 21.30 »Ljube*^ vrtiljaku*. Švedski erotični J DESKLE 20.30 »Pazi se OA" Wong». Hongkonški film. Ut 3? a?" 2? 3 3 % 3. 3? ~ -g š?" §. e §. 3 /*•«» / 3S g*g g? ** 3 ^ ■< ■< / 3 gg~g šrS.S.g&g 2 STSTs^g er 3 fS"S T? i? 2. ss-a tfsas a < s? Rezultati volitev v predmestjih goriške občine J** dvema dnevoma smo objavili senatJalne P°datke štirih volitev (v Pokr , P°s|ansko zbornico, deželni in oljgj^ski svet) v treh slovenskih Prim?' ^anes objavljamo podobne Prprt^ave 0 istih volitvah v treh v^tijh goriške občine, kjer je slovwf i0zir0ma veiik del prebivalstva čina nSZe Narodnosti. V Pevmi je ve-tako pre.bivalstva slovenskega, prav žaWV ^andrežu, v Podgori pa na ir1 m več tako. kS^ernokrate in predvsem demo-e- Drugače ne bi mogli tol- šni .j, nan> povedo ti podatki? Splo-kjjai epd volitev v državi se je poln^ *Ut*' med slovenskimi volivci, ee, D° Panareč tudi slovenske voliv-itaiif® cePrav precej manj kot med socialnimi, ki volijo republikance, kfistja M .Matka, da je v Štandrežu dobnpla*n° druga stranka v vasi. Po-Pred .^ndatke smo sicer bradi tudi slovoJ1eyi 0 položaju v treh čisto I^kih občinah. SloVenSo franke za katere glasujejo v PnHC1 strnierlo. Komunisti so tako ruj n?or' kot v štandrežu in v Pev-sod J? pPypm mestu, vendar so pov-izhfp.^Pnili v primerjavi z volitvami povnL^ih ali štirih let. V Podgori žu rl, n°. P° tri odstotke, v Štandre-rtri nr/>re^po P° štiri odstotke, v Pev-deset VHre^no P° pet; odstotkov, kar pDljp . upoštevamo tudi glasove njCo lz leta 1979) za poslansko zbor- pfe« pa so pokazali viden na-PoVD^ V Podgori so napredovali za Pa ' ecne tri odstotke, v Štandrežu ielng ■ renn° po en odstotek za de-'n Pokrajinske volitve, skoro sedem Zbdff.. odstotkov pa ‘•oorni —pa za poslansko Pevm;00,'. Skoro podobno je bilo v dežei0’ ■ r Je manjši porast PSI za Pletu ln Pokrajino, večji za parla- krajj. ltat Slovenske skupnosti v teh Papfg. Je izmeničen, ponekod rahlo glavaeUje’ drugod rahlo nazaduje, v tirry ie? os!-aja na istem kot pred pe-Pomagala tej stranki niti tatu l . Ura domačih kandidatov tudi s*tWer ?sba takih imeli drugi dve Pddjjkj' Sicer pa so za to stranko 2a k,.,* v goriški občini negativni. b'la ,, rra,jin£ki svet je leta 1978 do »d Gorici SSk 1.954 glasov (6,5 od s^' sedaj pa le 1,737 glasov (6 ti trti Im’ Za deželni svet pa pred pe-Pa ie , „k801 glas (5,9 od sto), letos bfž 1 ol? glasov (5,5 od sto). Naj-da jo ocZa to kar ugotavlja Novi list, P*ta i„ * na Goriškem ideološko za-ne pluralistična. PODGORA STRANKE Deželne 1978 Pokrajinske 1978 Senat 1979 Posl. zbornica 1979 Senat 1983 Posl. zbornica 1983 Deželne 1983 Pokrajinske 1983 DP 8 0,9 9 1,1 - 22 2,5 11 1,5 16 1,9 10 1,2 KPI 323 37,9 328 38,7 318 40,8 331 37,4 285 37,8 301 34,6 285 33,0 307 35,5 PDUP PSI 68 8,0 78 9,2 51 6,5 58 6,6 74 9,8 83 9,5 94 10,9 79 9,2 Rad. 23 2,7 — — 20 2,6 32 3,6 7 0,9 17 2,0 — — — — PRI 20 2,3 a3 3,9 14 1,8 15 1,7 13 1,7 21 2.4 22 2,5 35 4,0 PSDI 38 4,4 43 5,1 77 9,9 81 9,2 47 6,2 68 7,8 71 8,2 79 9,2 SSk 109 12,7 109 12,8 — — — — 91 12,1 92 10,6 107 12,4 112 13,0 M. Fr. 15 1,7 — — 79 10,9 90 10,2 10 1,3 22 2,5 24 2,8 — — KD 229 26,8 222 26,1 203 26,0 231 26,2 177 23,5 207 23,8 202 23,4 204 23,6 PLI 3 0,4 6 0,7 3 0,4 6 0,7 12 1,6 10 1,1 8 0,9 12 1,4 MSI 15 1.7 17 2,0 12 1,5 13 1,5 18 2,4 20 2,3 22 2,5 23 2.7 LpT — — ' — 3 0,4 3 0.3 9 1,2 12 3,4 13 1,5 12 L4 Dingi 4 0,5 3 0,4 — — 1 0,1 — — — — 6 0,7 — - STANDREZ DP 8 0,6 10 0,8 6 0,5 10 0,8 11 0,9 KPI 365 29,4 362 29,1 369 32,8 402 32,7 322 28,5 331 26,2 324 25,8 332 26,6 PDUP — — — — — — 12 1,0 — — — — — — — — PSI 161 13,0 195 15,7 108 9,6 107 8,7 154 13,7 189 15,0 186 14,8 207 16,5 Rad. 40 3,2 — — 31 2,8 49 4,0 11 1,0 29 2,3 — — — — PRI 24 1,9 29 2,3 27 2,4 22 1,8 43 3,8 50 4,0 45 3,6 45 3,6 PSDI 77 6.2 81 6,6 83 7,4 102 8,3 83 7,4 99 7,9 91 7.3 98 7,8 SSk 195 15,7 209 16,8 — — — — 186 16,5 185 14,7 197 15,7 208 16,6 M. Fr. 23 1,9 — — 174 15,5 179 14,5 10 0,9 12 1.0 17 1,3 — — KD 311 25,0 301 24,2 277 24,7 296 24,1 229 20,3 273 21,6 282 22,5 261 20,8 PLI 7 0,6 14 1,1 4 0,4 10 0,8 29 2,6 17 1,3 23 1,8 22 1,8 MSI 28 2,2 38 3,1 32 2,9 32 2,6 42 3,7 52 4,1 51 4,1 54 4,3 LpT — — — — 14 1,2 12 1,0 13 1,1 11 0,9 18 1.4 25 2,0 Drugi 4 0,3 4 0,3 3 0,3 6 0,5 — — 3 0,2 9 0,8 — — PEVMA DP 8 1,6 5 1,0 _ 4 0,8 8 1,4 5 0,9 KPI 170 3o,5 167 33,1 172 37,5 197 36,7 153 31,9 161 28,8 158 28,3 162 28,9 PDUP — — — — — — 13 2,4 — — — — — — — — PSI 82 16,2 84 16,7 60 13,0 59 11,0 78 16,3 102 18,3 100 18,1 93 16,6 Rad. 11 2,1 — — 12 2,6 19 3,5 1 0,2 4 0,7 — — — — PRI 3 0,6 4 0,8 12 2,6 11 2,0 8 1,7 10 1,8 6 1,1 11 1,9 PSDI 19 3,7 20 3,9 18 3,9 30 5,6 22 4,6 31 5,5 32 5,7 30 5,4 SSk 123 24,2 138 27,3 — — — — 124 25,8 138 24,6 147 26,3 150 26,8 M. Fr. — — — — 90 19,6 94 17,5 — — 2 0,4 — — — — KD 87 17,1 80 15,8 91 19,8 99 18,4 75 15,6 88 15,7 89 15,9 91 16,3 PLI — — 1 0,2 — — 3 0,5 4 0,8 2 0,4 4 0,7 5 0,9 MSI 3 0,6 3 0,6 4 0,8 7 1,3 7 1,5 11 1,9 9 1,6 12 2,1 LpT — — — — 1 0,2 3 0,5 4 0,8 3 0,5 3 0,5 6 1,1 Drugi 2 0.4 3 0,6 — ~ 3 0,6 — — — - 5 0,9 — — ^Va Slovenca '‘^' inskem svetu V Jonkah y °^ns^ svet sta bala na °bčin ,uPravT'ih volitvah izvoljena ^data- , 1 svet tudi slovenska kanta tv, 'barija Gergolet, kot neodvis-ttobept tisti Krščanske demokracije in ?0io ^ Pahor na listi KPI. Obiskali k BhtoJ? ^ sta nam predstavila sva oi, fc"''ame v naslednja mandatni do-a z dveh povsem različnih Marija Gergolet kot čla-* Oa^rPozicije, Robert Pahor kot pri-i' vb&0lu*n?ranke’ ki je sicer izgubila j b),amaH'*1', Vedino, ki pa še vedno o-Jj Svett, '' bodočem ronskem občinskem ’ SevJj0 °vico svetovalskih mest. b° za naše bralce najbolj VL del programa neodvisnih slo-s V, kandidatov, ki se tičejo naše v rtt0ja^e