TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 9226 Moravske Toplice Glasilo Občin e M o r a v s k e Toplice UVODNIK Občina Moravske Toplice bo v naslednjih dneh in tednih proslavila osmi praznik. Navezuje ga na zgodovino zdravilišča, na podoben način se z zdraviliškim okoljem staplja naše vsakdanje življenje. In ponujajo podjetniške priložnosti! V Lipnici seveda objavljamo program praznovanja; hkrati v Bogojini potekajo kultumo-duhovni Košičevi dnevi. Gasilci so proslavili visoke obletnice društev - tudi v Vučji Gomili. Prav žal mi je, da sem moral zapis o 95-letnem Kolomanu Vajdi in njegovem 80-letnem gasilstvu odložiti za naslednjo številko, ki izide v oktobru. Takrat bomo objavili tudi kvalitetno pripravljen program prometne varnosti. Šole in vrtci bodo odprli vrata v novi izobraževalni sezoni. Tokrat objavljamo pregled razmer v šolah in vrtcih, v naslednjih številkah se bomo posvetili tudi vsebinskim vprašanjem. Žetev je v glavnem končana. Tešanovčani so vzeli v roke kose, srpe in kline na etnografski prireditvi. No, v Noršincih že vrsto let mlatijo z »mašinon« - celijo snope za ritonje. Zvemo tudi, kako dobro vino pijejo žanjci in drugi ljubitelji kapljice. Pišemo namreč o tem, kako so vinske vzorce ocenili enologi. Urednik VELIČASTEN RAZVOJNI LOK 15. septembra 1964 je Republiški sekretariat za zdravstvo SR Slovenije razglasil »termalno in mineralno vodo, ki prihaja na dan iz vrtine Mt-1 v Moravcih pri Murski Soboti, kot naravno zdravilno sredstvo«. Strokovno mnenje za vlogo je pripravil Zavod za balneologijo SRS Rogaška Slatina in jo med drugim oprl na štiri analize moravske vode. Datum najstarejše - opravljene 7. 9. 1962 v laboratoriju v švedskem kraju Umea - je lokalna skupnost leta 1997 sprejela za svoj občinski praznik. 40 let pozneje Terme 3000 iz Moravskih Toplic prevzamejo Zdravilišče Radenci s trikrat daljšo zdraviliško tradicijo in v praksi uresničijo drzno zamisel o Panonskih termah kot pomembnem nosilcu zdraviliškega turizma v Sloveniji. V novih gospodarskih razmerah je sklenjen veličasten razvojni lok. Se res dovolj dobro zavedamo njegovega pomena? Ludvik Sočič FOTO: Ludvik SOČIČ V SLIKI IN BESEDI Večnamenska zgradba v Prosenjakovcih dobiva končno podobo in bo sredi septembra slovesno predana namenu v okviru prireditev 8. občinskega praznika. Prepotrebne delovne prostore bodo v njej pridobili: Madžarska narodna samoupravna skupnost, Pošta Slovenije, Zavarovalnica Triglav, krajevni urad in krajevna knjižnica. Na razpolago bosta tudi dve dvosobni stanovanji. V Vučji Gomili so se zbrali predstavniki desetih naselij na 9. vaških igrah. V tem, z zabavo prepojenem tekmovanju je očitno premoč zanesljivo potrdila ekipa majhnih Kmec. Že drugič. Kaj že pravi prastari pregovor o slogi in moči? Glavna skrb Društva upokojencev občine, ki šteje več kot 700 članov, je usmerjena na socialno področje, zelo aktivni sta komisija za izlete in v zadnjem času komisija za kulturo. Na tem področju je najpomembnejšo vlogo odigral ženski pevski zbor, so ugotavljali na občnem zboru. Delavci soboškega Pomgrada končujejo dela pri gradnji kolesarske steze med Moravskimi Toplicami in Martjanci. V prvem delu je speljana tik ob regionalki, drugi del vodi med njivami mimo marijanskega športnega centra. Investicija, vredna 60 milijonov tolarjev, pomeni dobrodošlo novost za ljubitelje hoje, kolesarjenja, rolanja in drugih aerobnih aktivnosti - za domačine, goste zdravilišča in druge obiskovalce. J_ LIPNICA Blagoslovitev novega zvona in elektrifikacije zvonjenja v znamenitem lesenem zvoniku v Pordašincih je minila v znamenju velikega krajevnega praznika. Obred blagoslovitve so opravili duhovniki katoliške, evangeličanske in kabinske cerkve, med njimi tudi mag. Geza Emiša in dr. Jožef Smej. Tešanovčani pa so se odločili obuditi spomin na kmečko žetev in mlačev v predkombanjskem času. Vneti žanjci, navdušeni gledalci! Očitno gre za zametek dobre etnografske priredibe, saj ji napovedujejo ponovibe. Poletje je potekalo v znamenju praznovanja visokih obletnic gasilskih društev in novih tehničnih pridobitev. V Moravskih Toplicah (110 let) in Čikečki vasi sta društvi stopili v drugo stoletje delovanja, v kar petih krajih so proslavili 80-letnico gasilstva. V Ivanjševcih in Mobarjevcih so na slovesnostih prevzeli motorno brizgalno in gasilsko vozilo. Tudi to poletje so se v zdraviliškem središču zvrstila številna športna tekmovanja: na tradicionalnem 11. junijskem teku (Olimpijskem) se je zbralo 117 tekačev in 55 pohodnikov. Manj sreče z vremenom so imeli organizatorji kolesarskega maratona Ajda. Fotografije: Geza GRABAR, besedilo: Ludvik SOČIČ 26. avgust 2004 PRED 8. PRAZNIKOM OBČINE MORAVSKE TOPLICE Franc Cipot, župan KAKO DALEČ SMO OD TEGA, DA POSTANEMO RAZVITI... Letos mineva deset let od začetka delovanja Občine Moravske Toplice, zato je moja želja, da poskušam odgovoriti na zgoraj zastavljeno vprašanje kot aktivni udeleženec v procesu razvoja te naše občine, ki je imel pomembno vlogo pri nekaterih odločitvah, ki so in še vplivajo na naš skupni in posredno tudi osebni standard. Statistično smo od razvitih delov države še vedno zelo daleč, saj je razkorak pri osnovnih kazalcih