narodne skupnosti, kd živi občine Ronke. Iz razgovora z Gergoletovo in Pahorjem po našem mnenju izhaja velika možnost sodelovanja med tema dvema svetovalcema (vsaj na področjih, ki so v zvezi s slovensko problematiko). Položaj KPI do vprašanj, ki se tičejo naših rojakov poznamo, z odločilnim doprinosom te stranke je bilo mogoče odpreti slovensko osnovno šolo in oddelek slovenske knjižnice, dva nadvse pomembna objekta. Robert Pahor nam je povedal, da Slovenci v Laškem v tej stopnji razvoja nujno potrebujejo svoje prostore, potrebujejo sedež za kulturno društvo, kd ga bodo ustanovili, kraj kjer bi se zbirali športniki ŠD Iskra, kjer bi predvajali diapozitive ali pa se preprosto zbirali naši ljudje. Dodal je, da je bilo sicer storjenega veliko, nedvomno je važen obstoj slovenske šole in odprtje knjižnice, ta veliki potencial pa moramo nujno izkoristiti sedaj. «Imamo nekaj mladih, ki bi lahko postali steber za bodočo rast slovenske skupnosti v Laškem, njih pa moramo angažirati takoj, čez ne- kaj let bi lahko bilo prepozno*, je rekel Pahor. Mnenja je, da bi pomenili lastni prostori, čeprav še tako skromni, odločilen stimulans za vse naše rojake. «V tem primeru,* je dodal, «bi lahko razvili mnoge dejavnosti, ki jih sedaj materialno ne zmoremo.* Marija Gergolet je bila izvoljena za KD s 112 preferenčnimi glasovi, Robert Pahor pa za KPI z 71 preferenčnimi glasovi. Marija Gergolet je bila istega mnenja in nam je celo posredovala njen program, ki ga je podprla skupina v Laškem živečih Sioven -ev V . •••vi točki je celo zapisana, da je treba podpreti razvoj slovenskih društev in organizacij v občini in krepiti rast slovenske občinske knjižnice, dalje pa, da je treba zagotoviti slovenski narodnostni skupnosti razpolago prostorov, ki jih potrebuje. Oba slovenska kandidata sta prepričana, da bosta pozitivno sodelovala v delu novoizvoljenega občinskega sveta, v korist naše skupnosti je le sodelovanje, čeprav iz tako različnih svetovnonazorskih pogledov. «Nedvamno obstajajo razlike med nami,* je dodala Gergoletova, «mi Slovenci z Laškega se npr. redno zbiramo piri slovenski maši prvo nedeljo v mesecu. Jasno so pobude lahko različne, iskati pa moramo nujno stičišča, skupne točke in le na teh iskati skupen govor, ki bo nedvomno veliko pripomogel v korist naši skupnosti. Ne morem pa mimo tega, da se ne bi pritožila na obnašanje nekaterih članov javnega kulturnega večnamenskega centra, ki se na naša povabila nikoli ne odzovejo, na tiste iz strani KPI pa redno*. Obe strani sta si edini v tem, da je treba čim hitreje dograditi in odpreti slovensko nižjo srednjo šolo v Doberdobu zlasti iz perspektive slovenske mladine ki živi v Laškem. Za -dijake iz Doberdoba in okolice je namreč relativno lahko zahajati v šclo v Gorico, drugače pa bi bilo to za dijake iz Ronk in je zato nujno, da bi priskrbeli dijakom, ki bodo končali slovensko osnovno šolo možne St nadaljnjega študija v materinem ieziku v Doberdobu, kjer bi lahko brez večjih težav redno zahajali. Ob koncu pa naj omenimo še zanimiv {Medlog Marije Gergolet in sicer poimenovanje ulice v Ronk ah po pesniku Otonu Župančiču, ki se je rodil v Vinici pri Metliki in to ob stoletnici pobratenja med obema občinama. F. G. j Makuc 4. 1 Ječanje s Karlom Maslom t 11 i li < £ še danes ne morem oprostiti tistim, ki so proti *a Preložah v Brkinih inscenirali proces. Bil sem V v jen in odvzet mi je bil čin kapetana ter pos-°clre. ‘X. korpus. Komandant in komisar Istrskega ^ l3.a sta bila obsojena na smrt in ustreljena. Mor-jA se kd° drug na mojem mestu takrat omahnil, Mejjg^ šel naprej v boj, kot da se nič ni zgodilo. sic6r ni nič motilo, da sem bil spet navaden borec, ji? Stl?a ne za dolgo- Toda čudil sem se in se še: piia, ?° šli v borbo za pravičnejši svet in zato je Disej^0 2ame težka in nepopravljiva krivica. Jaz se Svob0 ,šel borit, da bi nekaj postal, ampak, da bom en človek,- Karlo Maslo je v najtežjih tednih ^ljori°Sv°b°ditvijo postal komandant jurišnega ba-i 30 divizije in se uspešno boril v bojih na h* 3q V ViPavski dolini in v Trstu, kamor je pri-aPrila ponoči in s svojimi fanti osvobodil *** (V?, hudih bojih z Nemci in italijanskimi fašisti ^tnah smo se ponoči z vodičem spustili v me- Ob otvoritvi vzgojno-varstvenega zavoda Jožefa Maslo v Ilirski Bistrici njeni preživeli sinovi in hčerki: na desni Kristina, v sredini Karlo, na levi Marija; zadaj z desne Lojze, Jože, Tone in Pavel. Manjkata Vera in Janez. sto. Nismo vedeli kaj nas spodaj čaka, bili smo izmučeni od preteklih borb, vmes se je pretrgala še zveza in pol moštva je prišlo za nami v Trst šele zjutraj. Borci so utrujeno zadremali ko sem šel na obhod Rojana. Na ulicah so bile pregrade, pred vrati stare vojašnice pa okrog 15 italijanskih karabinjerjev in financarjev. Zavpil sem po stari navadi «in alto le mani», oni pa so odvrnili «noi siamo per voi». Toda nisem jih spustil nazaj v vojašnico; ob spremstvu moje brzostrelke sem jih peljal do moje enote in ukazal fantom, da zasedejo staro poslopje. Največje doživetje zame v NOV pa je bilo srečanje z ljudmi, ki so od vsepovsod prihajali v Rojan. Prinašali so nam cvetja, vse je bilo odeto v zastave, peli smo, se objemali in bili neznansko srečni. Nikoli ne bom pozabil prvega maja v Rojanu,- Pri Bečanovih na Ostrožnem Brdu sta ostala le še brat Tone in svakinja; nečaka je zvabila dolina. Tako bo verjetno domačija Bečanovih ostala nekoč prazna. Toda Bečanovi ne bodo pozabljeni. Tone Svetina je pravkar napisal zanimiv roman v dveh delih «Med nebom in zemljo-, v spomin na vse Maslove -Bečanove in za vse junaške rodove primorskih Slovencev. Pa tudi če bi izginile vse te knjige, se bo zgodba o junaških Maslovih fantih in dekletih z Brkinov, pa o Vojku z Vipavskega in Stjenki s Krasa prenašala iz roda v rod, kot dragoceno ustno izročilo, ki nikoli ne umre. (KONEC) sl ran 10 □ šport PRIMORSKI DNEVNIK — 8. julija 19«3 ________________________________I Na sestanku s furUmskimi parlamentarci Minister Signorello prav nič konkretnega o primeru Žico Srečanje med ministrom za šport in prireditve Signarellom ter furlanskimi parlamentarci o primeru Žico ni obrodilo kakega konkretnega sadu. Po srečanju, ki so se ga udeležili minister za civilno obrambo Fortuna (PSI), podtajnik ministrstva za o-brambo Scovacricchi (PSDI), podtajnik zakladnega ministrstva Santuz (KD) ter poslanci Baracetti (KPI), Gasparotto (KPI), in De Carli (PSI), in ki je trajalo 90 minut kot nogometno srečanje, so izdali sporočilo, v katerem pravijo, da je minister opozoril, da so športni organi povsem neodvisni od političnih. Vsekakor je minister izrazil upanje, da bo čim-prej prišlo do zaključka afere z Zi-com in Cerezom O primeru Žico bo kot zgleda odločal izvršni odbor italijanskega olimpijskega odbora, ki se bo sestal 19, t.m. Furlanska delegacija pri ministru Signorellu. Z leve Gasparotto, Santuz, Signorello, De Carli in Baracetti (Telefoto AP) V Milanu žrebanje za italijanski pokal Včeraj je bilo v prostorih nogomet ne zveze v Milanu žrebanje kvalifikacijskih skupin italijanskega pokala. Kvalifikacijske tekme bodo na sporedu 21., 24., 28. in 31. avgusta, ter 4. septembra. Sestava skupin je sledeča: SKUPINA 1: Sampdoria, Piša, Cre-monese, Pistoiese, Triestina, Cam-pania; SKUPINA 2: Juventus, Lazio, Ca-tanzaro, Perugia, Bari, Taranto; SKUPINA 3: Udinese, Napoli, Ca-vese, Va ese, Bologna, Cosenza; SKUPINA 4: Inter, Avellino, Cese-na, Sambenedettese, Empoli, Parma; SKUPINA 5: Roma, Milan, Atalan-ta, Arezzo, Padova, Rimini. SKUPINA 6: Torino, Genoa, Monza, Palermo, Foggia, Vicenza; SKUPINA 7: Verona, Catania, Ca-gliaii, Campobasso, Reggiana, Carra-rese; SKUPINA 8: Fiorentina, Ascoli, Como, Lecce, Pescara, Casertana. V naslednje kolo se bosta uvrsu' prvi dve ekipi iz vsake skupine. La Bora uspešna Na košarkarskem turnirju sv. *j| vrenca je Discoteca La Bora ka premagala Valmauro. Odlift®' bil Sandi Rauber, omeniti pa tudi Iva Starca in pa Riccarda * ' lana, še zlasti pa sta se rizkaz®® sodnika Cozzolino in Striscia. Nafl ko sta vzela zlasti Rauberja in ka Bana in ju predčasno poslala klop zaradi petih osebnih napak sistematično oškodovala naše igra', nista dopus® ________________ _ _ razl^ kar bi jim prineslo vstop v finale-ko so slovenski igralci sklenili' bodo več nastopili, če se bo srečanje med Chiarbolo in ( trom mesta končalo z izidom. ga nekateri vedeli že včeraj in jim preprečil igranje v finalu- Na noben način jim da zmagajo vsaj z 18 koši ne nje Na univerzitetnih igrah Tudi Jugoslavija do prvega odličja EDMONTON — Nadaljuje se triumf sovjetskih tekmovalcev, ki so še po večali izkupiček osvojenih kolajn. V plavanju so Sovjeti osvojili še štiri odličja, z izjemo tekmovanja na 800 m hrbtno v moški konkurenci, na katerem je prvo mesto zasedel Kanadčan West. Tudi v atletiki so bili predstavniki Sovjetske zveze praktično brez tekmeca. Izjema je le tekmovanje v teku na 100 m v ženski konkurenci, v katerem je prva pritekla na cilj temnopolta Angležinja Beverly Kinch uril). Omeniti velja uspeh jugoslovanskega atleta Saračeviča, ki je v finalu tekmovanja v suvanju krogle z znam ko 19,66 m osvojil srebrno kolajno za Američanom Carterjem (19,74). Srebrno odličje (tretje po vrsti) je ponovno dosegla tudi italijanska plavalka Cinzia Savi Scarponi, ki se je u-vrstila za Sovjetinjo Gerasimovo v finalu na 200 m mešano. Italijani pa so zabeležili največji uspeh v sabljanju, saj je Stefano Bel-lone v finalu z mečem premagal Ro muna Bodoczija in si tako priboril zlato medaljo. Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je včeraj premagala še Kanado (63:54) in se je tako uvrstila v polfinale, kjer ima lepe izglede, da osvoji odličje. Zmagala je tudi jugoslovanska ženska košarkarska vrsta, ki je s 101:64 odpravila Španijo. Danes v Davisovem pokalu Itali j a - Argentina Bolgari j a-Jugoslavi j a RIM — S srečanjem med Adrianom Panatto in Vilasom se bo danes ob 13. uri začel dvoboj med Italijo in Argentino, ki je veljaven za četrtfinale Davisovega pokala. V drugem srečanju popoldneva se bosta pomerila Cor-rado Barazzutti in Jose Luis Clerc. Jutri ob 14.30 bosta na vrsti dvojici Panatta - Bertolucci in Vilas - Clerc. V italijanskem taboru, kjer gledajo na ta dvoboj precej pesimistično, so upali, da se bo v prvem dnevu Panatta srečal z drugim argentinskim igralcem Clercom, tako da bi imel večje možnosti za zmago. Kljub temu pa so se vdali v usodo, saj menijo, da imajo največ 20 odstotkov mož nosti, da bi si v tem dvoboju priborili zmago. Na dlani je namreč, da sta Argentinca boljša od italijanskih predstavnikov. Z druge strani pa daje nekaj upanja dejstvo, da je Clerc v zadnjih časih igral precej slabo in ga je-Clau-dio Panatta izločil v prvem kolu turnirja v Wimbledonu, kot tudi, da Vilas in Clerc v igri dvojic nista nepremagljiva. V srečanju B skupine istega pokala se bosta danes pomerili v Sofiji Jugoslavija in Bolgarija. Jugoslovansko ekipo, ki se je uvrstila za današnje polfinalno kolo po zmagi nad Španijo, sestavljajo Ostoja, Živojinovič, Prpič, zvezni kapetan pa je Armenulič. V primeru zmage bi se jugoslovanski e-kipi odprla izredna možnost uvrstitve med teniško elito. Jadralni klub Čupa priredi jadralni tečaj v razredu ^ timists za otroke od 8. do M-Tečaj bo trajal od 18. do 22. 