gospodarske razvitosti med regijo Pomurje in Slovenijo vedno večji. Nekoliko pa nas lahko hrabri stanje na področju izobraževanja, saj se kljub slabšim materialnim možnostim mladine iz podeželskega okolja, kot je naše, število mladih, ki nadaljujejo izobraževanje in študij, stalno povečuje. Sicer pa je zadovoljstvo ljudi, torej nas, občanov, velikokrat povezano s čustvenim dojemanjem svojega položaja in tu v glavnem ni najpomembnejši materialni status. Raziskave javnega mnenja namreč kažejo, da si ljudje bolj kot materialne blaginje želijo dobrega zdravja in ugleda v ožji in širši okolici. Tako enega kot drugega pa se z materialnimi dobrinami v celoti ne da kupiti. Zato se velikokrat sprašujemo, kako to, da je nekdo, ki ima veliko materialnega bogastva, dejansko notranje nezadovoljen in vedno bolj hrepeni po tistem pravem bogastvu, torej osebnem zadovoljstvu in sreči. In zakaj na tak način razglabljam v uvodu tega svojega razmišljanja k 8. prazniku občine? Predvsem zato, ker sta sreča in bogastvo, s tem pa tudi razvitost in nerazvitost, vedno relativna pojma. Nekdo, ki ocenjuje razvitost okolja zgolj po materialni plati, torej glede na višino družbenega proizvoda in možnosti vedno novih nakupov ali drugačnih pridobitev, osebnih ali skupnih stvari oziroma uslug, razmišlja v stilu potrošniške družbe. Ta bo vedno bolj nezadovoljen, saj v času neverjetnega razvoja tehnologije in znanosti, število in vrsta dobrin, ki si jih želimo, raste bistveno hitreje, kot lahko raste standard potrošnika tudi v najbolj bogatih delih sveta. Nezadovoljni pa so - in teh je tudi v našem okolju kar nekaj - tudi tisti, ki ne vedo, kaj bi sami s sabo in svoje klavrno čustveno stanje poskušajo prenašati na okolico. To so ljudje, ki se sami deklarirajo in oklicujejo za varuhe javnega dobra, in različni dušebrižniki, ki živijo na račun drugih. Človek, ki mu veliko več pomeni vlaganje v lastno znanje in razvoj, drugače dojema dogajanje okrog sebe. Uživa v lepoti narave, prijetnem in prijaznem okolju, se zna veseli toplega stiska roke ali prijaznega pogovora ter ga izpolnjuje iskrena ljubezen do tistih in tistega, kar ima najraje, pa je lahko v tem istem okolju zelo srečen in zadovoljen. Ti ljudje se običajno počutijo veliko bolj zdravi, so cenjeni v svojem okolju in uspešni v svojih poklicih ter uživajo med ljudmi pravi ugled in spoštovanje. Taki tudi bistveno drugače dojemajo rezultate in prizadevanja drugih, brez bojazni, da bodo s tem karkoli izgubili. In ker verjamem, da je v naši občini še vedno več tistih, ki pozitivno razmišljajo o svojem in našem skupnem vsakdanu, si upam zapisati, da smo naše »letalo« - če na ta način ponazorim položaj občine - dobro umestili v zračni prostor in poskušamo z rahlimi manevri dohiteti tiste pred nami oziroma pazimo, da se naš zaostanek kar se da hitro zmanjšuje, in da nas tisti za nami ne prehitevajo. In kateri dosežki (manevri) so v minulih skoraj 10 letih najbolj pomembno vplivali na naš razvoj in bi morali tudi pri Vas, občanih, dobiti pozitivno oceno? V prvi vrsti je to izjemna skrb za naše okolje in preskrbo prebivalstva z osnovnimi dobrinami skupnega pomena, ki pomembno vplivajo na kvaliteto življenja. V mislih imam komunalna vlaganja v kanalizacije in čistilne naprave. Do danes smo uspeli izgraditi sodobne čistilne naprave in kanalizacije za približno 3000 občanov ali nekaj manj kot 50 % vseh prebivalcev občine, kar je bistveno nad povprečjem v Sloveniji in s čimer ne zaostajamo za evropskimi normami. Predvsem v zadnjem obdobju pa smo veliko postorili tudi pri oskrbi prebivalcev z zdravo pitno vodo, kjer se število gospodinjstev, ki se oskrbujejo z zdravo pitno vodo, že sedaj giblje nad 80 %. Še posebej je to pomembno, če vemo, da je pretežni del Goričkega bil doslej v celoti odvisen od lastnih vodovodnih zajetij z velikokrat premalo vode in slabe kakovosti. Gotovo ni nič manj pomembna izgradnja veliko kilometrov posodobljenih cest lokalnega in krajevnega pomena, kjer se število tistih, ki nimajo neposrednega dostopa do asfaltne ceste, iz leta v leto znižuje in je danes že možno govoriti, da ima več kot 95 % vseh prebivalcev asfaltiran dostop do svoje parcele. To pa je podatek, ki se ga gotovo ne bi sramovala niti najbolj razvita dežela na svetu. Enako pomembna so bila v preteklih desetih letih vlaganja v posodobitev prostorov vrtcev, ki opravljajo svojo izjemno pomembno vzgojno in varstveno funkcijo za najmlajšo generacijo kar na šestih lokacijah v občini, kar pomeni, da je vrtec v celoti približan okolju otroka, iz katerega izhaja in na ta način zagotovljena možnost vključitve vseh otrok v vrtec v njihovi najbolj pomembni razvojni fazi. Veliko je bilo tudi vlaganj v turistične objekte, objekte za šport in rekreacijo, kulturne objekte in kulturnozgodovinske spomenike, sakralne objekte in objekte za delovanje preostalih društvenih dejavnosti, vaških ter krajevnih skupnosti in predvsem prostovoljnih gasilskih društev. Morda se naši dosežki v minulih letih delovanja lokalne skupnosti niso dovolj odrazili na področju osnovnega šolstva, saj nas je uvedba devetletke nekoliko presenetila. Naše šole so namreč do takrat veljale za dobro opremljene in prostorsko