1®“, Vpisovanje v klubskem j Sesljanskem zalivu vsak dan do 18. ure do 15. t.m. Za telefonirati na št. 200130 v veče' urah. ŠD Dom iz Gorice obvešča, da se na odprtem 'F.j Dijaškega doma nadaljuje re. j« sko igranje košarke. Zainteresira®^, lahko javijo neposredno kar mf* J ningi, ki potekajo ob sredah 1® kih od 20.30 dalje. Košarkarska sekcija ŠZ Jjji organizira rekreacijo za bivše karje društva. Srečanja bodo j| petek ob 20.30 na stadionu «1- 1’ ŠZ Bor - odbojkarska se^ obvešča, da bo seja odbora sekcL torek, 12. t.m. ob 20. uri na sta“^ «1. maj». Nova okrepitev za Triestino MILAN — Iztekajo se zadnje ure pred zaključkom kupoprodajne kampanje nogometašev. Med drugim velja zabeležiti novi okrepitvi Triesti ne, ki si je zagotovila 24-letnega An drea Stimpfla, visokega srednjega branilca, ki je lani igral pri Foggi in Bresolina od Mantove. Omenili bi še zamenjavo vratarjev med Udinese jem in Ascoli jem: Brini bo tako igral v Vidmu, Corti pa v Ascoliju. K Udineseju je tudi prestopil napa daleč Urban od Gorizie. Andersen že vodi NANTES — Nizozemski kolesar Bert Oosterbosch je zasedel prvo mesto na šesti etapi kolesarske dirke po Franciji. Oosterbosch je zmagal na progi na kronometer Chateaubriant - Nantes (58,500 km). Danec Kirn Andersen se je uvrstil na 18. mesto in ohranil rumeno majico. Na kotalkarskem tekmovanju v Titovem Velenju Poletovci so znova potrdili svojo kakovost V Titovem Velenju je bilo v nedeljo in v ponedeljek veliko kotalkarsko tekmovanje za prehodno «rudarsko svetilko®. Udeležila so se ga vsa društva Slovenije in Hrvatske, kot gost pa izven konkurence ŠD Polet z Opčin. To je prvič, da se poletovci udeležijo tega tradicionalnega tekmovanja in zaželeno bi bilo, da bi v bodoče ena kopravno tekmovali in se potegovali za osvojitev trofeje. V dveh dneh nastopov je imelo občinstvo možnost, da spozna najboljše slovenske kotalkarje, tako iz zamejstva kot iz matične domovine. Za osvojitev «svetilke» so se potegovala društva Nova Gorica, Cinkarna Celje, Rudar iz Velenja, Stanko Bloudek in Olimpija iz Ljubljane ter Mladost in Medveščak iz Zagreba. Na koncu so prevladali kotalkarji domačega Rudarja. Nastop Poletovih kotalkarjev je nedvomno dvignil kakovostno raven vse- ga tekmovanja. Poletovci so v rhznih kategorijah osvojili kar 6 prvih mest ter vrsto drugih odličnih uvrstitev. K tako odličnemu uspehu so odločilno pripomogli kotalkarji, ki so se prav kar udeležili državnega prvenstva in so se v Velenje pripeljali tako rekoč naravnost iz Bologne. Pionirji so tekmovali v treh kategorijah A (do 8. leta), B (od 8. do 10. 1.) ter A (od 10. do 12. leta). V skupini C Polet ni imel zastopnikov med fan ti; med dekleti pa je Sara Micalessi osvojila 12. mesto med 22 kotalkarica-mi. Med pionirkami skupine B sta nastopili poletovki Tamara Operti in Petra Križmančič med skupno 15 ko-talkaricami. Zmagala je domačinka Alenka Oven, Petra Križmančič je bila odlična četrta, Tamara Operti pa sedma. V skupini A so med fanti na stopili trije kotalkarji, med katerimi tudi poletovec Damjan Kosmač. Z velikim naskokom je osvojil prvo mesto pred Laknerjem iz Celja in Mariničem iz Velenja. Med dekleti se je pomerilo 18 kotalkaric. Najbolje se je izkazala poletovka Elisabetta Grego-ri, ki je osvojila prvo mesto. Giovan-na Suban se je uvrstila na 4. mesto, Federica Coslovich pa na sedmo. Med pionirskimi pari sta osvojila prvo mesto Tamara Operti in Mitja Koko-rovec (Polet). V mladinski kategoriji je tekmoval poletovec Mojmir Kokorovec, ki je o-svojil prvo mesto pred Davidom Praprotnikom (Stane Bloudek). Med mladinkami pa je nastopilo 16 kotalkaric. Na koncu je tesno prevladala Lada Bičak (Medveščak) pred Federico Suban in Antonello Pavat (Polet). Ostale poletovke Helena Sosič, Patrizia Pro, Tatjana Kokorovec in Monica Danieli so se uvrstile od 6. do 9. me- sta. Uspeh za Polet je bil v te3 pini torej popoln. j' Končno so se pomerili še C1 . s članice. Med fanti sta tekmovanji, mo Kokorovec in Mauro Ren®*^ let) ter Mitja Vilar (Olimpija)-prišlo še do največjega presen®rr jj saj je moral Kokorovec, letosf® ^ žavni prvak seniorske kategorij niti pred klubskim tovarišem P, jem, ki je osvojil prvo mesto. v‘^ je moral zadovoljiti s tretjim S tekmovanjem v Velenju jf J1 poletovcev zaključila sezono in U la zaslužene počitnice. To P® uf lja za par Nicoletta Sossi -nar, ki bo prihodnji teden nasj"j državnem prvenstvu v Pordeno® ,1 znano, tekmuje naš par v senipr ^, tegoriji. V lanski sezoni mu j® Ji spodletel prestop v višjo km®^ zato bo letos napel vse sile. mu to uspelo. (SK) Tudi letos tradicionalni «Memorial B. Frandolič» V ponedeljek, 11. t.m., se bo v or ganizaciji KD Kras Dol Poljane pri čel «4. memorial B. Frandolič*. Me morial — turnir v moški in ženski odbojki — bo na občinskem prostoru v Doberdobu in bo trajal do vključno petka, 15. t.m. Za prvo mesto se bodo v moških vrstah potegovali Jam-lje, Mladinski krožek Gorica, Sovod-nje, Naš prapor (1. skupina) in Kras Dol - Poljane, Župančič iz Štandreža, Danica z Vrha ter Jezero iz Doberdoba (2. skupina). Ženske ekipe pa so takole porazdeljene: v 1. skupini nastopajo Danica, Jezero in Grojna, v drugi pa Sovodnje in Kras. Spored srečanj je naslednji: PONEDELJEK, 11. t.m.: 19.30 Kras - Župančič (moški); 20.30 Jamlje -Mladinski krožek (moški); 21.30 Danica - Jezero (ženske); 22.30 Grojna - Danica (ženske). TOREK, 12. t.m.: 19.30 Sovodnje - Naš prapor (moški); 20.30 Jezero - Danica (moški); 21.30 Kras - Sovodnje (ženske); 22.30 Jezero - Grojna (ženske). SREDA, 13. t.m.: 19.30 Jezero - Kras (moški); 20.30 Jamlje - Sovodnje (moški); 21.30 Naš prapor - Mladinski krožek (moški); 22.30 Jezero - Župančič (moški). ČETRTEK, 14. t.m.: 19.30 Jezero -Kras (moški); 20.30 Mladinski krožek - Sovodnje (moški); 21.30 Danica - Župančič (maski); 22.30 Jamlje -Naš prapor (moški). PETEK, 15. t. m.: 19.30 finale za 3. mesto (ženske); 20.30 finale za 3. mesto (moški); 21.30 finale za 1. mesto (ženske); 22.30 finale za 1. mesto (moški). Sledilo bo nagrajevanje. V primeru slabega vremena naj pridejo vsaj predstavniki ekip, ki bodo seznanjeni z datumom prenesenih tekem. (Z.F.) V' Na rekreacijskem tednu S K Kras Zagrizenih in napetih bojev ni manjkalo Zmagovalka namiznoteniškega turnirja v okviru rekreacijskega tedna Krasa je Dragica Blažina, ki se je še do nedavnega aktivno udejstvovala in je večkrat na stopala v državni A ligi. Drugo mesto je zasedla Neva Rebula, tretja je bila Maja šutej in četrta Tamara Blažina. Med ženskimi dvojicami je končno prvo mesto pripadalo paru Tamara in Dragica Blažina pred dvojico Kobal - Kralj, med moškimi pa Grilancu in Skupku, ki sta šele po zagrizenem boju strla odpor Ukmarja in Simonete. Vrstni red mešanih dvojic je naslednji: 1. Dragica Blažina - Simoneta; 2. Darja in Walter Kobal; 3. Ta- mara Blažina in Skupek; 4. Kralj - Grilanc. V sredo zvečer so potekali odločilni boji v soft tenisu, kjer se je pomerilo kar 17 tekmovalcev in tekmovalk. Sinoči pa so odigrali polfinale in finale, v katera so se uvrstili: Robi, Lucijan in Peter Milič in Zdravko Sku pek. Poleg tega tekmovanja je bilo sinoči še tekmovanje v ruskem kegljanju ter zaključni večer z nagraje vanjem najboljših tekmovalcev na letošnji izvedbi rekreacijskega tedna Krasa, o čemer bomo še poročali. (Z. S.) •sti' Predsednik Pino Rudez o pomembnem jubileju društva Vrsta pobud SPDT ob 80-letniei obstoja Že letos na Anapurno, nai>lednje leto v Karakorum - O sodelovanju s planinskimi društvi iz nmtične domovine in naše dežele - Stalna skrb za čimbolj pestro delovanje ttei / ^lno Rudez je v tržaškem za znan d* pr?s*aru vsem prav dobro ■ Poznajo ga namreč kot podaja . ■ ravnatelja slovenske strokov-toria e, Stefan», kot organiza-vensk ^goletnega predsednika Sto-stg Planinskega društva iz Tr-hista r>uPa ce*° kot planinca in ša-nega Priliki velikega tradicional-niginj. sre?anja vseh slovenskih ob kratkimplanincev, ki je bito pred Priredhn V Nabrežinii 111 ki ga Je kovaln ° prav SPDT ter se je odli Po množičnosti in po prijet- Pino Rudež Heijj : ob m.-,.. ^Proščenem vzdušju, ter še smo Jrkl skorajšnje 80-letnice SPDT govorji. Z ‘nž. Rudežem na dolgo po-dah m1 0 bližnjem programu, pobu-ga. p 0 bodočnosti društva same-«Zo^Zgovor *-u objavljamo. 12. sre'Va- kar s tradicionalnim, že liabre -Caniem slovenskih planincev v Čanje tm: Glede na to, da je sre-ti Priredilo SPDT, katerega si tovcj rise^ern let predsednik, si go-bralcenlbo^ Poklican, da bi našim nja.» razložil pomen tega sreča Važnei-^kih srečanjih je seveda najdejo j a Množičnost gostov, ki pri-venijeZ Vseh koncev in krajev Stoter s|' največ seveda iz zamejstva tlePosrer)enS'te®a Primorja, ter. tako ,._o spoznavajo našo stvar- ,ust .. oivai Praktij Zlv*lcnjske pogoje. Tako so grobo prve rokes> zvedeli za ših v ‘fstične provokacije po na e“ ter spoznali naš način de tovanja, ki je prav gotovo različen od njihovega. V Sloveniji je namreč pla ninstvo, s svojimi preko sto tisoč člani, dejansko narodni šport, zato pa so njihova društva zelo specifično samo planinska. Še njihovi alpinistični odseki se napram društvom zelo samostojni. Tu pri nas pa je vse seveda drugače. Naše planinsko društvo ima svoje odseke, ki so vsi aktivni, tako da smo dejansko prisotni na strogo planinskem, jamarskem, alpinističnem, predavateljskem ter smučarskem področju. Torej več društev v enem samem. Zato nas predstavniki ostalih planinskih društev zelo spoštujejo, imajo nas za zelo delavne ter seveda za eno izmed najštevilnejših društev v zamejstvu sploh, kar je tudi popolnoma resnično, od vsepovsod pa nas tudi vabijo, da se udeležimo vseh mogočih pobud. Na društveno mizo nam stalno prihajajo društveni celoletni programi izletov ter razna druga vabila, katerim se žal v glavnem ne moremo odzvati.» «Vendar pa je sodelovanje s planinskimi društvi iz Slovenije vseeno precejšnje. «Rekel bi lahko, da je zadovoljivo. S pobratenim PD Integralom iz Ljubljane imamo stalne stike ter razne skupne akcije, podobno je z O-balnim PD iz Kopra, s katerim smo lani poleti odšli na gorovje Durmitor v Črni gori, letos pa se z njimi sredi prihodnjega meseca odpravimo na makedonske gore. S planinci iz Nove Gorice sodelujemo tako, da redno pošiljamo vsako leto na njihov poletni mladinski tabor nekaj naših članov, tudi s Sežančani imamo redne stike, in še bi lahko našteval. Seveda sodelujejo s planinci onstran meje tudi jamarji, alpinisti ter drugi. Podoben odnos pa imamo s krovno Planinsko zvezo Slovenije, ki nas vabi na vse njihove tečaje in katerim se odzovemo, če le moremo.* «Kaj pa je s sodelovanjem z italijanskimi planinskimi društvi iz naše dežele, posebno glede na dejstvo, da ni bilo do pred kratkim s temi praktično nobenega stika in to, kar je najmanj spodbudno, iz nacionalističnih, torej političnih razlogov.» «Kar se tega tiče lahko povem, da obstaja že nekaj let tako imenovano «Srečanje treh dežel», na katerem se predstavniki, pazi, predstavniki, italijanskih planinskih dru štev iz naše dežele, in torej tudi iz Trsta, iz Slovenije in nemških iz avstrijske Koroške, srečujejo ter se menijo za skupne pobude. Tako bo n.pr. v kratkem izšel slovar planinskega izrazoslovja v treh jezikih, izpeljali so «Pot prijateljstva treh dežel* in še drugo, vendar pa se to delovanje in sodelovanje odvija samo med vodilnimi kadri, tako da o-stali planinci skoraj ne vedo zanj. Prav bi bilo. da bi obstajala množična srečanja planincev iz treh dežel, tako da bi se med sabo srečevali Italijani, Slovenci in Nemci, se spoznavali, si vsestransko izmenjavali izkušnje ter nazadnje tudi skupaj prirejah izlete.