ustrezne. Najverjetneje bo zato enega od pomembnih pospeškov potrebno zastaviti v to smer, saj želimo, da bi bile naše šole hrami pridobivanja kvalitetnega znanja mladih, saj radi pravimo - »na mladih in na znanju svet stoji«. V teh desetih letih nam ni bilo in nam ni vseeno, kakšen je socialni položaj najstarejših, zato občina iz leta v leto več sredstev namenja za socialne podpore, predvsem pa zagotovitev toplega doma tistim starejšim občankam in občanom, ki iz kakršnih koli razlogov ne morejo dočakati starosti na svojih ognjiščih. Ves čas obstoja Občine Moravske Toplice pa je naša primarna skrb namenjena zagotavljanju prostorskih in drugih možnosti za nova gospodarska vlaganja, ki so nujna za prodor med gospodarsko razvitejša območja in zagotavljajo nova delovna mesta. Čeprav še nismo ustvarili razmer, ki bi zadovoljile slehernega posameznika, ko mislimo na skupno dobro, pa so vseeno naši cilji zastavljeni v to smer in so do danes uresničeni do tolikšne mere, da nimam težav pri izrekanju čestitk in želja za čim več dobre volje ob našem letošnjem osmem praznovanju občinskega praznika. Ob tej priložnosti iskreno čestitam vsem letošnjim občinskim nagrajencem in se jim zahvaljujem za njihov prispevek k skupni blaginji. Vaš župan Franc Cipot 26. avgust 2004 PRED 8. PRAZNIKOM OBČINE MORAVSKE TOPLICE PROGRAM PRIREDITEV Moravske Toplice, sobota, 4. september 2004, ob 12.00 Igrišče za golf Golf turnir za pokal Občine Moravske Toplice Bogojina, sobota, 4. september 2004, ob 19.00 Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda Koncert Slovenskega okteta Martjanci, nedelja, 5. september 2004, ob 15.00 Igrišče NK Čarda Prevzem kolesarske steze Moravske Toplice-Martjanci Moravske Toplice, torek, 7. september 2004, ob 11.00 Hotel Ajda Svečana seja Občinskega sveta, podelitev nagrad, podpis listine o pristopu k Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija Bogojina, sobota, 11. september 2004, ob 12.30 Zbirališče na župnijskem dvorišču Pohod po poteh kulturne dediščine Sebeborci, nedelja, 12. september 2004, ob 9.00 Vaško-gasilski dom Avto-moto rally Moravske Toplice, nedelja, 12. september 2004, ob 10.30 Terme 3000 Kolesarski maraton Terme 3000 Selo, nedelja, 12. september 2004, ob 14.00 Gasilski dom Osrednja proslava ob občinskem prazniku -prevzem prve faze vodovoda Selo-Fokovci Bogojina, nedelja, 12. september 2004, ob 20.00 Kulturna dvorana Folklorni večer Moravske Toplice - Suhi Vrh, torek, 14. september 2004, ob 14.00 Igrišče za golf - Vinotoč Janija Erniše Prva obletnica Rotary kluba Martjanci - dobrodelni piknik Prosenjakovci, petek, 17. september 2004, ob 15.00 Prevzem poslovno-stanovanjskega objekta Motvarjevci, sobota, 18. september 2004, ob 10.00 Prevzem vodovoda Motvarjevci Martjanci, nedelja, 19. september 2004, ob 9.00 Dvorana ob igrišču NK Čarda Odprto strelsko tekmovanje s serijsko zračno puško za pokal Občine Moravske Toplice Krnci, nedelja, 19. september 2004, ob 11.00 Prevzem mrliške vežice IZID NATEČAJA ZA OBČINSKA PRIZNANJA IN NAGRADO 2004 Razpis je bil objavljen v 47. številki Lipnice. Do 15. julija 2004 je v tajništvo Občine Moravske Toplice prispelo 8 (osem) predlogov z utemeljitvami: Predlogi za naziv Častni občan: 1. Karel Černjavič, Moravske Toplice, predlagatelj, župan Franc Cipot 2. Janez Votek, Noršinci, predlagatelj. Tibor Voroš Predlogi za Veliko zahvalno listino: 1. Slavko Škerlak, Sebeborci, predlagatelj: Stanislav Gorčan, Fokovci 15 2. Slavko Škerlak, Sebeborci, predlagatelj: skupina občanov iz Sebeborec, prvopodpisani Štefan Hari j Predlogi za Nagrado občine: 1. NK Čarda Martjanci, predlagatelj: KS Martjanci 2. Aleksander Smodiš s.p., Moravske Toplice, predlagatelj: župan Franc Cipot Predlogi za Priznanja občine: 1. Koloman Kozic, Ivanjševci 11, predlagatelj: Stanislav Gorčan, Fokovci 15 2. Štefan Jančarič, Noršinci 48, predlagatelj: OGZ Moravske Toplice _i LIPNICA__________________________________________________________ Občinski svet je potrdil predlog komisije za nagrado in priznanja in sklenil, da za leto 2004 podeli naslednja priznanja in nagrado: NAZIVJČASTNL OBČAN prejme Karel Černjavič, Moravske Toplice za prispevek k razvoju Zdravilišča Moravske Toplice VELJKA ZAHVALNA LISTINA Slavko Škerlak, Sebeborci za prizadevno in uspešno vodenje Občinske gasilske zveze in delo v drugih organizacijah NAGRADA OBČINE Aleksander Smodiš, samostojni podjetnik, Moravske Toplice za uspešno delo na področju turizma, predvsem gostinske in prenočitvene ponudbe PRIZNANJE OBČINE Štefan Jančarič, Noršinci za dobro in strokovno organiziranje in delo enot Civilne zaščite v občini Listine bo župan podelil nagrajencem na slavnostni seji Občinskega sveta v Hotelu Vivat na dan občinskega praznika, 7. septembra 2004. Njihovo delo bomo podrobneje predstavili v naslednji številki Lipnice. 