* «Sedaj pa preidimo k drugemu ar gumentu: prihodnje leto bo SPDT proslavljalo 80-letnico obstoja. Kaj pripravlja društvo ob tej priložnosti?» «Najprej bi hotel poudariti, da bomo to obletnico proslavljali čim bolj delavno, podobno, seveda v ne tako velikem obsegu, kot dela letos Planinska zveza Slovenije ob svoji 90-letnici, ko otvarja obnovljeno Kredarico, kočo pod Kaninom ipd. To obletnico bodo naši alpinisti proslavili z letošnjo odpravo na Anapurno ter drugo leto v Karakorum, vendar pa bodo alpinisti o tem sami spregovorili. Pravzaprav načrtujemo marsikaj, recimo izpeljavo kake zavarovane poti v Zahodnih Julijcah, večjo publikacijo, literarni natečaj na planinsko tematiko in še drugo. Ob 70-letnici SPDT smo trasirali našo vertikalo ter se odpravili na Durmitor, tudi drugo leto bomo torej ob našem slavju pripravili nekaj «ve-likega*. «.Najin pogovor se počasi bliža koncu. Kaj bi za zaključek povedal o možnosti boljšega in bolj prodornega delovanja nekega društva, oz. povej svoje osebno mnenje o tem argumentu, ki ga boš seveda prenesel na društvo, ki mu predseduješ.» «Mislim, da je za funkcionalno vsestransko napredovanje in rast ne- kega društva, poleg delavnosti odbornikov samih, bistvene važnosti i-skanje in ustvarjanje stalno novih pobud in raznolikosti aktivnosti same. če je namreč neko delovanje v društvu uspešno, vendar pa se stalno isto ponavlja iz leta v leto, to počasi postaja odtujujoče, kar sčasoma odteguje od dela najprej društvu najvažnejša postavka, če pa se iniciative nenehoma objavljajo, odborniki delajo seveda z veseljem, kar se pozna tudi pri članih samih. Še to bi hotel poudariti: vsakogar pogojuje delo, ki ga opravlja, zato je tudi meni kot šolniku pri srcu predvsem pedagoški in vzgojni moment planinstva samega. Zato osebno polagam izredno važnost izletom za osnovnošolce, za mladino sploh, predavanjem po šolah, vsemu, kar je pri planinstvu, alpinizmu, jamarstvu, smučanju pedagoškega. Zanima me, da naš član — še mlad fant — razvije v sebi ljubezen, točneje spoštovanje do narave in sočloveka, in se torej razvije v aktivnega člana široko človeške, ožje vzeto pa naše manjšinske skupnosti, saj se naši člani stalno vračajo k nam najprej kot mladi in zaneseni ljudje, pozneje pa kot zavedni družinski o-četje, ki vedo v kakšnem duhu bodo vzgajali svoje sinove.* DUŠAN JELINČIČ Na nedavnem srečanju planincev iz obmejnih dežel, ki ga je v Nabrežini organiziralo SPDT, se je zbralo več kot dva tisoč ljubiteljev gora iz naše dežele, Slovenije in Koroške 1 D, anHo Lokar 7. Sodni dan na vasi ^.ekle odskoči, pravi: favn ■ ° ^ni živim v Milanu, vajena sem, da lepo -^)0 z mano, kako pa vi...?» Papi Prelli zažene zanko v kot, izroči dekletu polo dolgela in peresnik, pokliče vojaka, ki jo odpelje po .. v teman prostor z visokimi pogradi. jjJ1 svečo, zavrti ključe. Zdi o r° kasneje pride Torelli s podporočnikom v vežo. 3 hlajen. hla ”) njihovem sosedu, bogatem Batiču, je vdrl Pri 0cj °a v klet, odprl pipo, nastavil usta, omahnil Pre(j jP^ti pipi, vino je bilo kar po tleh, priteklo je kar CU. v0IS£\ na klanec in se vilo po kolesnicah na klan-Priv]e?)aki so zaduhali sladko omamni vonj, stikali in m *' Grazzino ]e malo živega na zrak. red^o koo je pritekel z golido mrzle vode in oblil po-°dlska Phajočega Grazzino. Ko je opazil, da mu je >°do o naP°iena, da tako rekoč plava v vinu, je zlil *a, 0 borjaču in nihče več se ni zmenil za ležečega. *Rq! tekel z golido, se je pred hišo ozrl in rekel: so se dolgočasili. Nekaj jih je obsedelo v drvigj ' Mlade vdove, ki se je izgubila k sosedom, PRi pQ 0 dremali po brežinah za hišami, tretji so sto-P°8osti|Vasi' Poskušali odpreti tu pa tam, se naposled borp . 1 v kuhinji na vrhu pri Svetem Janezu na ta-bili (j0 ,er je bilo vso noč odprto. »Pojdite no,» so me-2eItlači’ «kdo bi spal na sodni dan!« Se je danilo. Zdelo se je, da bije ura bolj pogo- sto kot sredi noči. Čas se je zganil. Vzhodna stran se je vse bolj ozarjala, že so pele ptice nad reko, nad jezom čez polje se je preletavalo nekaj kobilarjev in žvižgalo čez raven. Razsvit je prodiral izza gora v poslednjo rupo. Moštvo je bilo že davno naveličano, nemirno. Grazzina se je prebudil in se prerekal s tovarišem, ki se je utaboril v kleti in si točil iz male bari-glice gosto črnino. Prijela sta se pod pazduho, klecnila sredi klanca in odšla proti seniku z razklanimi vrati. Grazzina prižge šibico, jo vrže v seno, tovariš skoči, zajme seženj sena, ga pritakne in nese ogenj v drugi kot suhote, nato v tretji in četrti. «Zatreti kakor uš,» vpije Grazzina in nosi goreč snop slame v stegnjeni desnici v kuhinjo. Nekdo ga udari po laktu in potepa plameneči zveženj na tleh. V zvoniku udari šest. Tok-tok-tok... Sonce je že nad goro in zaliva bregove. Lahka meglica vrh reke se topi. Ptice nad jezom pojo glasneje, vzdržema, poln jutranji zbor. Med borovci se oglasi drdranje motornega kolesa, še enega, tretjega. Vsa tri zavijejo v zahodni konec vasi, kjer se vali iznad hiš gost dim in sikne včasih plamen. Duša jutra se bori z nočjo. «Prav storjeno!« pravi Torelli, ki stopa prvi s kolesa in se ozira okoli sebe. «Ben Obide hišo. Vtem se zruši streha nad senikom. Krave in voli iz- puščeni iz hleva, zamukajo v polju. Plamen je zajel sprednji del hiše in sikne hkrati iz obeh okenc nad latnikom. Slišati je cvrčanje lesa. Potem se pod nenadoma odpre, skozenj pade žerjavica, oglje, tleče o-bleke. Listje v kotu poprime. Nabrala se je vrsta sosedov, nemih gledalcev. A eden po enem se umikajo. «Tvojih dvesto mož bo koj tukaj?