26. avgust 2004 TURIZEM Terme 3000 Moravske Toplice TERME 3000 PREVZELE ZDRAVILIŠČE RADENCI Zgodilo se je, kar so nekateri že dolgo napovedovali: Terme 3000, nekdanja hčerka, je prevzela Zdravilišče Radenci. V sestav Zdravilišča Radenci sodita tudi Termalno kopališče Banovci in Hotel Jeruzalem v Ljutomeru, vrednost nakupa je znašala 4,25 milijarde tolarjev. Seveda ne moremo spregledati dejstva, da je izdatno vlogo pri tem odigral novi strateški partner in lastnik Term - družba Sava iz Kranja. Z nakupom je dokončno uresničen načrt formiranja Panonskih term, turističnega stebra severovzhodne Slovenije. Pod skupno streho Terme 3000 Moravske Toplice sedaj namreč sodijo Terme Lendava, Terme Ptuj in Zdravilišče Radenci. Ob podpisu pogodbe v Radencih je bilo slišati, da postaja turizem na območju Panonskih term najpomembnejša gospodarska panoga, ki ima v radenskem zdravilišču kar 130-letno tradicijo. Dušan Bencik, direktor Term 3000 in pobudnik formiranja kapitalskih povezav v okviru Panonskih term, je razkril dolgoročne cilje teh turističnih destinacij: letno ustvariti več kot milijon nočitev v več kot 5.000 stacionarnih posteljah in za 50 milijonov evrov prihodka. Skupina podjetij pod okriljem blagovne znamke Panonske terme bo že letos dosegla 30 odstotkov nočitev vseh slovenskih zdravilišč oziroma desetino slovenskih turističnih nočitev. TERMAM 3000 NASLOV »SLOVENSKO NAJ KOPALIŠČE« V začetku leta so Terme 3000 prejele laskavi naslov »Slovensko naj kopališče« za leto 2003 v skupini velikih kopališč. Štefan Voroš, direktor za marketing, je povedal, da je minulo leto v njihovih kopališčih uživalo več kot 640.000 kopalcev, od tega slaba polovica dnevnih gostov. »Poslovna politika podjetja, ki sledi trendu v tej ponudbi, ter izredno zanimanje gostov za kakovostno preživljanje prostega časa, sta nam narekovala, da smo se pred časom lotili obnove in širitve že tako pestre ponudbe vodnih površin in spremljajočih objektov. Obnovitvena dela bazenskega kompleksa Ajda zajemajo popolnoma nov zunanji bazenski kompleks v skupni površini 430 m2, otroški igralni bazen velikosti 80 m2, sproščujoče in vabljive obbazenske površine ter 250 udobnih ležalnikov. Dela so bila dokončana v rekordnem času. Vrednost investicije je bila 16 milijonov tolaijev,« je povedal Voroš. Obenem so v Moravskih Toplicah pred uradnim pričetkom kopalne sezone precej sredstev namenili tudi v svet vodnih užitkov. Že lani so postavili tobogan »prosti pad«, ki je v evropskih bazenskih kompleksih najvišji in ima največji naklon (visok je 25 metrov in ima naklon 68 stopinj). Letos so mu dodali »vodno drčo«, dolgo 30 in široko 2,5 metra, namenjena pa je vsem starostnim skupinam, željnim atrakcij in doživetij. GOLFSKO IGRIŠČE KONČNO ZAOKROŽENO Na prostranih njivskih površinah jugozahodnega območja Naravnega parka Terme 3000 v Moravskih Toplicah je bilo že od prve polovice leta zelo živahno, saj so se pričela obsežna zemeljska dela pri gradnji zadnjega golfskega loka s šestimi luknjami. Igrišče za golf Livada Moravske Toplice, ki je dodobra spremenilo naravno okolje okrog zdravilišča, dobiva končno podobo z 18 luknjami. S tem se bo prvo pomursko igrišče za golf postavilo ob bok dosedanjim štirim velikim igriščem pri nas. Z zadnjim krakom igrišča se Terme 3000 dokončno odmikajo od obdelovalnih kmetijskih zemljišč, zdraviliška ponudba v smeri golfskega turizma pa se zaokrožila. < THERMALIUM KMALU NARED Septembra bodo v Moravskih Toplicah odprli nov sprostitveno-terapevtski center Thermalium, vreden pol milijarde tolarjev. Z njim bodo v družbi dopolnili ponudbo in dodali pomemben prispevek k razvoju blagovne znamke Panonskih term in k skladnejšemu razvoju regije v eno izmed zanimivih zdraviliško-turistič-nih ciljev. Thermalium, sodobni sprostitveni in terapevtski center, so preuredili in dogradili iz prostorov nekdanje terapije in obsega 3000 kvadratnih metrov površin. V bo njem na voljo vrhunska ponudba storitev in termalnih programov zdravja, lepote in dobrega počutja. Družba ne vlaga zgolj v produkte in infrastrukturo, ampak je njihov cilj biti nosilec razvoja na področju sprostitve, zato vlagajo tudi v lasten razvoj organizacije in standardizacije delovnih procesov. Vključeni pa so v t. i. slovenski wellness grozd, kjer bodo izoblikovani novi nacionalni standardi. Njihov cilj je biti prvi med ponudniki v Sloveniji in širši regiji. SREDSTVA EVROPSKEGA SKLADA Od skupnih sredstev 1,7 milijard tolarjev Evropskega sklada za regionalni razvoj, namenjenih spodbujanju razvoja turističnih destinacij v Sloveniji, jih zajeten delež odpade tudi na družbi Naravni park Terme 3000 in Terme Lendava. V Moravske Toplice bo iz evropskega sklada priteklo 168 milijonov tolarjev ali 40 odstotkov vrednosti investicije wellness centra Thermalium. V enakem deležu bo evropski sklad pokril tudi gradnjo apartmajskega naselja Lipov gaj v Lendavi. Vrednost investicije znaša 746 milijonov tolaijev. Evropski sklad pa bo primaknil 298 milijonov. Geza Grabar _________________________________________LIPNICA J. 26. avgust 2004 FOTO: Geza GRABAR, arhiv OBČINE IZ NAŠIH ŠOL PRED NOVIM ŠOLSKIM LETOM 2004/2005 V zadnjih letih občina namenja veliko sredstev za urejanje prostorskih pogojev za delovanje devetletne osnovne šole. Država je namreč obveznost zagotavljanja šolske infrastrukture naložila lokalnim skupnostim. V letih 2002 in 2003 je vložila nekaj več kot 64 milijonov SIT. Na OŠ Bogojina je v letu 2002 potekala preureditev v dveh spodnjih etažah in prizidek garderob. Lani so s preureditvami večjih prostorov pridobili tri kabinete, učilnico in pisarno. Vrednost investicijskih del v dveh letih je bila 37,5 mio SIT. Na OŠ Fokovci so preureditve, s katerimi so zagotovili 9 učilnic, 5 za razredno in 4 za predmetno stopnjo, znašale 18,5 mio SIT. Na DOŠ Prosenjakovci so z vložkom 7,5 mio SIT pridobili dve učilnici za poučevanje madžarskega jezika. Vrednost investicij v šolske prostore v prihodnjih letih so za vse tri šole ocenjene na 225 mio SIT, in sicer: * Podružnična šola Tešanovci ** Kombinirani oddelek 1. in 2. razred 9-letke PŠ Domanjševci Kombinirani oddelek 1, 2. r. 9-letke in 2. r. 8-letke PŠ Hodoš Kombinirani oddelek 1. r. 9-letke in 2. r. 8-letke *** OŠ Bogojina: pedagoginja, tajnica, 2 kuharici, kuh. pomočnica, hišnik, varnostnik, 3 čistilci *** OŠ Fokovci: tajnica, kuhar, hišnik, čistilke *** DOŠ Prosenjakovci: tajnica, računovodja, kuharica, 2 čistilki, hišnik, informator, po 1 kuharica-čistilka (PŠ Domanjševci, PŠ Hodoš) • OŠ Bogojina: 110 mio SIT, od tega 45 mio SIT za ureditev zunanjih igrišč, • OŠ Fokovci: 30 mio SIT, • DOŠ Prosenjakovci: 85 mio SIT (med drugim tudi zamenjava dotrajane opreme). S prijaznim odzivom vodstev šol smo zbrali podatke o številu učencev, prostorskih in kadrovskih razmerah v novem šolskem letu. Ludvik Soač Prostorske težave: OŠ Bogojina: poleg zunanjih igrišč manjkajo: 2 učilnici (za GVZ, LVZ, izbirne predmete, nivojski pouk), kabinet in večnamenski prostor OŠ Fokovci: potreba po učilnici tehnike in tehnologije, upravnih prostorih, WC za II. in III. triado DOŠ Prosenjakovci: manjkata učilnica in multimedijski center s knjižnico Posebnost DOŠ Prosenjakovci: V sklopu delujeta še dva vrtca: - Vrtec Domanjševci: 14 otrok v kombiniranem oddelku (2 vzgojiteljici, varuhinja) - Vrtec Hodoš: 7 otrok v kombiniranem oddelku (2 vzgojiteljici) OŠ BOGOJINA OŠ FOKOVCI DOŠ PROSENJAKOVCI Ravnatelj: Jožef Prša Suzana Deutsch Jožefa Herman Število vpisanih učencev: 229 125 94 Število oddelkov: 11 + 2* 9 7 + 3** Oddelkov devetletke: 5 + 1* 4 6 Število učilnic: 11 9 11 Število kabinetov: 5 ni podatka 7 Drugih prostorov za izv. pouka: 2 1 ni podatka Pouk bodo izvajali: enoizmensko enoizmensko enoizmensko Število učiteljev: 20 13 23 Visoka izobrazba: 9 10 14 Višja in druga izobrazba: 11 3 9 Drugo osebje šole: 2Q*** 0*** g*** ODLIČNJAKI VSEH ŠOL Župan Franc Cipot je ob prisotnosti predstavnikov vseh treh osnovnih šol v občini tudi letos sprejel mlade, ki so osnovnošolsko izobraževanje končali z odličnim uspehom. Letos jih je V OBČINI PRI ŽUPANU bilo enajst: pet z OŠ Bogojina (Nataša Gjura, Barbara Vogrinčič, Vid Bojnec, Saša Klar, Tina Berden - manjka na sliki) in po trije z OŠ Fokovci (Veronika Balajc, Nuša Furek, Maja Po-čič) in DOŠ Prosenjakovci (Martina Šebok, Aljoša Koroša, Matjaž Molnar). Župan je mladim čestital, jim pri nadaljnjem šolanju zaželel veliko uspehov ter jim v spomin na srečanje izročil knjige z naslovom Znanost. Vsekakor upa, da bo lahko občina v doglednem času računala na njihovo strokovno pomoč pri nadaljnjem razvoju in krepitvi lokalne skupnosti, ki sicer nima veliko gospodarskih potencialov, obstoječe pa lahko še bolje izkoristi. Kljub temu, da je znanje tujih jezikov nuja, je mlade opomnil, naj nikar ne pozabijo svojih korenin in svoje identitete. Prav vsi odličnjaki bodo nadaljevali šolanje na gimnaziji: eden na škofijski gimnaziji v Mariboru, eden na ljutomerski gimnaziji, preostali pa na soboški gimnaziji. Geza Grabar HM A LIPNICA 26. avgust 2004 IZ NAŠEGA VRTCA ZAVOD VRTCI 2004/2005 Število otrok in zaposlenih Enota Martjanci (2 oddelka) - oddelek 1-3 let: 9 otrok - oddelek 3-6 let: 16 otrok delovna mesta: - 2 vzgojiteljici, - 1 pomočnica vzgojiteljice - 1 sestavljeno delovno mesto Enota Moravske Toplice (2 oddelka) - oddelek 1-3 let: 14 otrok - oddelek: 4-6 let: 21 otrok delovna mesta: - 2 vzgojiteljici - 2 pomočnici vzgojiteljice - 1 sestavljeno delovno mesto - pomočnica ravnateljice Enota Bogojina (2 oddelka) - oddelek 1-3,5 let: 10 otrok - oddelek 3,5-6 let: 12 otrok delovna mesta: - 2 vzgojiteljici - 1 pomočnica vzgojiteljice - 1 sestavljeno delovno mesto Enota Filovci (1 oddelek) - oddelek 2-6 let: 11 otrok delovna mesta: - 1 vzgojiteljica - 0,5 pomočnice vzgojiteljice - 2 tehnična delavca (kuhar, sest.) (kuhata za celi zavod) Enota Fokovci (2 oddelka) - oddelek 1-3 let: 11 otrok - oddelek 3-6 let: 13 otrok delovna mesta: - 2 vzgojiteljici - 1,5 pomočnici vzgojiteljice - 0,5 sestavljeno delovno mesto Dvojezična enota Prosenjakovci (1 odd.) - oddelek 2-6 let: 13 otrok delovna mesta: - 2 vzgojiteljici - 0,5 pomočnice vzgojiteljice - 1 sestavljeno delovno mesto Uprava zavoda - ravnateljica z delovno obvezo v oddelku - administrativna delavka - 0,35 finančna delavka - vzdrževalec zgradb in okolice Vpisanih v šol. letu: 130 otrok Sistemiziranih delovnih mest: 27,35 NAČELO IZBIRANJA IN DRUGAČNOSTI Kurikulum nam nalaga, da upoštevamo načela. Kar šestnajst jih je. Med njimi je tudi načelo omogočanja izbire in drugačnosti. Poglobili smo se v to načelo. Kje vse lahko izbirajo svoje dejavnosti otroci, ki ste nam jih zaupali v vzgojo in izobraževanje med časom, ko ste vi v službi ali doma opravljate svoje delo? Nalogo smo opravili temeljito. Začeli