« se obme Torelli k drugemu častniku, ki se je pripeljal z njim. «Koj,» odgovori ta. «Sam stopim ponje.« In daje znamenje tretjemu, zelo mlademu oficirju, da se odpeljeta v trg. V hipu sta na kolesih. Kmalu se vrneta, moštvo se pomika za njima. «Vas je treba zapreti,« daje Torelli povelja podčastnikom, «na vseh dovozih, odvozih, poteh in izvid-nih točkah!« Nekaj moštva odide proti mostiču za hribom, drugi v borovce, tretji na tabor k Svetemu Janezu, nekaj njih po vasi dol mimo cerkve in dalje. Vas je v nekaj minutah zaprta. Župnik počasi vstaja; star je, bolehen, moli jutr-njo molitev, pripravlja se k maši. Vtem mu pride duh dima bliže, ozre se skozi okno. A koj se mora obrniti. Za hrbtom mu stoji sestra in mu moli bel popisan papir. Bere. Da, vstaja, dan se dela, ne sanja več. Z roko gre čez čelo. Tam gori hiša — strašne reči so se zgodile to noč — tu mu piše dekle iz ječe, da je videla na lastne oči... in tu hočejo... Z Julkinim pismom v roki -hiti mimo cerkve v vas. Gostilničar Daro ima navado, da vrže oknice s silo ob steno, ko jih zjutraj odpira. Ko se pokaže v drugem oknu, vendarle spozna, da se ne vara; od treh strani so namerjene puške vanj: izza zasipa, ki meji na vrt, od stare, trhle murve in od kamnite mize kraj kegljišča. Vojaka za kamnito mizo spozna: oster pogled srepi vanj, ko uravnava puško in sega po petelinu. Ta je nosil takrat, ko so mu izropali krčmo, v vsaki roki težek tovor. Salo v mehu je pustilo dolgo liso na steni v veži. Tako tedaj! ga spreleti misel, stisne se k zidu, prekriža — tri puške so namerjene vame! — Tu se šele dodobra predrami, dolgo se stiska k zidu, ne upa si dahniti. Slednjič gre po prstih k ženi in ji šepetaje pripoveduje, a dlan tišči na srce, grabi se s prsti, ko govori. Mali kmet Lozar vstaja, kakor po navadi vsako poletno jutro, vesel, tiho prepevaje. Ko stopi pred hišo, se pretegne in hoče v hlev, da kravi naloži sena in pristavi telička. Trije vojaki zro vanj s klanca, eden pravi: «Vas je obkoljena, zaprta, da se ne ganeš iz hiše! Povej dalje sosedu!« Lozar se zasmeje, ne pomisli nič, si brunda dalje pesmico, stopi v hlev, da pogladi živinico, jo počeh-lja med rogovi. Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39 000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L ^ZTT in tiskaj* Trst Morda so dekle ugrabili teroristi UGRABITEV EMANUELE ORLANDI MOBILIZIRALA VARNOSTNE SILE RIM, VATIKAN — Funkcionarji Digosa, rimskega letečega oddelka in karabinjerjev so se ob pomoči izvedencev notranjega ministrstva vsestransko mobilizirali, da bi razčistili primer 15-letne hčerke nekega vatikanskega uslužbenca, Emanuele Orlandi, ki je izginila na poti proti domu 22. junija. Mobilizacijo je povzročilo telefonsko sporočilo neznanca, ki je predvčerajšnjim izjavil, da bedo dekle izpustili, če bo Vatikan v roku 20 dni izposloval osvobodi- Neuspel roparski podvig terjal človeško življenje VARESE — V kraju Šesto Calende je rovarski poskus štirih zakrinkanih in oboroženih zločincev pustil za sabo mlado človeško žrtev: 22-letnega pismonošo Pierfranca Berinija, sina čuvaja vile, ki so jo banditi nameravali pošteno «prečesati». Vila je last 52-letnega gradbenega podjetnika, inž. Antonia Beder cina, v njeni bližini pa se nahaja tudi hišica, v kateri stanuje čuvaj z družino. Roparji so zbrali obe družini in ju nameravali zapreti v en sam prostor, da bi lahko nemoteno zagospodarili po hiši. Tragedija se je odigrala prav v trenutku, ko je čuvajeva družina šla po stopnicah: eden od roparjev se je pri tem spotaknil in iz njegove pištole se je sprožil naboj v mladeniča, ki je bil pri priči mrtev. tev atentatorja na papeža Janeza Pavla H. Mehmeta Alija Agco. Neznanec je tudi navedel, da so pred dnevi stopili v stik z vatikanskimi oblastmi, a te so vest držale zase. V Vatikanu so včeraj potrdili to vest, ne da bi navedli sporočila, vsekakor pa so poudarili, da so sporočilo prejeli po nedeljskem pozivu papeža za osvoboditev 15-letne Emanuele. «Običajna ugrabitev* je torej zadobila teroristično obarvanost, preiskovalci pa ne izključujejo nobene možnosti. Trenutno so gotovi samo, da je nekdo dekle ugrabil. Kdo je to, kateri skupini pripada, teroristični ali navadnih kriminalcev, ni še povsem jasno, kljub zahtevi po osvoboditvi Agce. Vsekakor pa je notranje ministrstvo dalo na razpolago preiskovalcem svoje najboljše izvedence in budno sledi razvoju dogodkov. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da je ugrabljenka v rokah neke povsem neobičajne teroristične skupine. Do sedaj se še ni namreč pripetilo, da se ne bi teroristi «pred-s ta vili» s svojo siglo. Manj verjetna je možnost, da je Emanuela v rokah kakega neuravnovešenca, saj ne bi bil sposoben uresničiti takega zločinskega načrta. Trenutno ni znano, ali preiskovalci upoštevajo možnost mednarodne zarote. Do sedaj so preiskovalci uspeli v grobem obnoviti vse dekletove premike pred ugrabitvijo. Ugotovili so celo, da je neznanec dekletu obljubil honorarno zaposlitev in da je imela z njim zmenek takoj po končanem glasbenem tečaju. Neznanca je videl neki mestni redar preden je Emanuela stopila v glasbeno šolo in ponovno, ko se je tečaj končal. Ponudbo za zaposlitev je Emanuela zaupala neki prijateljici, da imajo sedaj preiskovalci nekaj bolj otipljivega. Princesa namesto baletke Rada bi bila postala klasična baletka, pa jo je narava odvrnila od na. Ko se je zavedla, da je njena višina prešla 165 centimetrov, je opustila in raje postala waleška princesa in bodoča angleška kralj|C -sliki (telefoto AP): princesa Diana med princem in papig0 Poguma ji res ne manjka Italijansko vino gre dobro v promet Rosie Swale je ime pogumni Angležinji, ki bo na krovu svoje jadrnice v treh letih obkrožila svet. Da