smo z načrtovanimi dejavnostmi. Izbrala sem nekaj načrtovanih dejavnosti, kjer smo bili pozorni na možnost izbire. Zjutraj se razgibamo. Pri tem lahko otroci izbirajo: rekvizite (možnosti omejene glede na cilj gibanja), barve rekvizita, prostor gibanja, po dogovoru izbirajo čas gibanja, po dogovoru vsak otrok pokaže vajo, ki mu je najljubša. Možnosti je še veliko. KDO »ŽIVI« V KNJIGI? Tema, kjer so si otroci izbirali knjige iz potujoče in domače knjižnice. Knjige so listali ob različnih priložnostih: pri počitku, po malici oziroma kosilu, kot zaposlitev med dvema dejavnostma... Vsak si je izdelal svojo knjigo. Pri tem je dolžino in vsebino prilagajal svojim interesom in sposobnostim. Vsebine so dramatizirali, otroci so si izbirali vloge. Izdelali so plakat, pri katerem so otroci sodelovali po interesih, sposobnostih, željah, s svojimi ugotovitvami. POŠTA ZIMSKA OBLAČILA Otroci so izbirali med različnimi ponujenimi dejavnostmi glede na razpoloženje... Sortirali so oblačila glede na namen, velikost, barve, jih primerjali med seboj, risali, slikali, izrezovali oblačila iz revij in še bi lahko naštevala. Izbire je bilo veliko. Dejavnosti so bile razporejene tako, da se je lahko vsak otrok odločil za svojo tudi glede na starost. Pred ogledom pošte so si otroci izbrali vsak svoj par. Na pošti so se pogovarjali z uslužbenko. V kotičku so otroci zbirali pošto, razglednice, časopise, reklamne liste. Izdelali so pisemsko ovojnico, znamke, »pisali so pisma«, razglednice, delali so poštni nabiralnik in si dopisovali z otroki iz druge enote. Pri vseh dejavnostih so sodelovali po svojih sposobnostih, ki je nemalokrat pogo-nfrnka TcJrali <;n ipna nrav igre, kjer je bil enkrat poštar eden otrok, drugič drugi. Plakat je bil zaključek dejavnosti, kjer so sodelovali vsi otroci, vsak po svoji želji, sposobnosti, interesu. NA TRATI PISANI Otroci so si izbrali smer sprehoda. To je bil seveda skupen dogovor. Ogledali so si cvetlice, ki rastejo spomladi, jih poimenovali in se med njimi poigrali. Ko so prišli v vrtec naslednji dan, so jih naslikali, izrezali iz barvnega papirja, narisali z voščenkami ali lesenimi barvicami - kakor je kdo želel in si izbral. Plakat je bil skupno delo s sodelovanjem vseh otrok po interesih, sposobnostih, trenutnem navdihu, želji in še čem. Želeli so spomladanske rožice tudi glasbeno prikazati. Pri tem si je vsak otrok izbral instrument, s katerim je predstavil spomladansko cvetlico. Pesmice so ob spremljavi igranja na instrumente prav lepo zvenele. Ko smo temeljito obdelali načrtovane dejavnosti, smo se lotili še nenačrtovanih dejavnosti, kosila, počitka, dejavnosti na prostem v vseh letnih časih. Vse te nam nudijo veliko možnosti za realizacijo načela izbire in drugačnosti. KAJ SMO UGOTOVILI? ■ Otrok je bil ves čas vključen v komunikacijski proces z otroki in odraslimi; • težavnostno stopnjo svoje aktivnosti je izbiral vsak sam, zato so bili vsi dolgo časa aktivni; • sodelovalno učenje je potekalo spontano; • ves čas sta se prepletali načelo izbire in drugačnosti ter načelo aktivnega učenja; • vedno ni možno upoštevati interesa in želje otroka, ker bi se teme preveč »drobile«, čeprav se zdi otrokov interes oziroma namig za strokovno delavko zanimiv. Včasih moramo otroka zadovoljiti samo z odgovorom na njegovo vprašanje in nadaljevati s temeljitim obdelovanjem celotne teme. 26. avgust 2004 UPNICA 2. ŽIVLJENJE OB MEJI/ÉLET A HATÁR MELLETT Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci -Kétnyelvü Altalanos Iskola Pârtosfalva HELYISÉGEK ÉS SZEMÉLYZET A 2004/2005-ÔS TANÉVBEN Tanulôk szâm: 94 ebbôl 10 elsôs a 9 éves oktatâsban Tagozatok szâma: 10, ebbôl 6 tagozat a kilencéves oktatâsban • 1 kombinâlt tagozat 1. és 2. osztâly - kilencéves oktatâs - domonkosfai fiôkiskola, • 1 kombinâlt tagozat 1. és 2. osztâly a kilencéves, és 2. osztâly a nyolcéves oktatâsban - hodosi fiôkiskola, • 1 kombinâlt tagozat 1. osztâly kilencéves oktatâsban és 2. osztâly nyolcéves oktatâsi rendszerben, és • 7 tiszta tagozat (3 tagozat a kilenc, és 4 tagozat a nyolcéves oktatâsban). Helyiségek - tantermek szâma: 11, kabinetek: 7 A tanitâs egy vâltâsban zajlik. Tanitôk szâma: 23 Tanitôk képzettségi ôsszetétele: Egyetemi végzettség (szâmuk): 14 Fô'iskolai végzettség (szâmuk): 5 Egyéb végzettség (szâmuk): 4 Egyéb iskolai személyzet (szâmuk, profil): 9 adminisztrativ-müszaki alkalmazott: • 1 titkârnô', 1 szâmvevô', 1 szakâcsnô', 2 takaritônô', 1 hâzmes-ter, 1 informâtor; • Domonkosfai fiôkiskola: 1 szakâcsnô'-takaritônô', • Hodosi fiôkiskola: 1 szakâcsnô'-takaritônô', Az iskola keretén belül két ôvoda mükôdik: • domonkosfai ôvoda - 14 gyerek egy kombinâlt tagozatban két ôvônô'vel és egy dadâval; • hodosi ôvoda 7 gyerekkel egy kombinâlt tagozatban két ôvônôvel. Helyiségek: A 2004/05-ôs tanévben egy tanterem, és egy kônyv-târral mükôdô multimédias kôzpont hiânyzik az iskolâban. Ezt a hiânyt a kisebb tantermekben, illetve a kabinetekben folytatott tanitâssal kivânjâk pôtolni. Az iskola bôvitését 2005-re igérték. Jožefa Herman igazgatônô, osztâlytanitô tanâr Kisfalu ÜJ HARANG ÉS VILLAMOSÎTÂS Kisfalu jellegzetessége a müemlékvédelem alatt lévô', 1995-ben felüjitott szoknyâsharanglâb, amelyben mostantôl két harang la-kik, ugyanakkor pedig megtôrtént a harangozâs villamositâsa is. A falu lakôi szerint a településen egykor két harang volt, a hatôsâgok azonban az elsô vilâghâborû elô'tt a nagyobbikat elszâllitottâk. A kisebb harang 1890-tôl szôlitja a lakôkat. A beruhâzâst a falusiak Jožef Antaličnak, a falu szülôttjének kezdeményezésére és jelentô's tâmogatâsâval valôsitottâk meg. An-talié, aki megélte a vidék kivândoroltjainak sorsât, hiszen nyugdijba vonulâsâig Ausztriâban dolgozott, ily môdon kivânt emléket âllitani szeretteinek, elhunyt szüleinek, nôvérének és fivérének. A hires szoknyâs haranglâbban telepitett, és villamositott ûj harangot hârom egyhâz ôt lelkésze âldotta meg: Nagy Dâniel lelkész a reformâtus, dr. Jožef Smej maribori segédpüspôk és Donât atya a katolikus, valamint mag. Geza Erniša püspôk és Evgen Balažič lelkész az evangélikus egyhâz részérôl. Štefan Grabar a falukôzôsség elnôke szerint külônleges és rendhagyô esemény volt ez Kisfaluban. A harang küldetésérô'l szôlva elmondta: a magyar hatâr kôzelében fekvô' kisfalu külôn-bôzô vallâsû lakôit szôlitja majd a jôvôben is, hiszen a harang nem ismer sem nyelveket, sem vallâsokat: mindenkihez szôl. Most mâr két harang szôlit ugyanazzal a dallai, hogy ôrômet adjon a mindennapokban, és vigaszt a bânatban. Geza Grabar Moravske Toplice Kôzség 8. ünnepe elé RENDEZVÉNYEK A HATÂR MENTÉN A Kôzségi Tanâcs augusztusi ülésén jôvâhagytâk Moravske Toplice Kôzség 8. ünnepének (2004. szeptember 4-19.) rendezvénytervét. A kôzponti rendezvények kôzül kettô a nemzetiségileg vegyesen lakott területen zajlik majd. Szeptember 17-én, Pârtosfalvân âtadjâk rendeltetésének a ha-marosan megépülô' kôzôsségi hâzat, amelyben végre megfelelô' helyiségekhez jut a magyar nemzeti ônigazgatâsi kôzôsség (MNÔK), a posta, az orvosi rendelô', a helyi hivatal, a Triglav biztositôtârsasâg, és a helyi kônyvtâr. A Szlovén Lakâsalap tâmogatâsâval a Kôzség két kétszobâs lakâst is épittetett itt, amelyeket nonprofit alapon ad majd bérbe. A két lakâs a ter-vek szerint az idén oktôberben lesz bekôltôzhetô', a lakâspâlyâzatot a Lipnica jelen szâmâban talâljâk. A szentlâszlôi rendezvénnyel (szombaton, 2004. szeptember 18-ân) a település és kôrnyéke egészséges ivôviz-ellâtâsânak biztositâsât ünneplik. A Szentlâszlôig vezetô' elâgazâs egy széle-sebb vizellâtô rendszerhez tartozik, amely a pârtosfalvi kütbôl szâllitja a vizet, kiépitését még az idén folytatjâk Selo és Fokovci fêlé is, ezzel biztositva Csekefa település egészséges ivôvizzel valô ellâtâsât is. Valamennyien tudjuk, mennyire fontos kom-munâlis létesitményrô'l van szô, hiszen a hatâr menti térség te-lepüléseinek vizellâtâsât az utôbbi aszâlyos években, sok eset-ben csak tartâlykocsis szâllitâssal tudtuk ûgy-ahogy biztositani. Tüzoltöünnepelyek Csekefa: A TÜZOLTÖSÄG 100 EVE A felüjitott falu- es tüzoltöotthon elö'tt szervezett ünnepelyen, het zäszlöval mintegy szäz tüzoltö, szämos vendeg, a helybeliek es szämos lätogatö vett reszt. Az összegyülteket rangos vendegek köszöntöttek. Anton Puhan az egyesület elnöke köszöntöjeben elmondta, hogy a csekefai tüzoltök sok mindent megeltek: felemelkedest, es hanyatläst, häborüt es elemi csapäsokat, es müszaki fej-leszteseket is. »Egyesületünk mindvegig 6'rizte a tüzoltösäg szel-lemet, ezert meltöan ünnepelünk. A sikerekert es a kudarcokert egyaränt az ember a felelo's. Települesünkön szerencsere mindig eltek olyan emberek, akik idö't es penzt nem kimelve szolgältäk az egyesületet es a közösseget«, mondotta az elnök. Ugyanakkor meggyözo'deset fejezte ki, hogy a csekefai tüzoltösäg a jövö'ben is szämithat sikerekre es evfordulökra. A egyesület ket legidö'sebb - 94 eves tagjänak, Alojz Andreje-knek es Aleksander Maloknak ätadtak a Szloven Tüzoltöszövetseg III. fokü kitünteteset, valamint a het evtizedes tevekenysegüket elis-merö tüzoltöjelvenyt Az egyesület szäzeves fennälläsa kapcsän egy emlekkiad-vänyt is megjelentettek. Szentlaszlö: ÜJ TUZOLTÖKOCSI A nagyszabäsü ünnepi rendezvenyen a szentläszlöi önkentes tüzoltöegylet tagjai ätvehettek a Renault master tipusü, legkor-szerübb berendezesekkel ellätott, üj tüzoltökocsit: magasnyomäsü szivattyü, haboltö, legzökeszülekek, viztartäly es hälözati tüzcsap-ra valö csatlakozäs lehetö'sege - mindez megtalälhatö a järmün, amely az egyesületnek mintegy nyolcmilliö tollärjäba került. Zsohär Istvän, a szentläszlöi tüzoltöegylet elnöke elmondta, az üj szerzemeny a közös munka gyümölcse, vagyis az utöbbi ket ev törekveseinek, valamint a falubeliek es a szomszedos te-lepülesek laköinak, es nem utolsö sorban a szponzorok odaadä-sänak az eredmenye. »A szentläszlöi tüzoltöegylet, amelyben ak-tivan reszt vesznek a szomszedos kisfalui tagok is, az iden ünnepli fennälläsänak 112. evfordulöjät: jelkepes szäm ez, hiszen ez a tüzoltösäg hivöszäma is. Büszkek vagyunk az üj szer-zemenyre, meggyö'zo'desünk, hogy tüz eseteben meg gyorsabban tudunk majd beavatkozni«, mondotta Zsohär elnök. ± LIPNICA 26. avgust 2004 KMETIJSTVO Žetev v slovenski žitnici pri koncu POVPREČNA LETINA, DOBER ODKUP Pri Kavaševih v Noršincih MLATITEV Z NAMENOM ! Ena najpoznejših žetev je v Pomurju tako rekoč tik pred koncem; kmetje so spravilo