ji ne bi bilo dolgčas, je s seboj vzela tudi moža in otroke (Telefoto AP) RIM — Itatlijansko vino gre dobro v promet. V lanskem letu je država izvozila kar 20 milijonov 700 tisoč hi «žlahtne kapljice* ter iztržila 1278 milijard lir. V obeh primerih je bil dosežen rekord, ki je še nadkrilil ugoden potek izvoza v letu 1981. Celoten vinski pridelek pa je lani po ugotovitvah Zavoda za zunanjo trgovino ICE dosegel 72,5 milijona hi. Za ljubitelje statistik naj navedemo še, da se lanska svetovna proizvodnja vina ceni okrog 360 milijonov hi, pri čemer pripada prvo mesto Franciji. Zanimivo je tudi, da je Zahod na Nemčija lani pridelala dvakrat več vina kakor v letu 1981. Izvoz italijanskega vina je usmerjen predvsem v države članice EGS, ki so lani prevzele kar 68% celotnega izvoza, in glavni kupec je prav vinorodna Francija, ki je lani prevzela 34% celotnega italijanskega vinskega izvoza. Največji iztržek pa so izvozniki zabeležili v ZDA, ki ga ICE smatra za najbolj perspektivno tržišče tudi za prihodnja leta. Zavod za zunanjo trgovino si že leta prizadeva, da bi pospešili prodajo italijanskega vina v tujini. Izvoz zajema danes v glavnem le 12 držav, tako da ima ICE v svojem razvojnem programu predvsem prodor na nova tržišča. V programu je tudi temeljitejše obdelovanje tržišč, kjer je vino italijanskega izvora že znano. Predvsem pa bo skušal ICE v prihodnje povečati dobave vin boljše kakovosti in še zlasti ustekleničenih vin z zajamčenim poreklom. Že v lanskem letu je izvoz teh vin (okrog 3 milijonov hi) zagotovil državi priliv 335 deviznih milijard. Nečedni posli čajnega ^rofa LONDON — «Sic transU^ mundh, oziroma bolj po j ko se izgublja čast sveta» (&A j čast sploh kdaj bila upravičen ^ lahko dejali ob primeru an0>e ^ grofa Grega, ki ga je sodisM no obtožilo, da se preživlja rt no najčistejših prihodkov je. Vest je vzbudila v Lonu vsej Veliki Britaniji nemalo J tar jev, v lordovskih družinah V\ kone v slogu tradicionalne 0 V I flegme le prikrito mrdanje■ 1 Šestega gregskega grofa, z ^ znim imenom Richard FlenUn» ^ ge Charles Greg, naslednika krata, po katerem so P0I7!*Lli znamenito vrsto čaja, so ar®' . pretekli mesec s še 4 navadni J ijani in pri tem zaplenili ob» nografskega materiala. Grof r znal. da ie februarja znal, da je predsedstvo družbe «sex shopov», ne tou^u , milijonov letnega prihodka, k da opravlja vodilno delo. N toliko za okf"J Cestne nesreče v Evropi 1981 NEW YORK — V vsej Evropi, za hodni in vzhodni, je predlanskim u-mrlo zaradi prometnih nesreč 84.300 ljudi, ranjenih je pa bilo 2.100.000. To izhaja iz zadnjih podatkov, ki jih je objavila ekonomska komisija za Evropo pri OZN. Pri tako hudem krvnem davku molohu motorizacije navaja OZN blažilno oceno, da so statistike žrtev stalno naraščale do leta 1980 in da Od tedaj padajo, V zahodni Evropi prednjači ZR Nemčija s 362.617 prometnimi nesrečami, sledijo ji Velika Britanija, Fran cija, Italija (165.721) in druge drža ve. Sovjeti iščejo izgubljene lase MOSKVA — Prišel je z Zahoda, ču dovit pripomoček, ki nosi zveneče francosko ime lancome. Na hitro je moč razbrati, da vpliva na sestavo las, oziroma dlak in nič čudnega za to, da ga je kar precej Sovjetov upo rabilo, da bi si «pokošatili» svoj na glavni okras. Kakšno razočaranje jih je čakalo, ko so namesto bujne pri češke v zrcalu zagledali šope odpadajočih las! Tako se zgodi, piše sovjetski me sečnik «Zdravje*, če kupci prehitro in površino preberejo priložena navo dila: francoski losion je namreč na menjen depilaciji in ne čudežni rasti in zgostitvi las. Obešenec «vstal od mrtvih» TEHERAN — Islamski sodniki iranskega mesta Isfahana so se znašli pred skoraj nerešljivim izprašan jem, kako spoštovati šariatski zakon pri člo veku, ki so ga že usmrtili na vešalah, a je povsem nepričakovano «od mr tvih vstal» na obdukcijski mizi. Koran namreč ne predvideva kaj takega, da si sedaj bradati mulahi v turbanih upravičeno belijo glave. Vso zadevo jim je zagodel 32 letni Naser Klani, ki so ga po načelu «zob za zob in oko za oko» obsodili na smrt, ker je med prepirom ubil svojega svaka. Po obnovljeni koranski navadi so nesrečneža usmrtili na glavnem isfahanskem trgu prejšnji ponedeljek. Ko se je njegovo truplo zazibalo v prazno, so ga na vrvi pustili viseti še dobrih dvajset minut in šele nato so ga sneli z vešal in odpeljali na inštitut za sodno medicino, saj bi zdravniški pregled na morišču motil «svečanost». Zdravnik pa je bil nemalo presenečen, ko je ugotovil, da nesrečnež še diha. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da bo preživel usmrtitev in bržkone ne bo imel nobenih posledic. Sodniki pa se sedaj sprašujejo, kaj z obsojencem. Narobe korida v Pamploni PAMPLONA — Španci, kot vsi latinski narodi, zelo dosti dajo na svojo možatost in radi razkazujejo neustrašno hrabrost še zlasti ob takih pri ložnostih, ko jih lahko gleda množi ca, po možnosti prikupnih in mehke srčnih domačih deklet ali turistk na lovu za senzacijami. Kaj je pa bolj primernega od praznovanja krajevnega patrona, ko se v kraju zbere vsa soseščina in (zlasti v polni turistični sezoni) še pisana množica brez skrbnih gostov. Merjenje moči z biki (čeprav nimajo ti ne sulic ne sabelj, človek pa — razen izjem — ne rogov) je pa tudi v Španiji stoletna tra dicija, dasi je bila v začetku taka zabava privilegij aristokracije. S ča som pa je bilo dovoljeno, da se za nekaj dni tudi hlapec čuti «hidalga», kar je prišlo zlasti v veljavo v Pa p mestecu v pokrajini Navara- p se je začelo praznovanje s^- ,< na, ko za teden dni izpustu0 « jutro bikce, da jih »junaška*^: draži in beži pred njimi P° vah. Pri tej koridi ne oble bik, možno pa je, da rzlneS® prasko kak osel.