pšenice v glavnem končali. Nepo-žete je ostalo le še nekaj rži in tritikale. Napovedi o letošnjem slabem odkupu se niso uresničile, saj je krepko presegel lanske količine. Kakovostni parametri sicer niso rekordni, so pa na ravni zadnjih let. Hektarski pridelki so se gibali med 3,5 in 6,5 tonami. Pet različnih odkupovalcev je v silose doslej spravilo že več kot 41 tisoč ton zlatega zrnja, kar je precej več od lanskega leta, ko je pridelek dodobra razredčila suša. Tudi kar zadeva kakovost, ta precej zaostaja za rekordno lansko, saj prevladuje pšenica kakovostnega razreda B. Številne padavine, ki so motile letošnjo žetev, so bile tudi glavni krivec, da se v višji cenovni razred ni uvrstilo več vzorcev pšenice. Zanemarljiv pa ni niti delež pšenice razreda C, ki ponekod znaša tudi desetino odkupljene količine. Na dvorišču domačije Alojza Kavaša v Noršincih je ponovno zapela mlatilnica, saj so mlatili, pravzaprav celili snope ročno požete pire in rži. Gre pravzaprav za nadaljevanje že pred leti začetega programa priprave slame za pokrivanje streh, s katerim se je Kavaš uveljavil že v okviru podjetja Mikrokozmos, sedaj pa program razvija in vodi v okviru Društva za socialno vključenost Mozaik, katerega predsednik je. Društvo kot nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki si z delovanjem prizadeva za uresničenje interesov s področja razvoja kvalitete življenja, je z občino Hodoš ustanovilo neprofitni zavod Krpliva. Ta v kraju Krplivnik na skrajnem severovzhodu Goričkega razvija ekosocialno kmetijo. »Glavnino slame, ki jo bomo pridobili po česanju omlatenih snopov -bilo jih je za 210 križev - bomo porabili za izdelavo ritonj. Pridobili naj bi jih za 4 tone. Z njimi bomo na novo nastajajoči kmetiji pokrili nadstrešek za živali in uto, del pa po potrebi tudi prodali. Pridobljeno zrnje bomo zmleli v moko ter v okviru ponudbe na omenjeni kmetiji pekli kruh,« pravi Kavaš in dodaja, da je eden od njihovih ključnih ciljev v programu čim večja vključenost težje zaposljivih ljudi, invalidov in marginalnih socialnih skupin. V društvo Mozaik se je doslej vključilo že blizu 50 posameznikov. Večina jih je brezposelnih. »Ekosocialna kmetija je namenjena vsem osebam iz ranljivih družbenih skupin, kot so invalidi, osebe z motnjo v razvoju, bivši odvisniki, mlajše osebe brez izobrazbe, starejše osebe, Romi in kmečko prebivalstvo. Namenjena bo pridelavi in predelavi ekoloških pridelkov. Tako na kmetiji načrtujemo izvedbo več dejavnosti, kot so ekološko kmetovanje, ekološka živinoreja, ekološko graditeljstvo, bivalna skupnost, ekološki turizem ter nega krajine v Krajinskem parku Goričko.« Žetev je v glavnem končana, zrnje varno spravljeno še pred točo, ki je v začetku avgusta na srečo le oplazila naše kraje. Pridelovalci so s pridelkom zadovoljni, manj pa s ponujeno odkupno ceno (27 SIT za kakovostno skupino B, ki so je pridelali največ). Podobno kot prejšnja leta so tudi letos največ pšenice odkupili v soboškem Mlinopeku - blizu 16.500 ton (lani 13 tisoč ton, v najboljših letih pa tudi okrog 20 tisoč ton), ob tem pa še 1.100 ton rži. Ker je odkup še mogoč, se bosta podatka za nekaj sto ton gotovo še spremenila. 2.400 vzorcev, ki so jih odvzeli od pridelovalcev v zasebnem sektorju, pove, da se je povprečna vlaga gibala 14,8 %, primesi je bilo za 6,5 %, hektolitrska teža je znašala 77,2, sedimentacija 35, število padanja 310, beljakovin pa je bilo za 13,3 %. Po podatkih iz Mlinopeka se je 72 % vse odkupljene pšenice uvrstilo v kakovostni razred B, 18 % v A ter kar 10 % v C, torej med merkantilno pšenico. V silosih Tovarne močnih krmil Kmetijskega gospodarstva Rakičan so uskladiščili nekaj več kot 10 tisoč ton pšenice, od tega 7 tisoč ton lastnega pridelka. Kakovost pšenice KG Rakičan je zelo dobra, saj je kar okrog 75 odstotkov sodi v razred A. Pri zasebnih pridelovalcih je razmerje obrnjeno, bistveno več je zrnja kakovosti B. Precejšen porast odkupa v Prekmurju beležijo v Zadružni kmetijski družbi Ljubljana, saj se je njihov odkup v petih zbirnih centrih v primerjavi z lanskim letom celo podvojil. Odkupili so okrog 10 tisoč ton pšenice, skupaj v Sloveniji pa 12 tisoč ton. Blizu 500 ton je tudi odkupljene rži. Geza Grabar Moti ga, da pri domači lokalni skupnosti ni našel zadostne podpore, saj je prav v tem okolju turizem najbolj razvit Zato bi bila turistična ponudba v obliki tradicionalnega graditeljstva, ekološke pridelave in eko turizma pomembna popestritev »industrijskega« turizma. (G.G.) - Ka se vraga ti telko sekejraš, vej je toča nej bila prinas, liki v Puconcaj, pa pri Halbi, pa ... - Nej važno, tou je zrejlo za interpelacijo ešče pred volitvami! 26. avgust 2004 LIPNICA ± FOTO: Geza GRABAR SPOMLADANSKA OCENJEVANJA VIN LETNIKA 2003 Prvo mednarodno ocenjevanje vin Trideželnega krajinskega parka Goričko-Raab-Orseg V OSPREDJU VINOGRADNIKI IZ NAŠE OBČINE V sodelovanju s svetovalno službo KGZ Murska Sobota in Krajinskim parkom Goričko je Društvo vinogradnikov Goričko v gradu pri Gradu, kjer je sedež javnega zavoda slovenskega dela krajinskega parka, pripravilo prvo mednarodno ocenjevanje vin z območja trideželnega parka Goričko-Raab-Orseg. Odziv je bil s slovenske strani dober, saj je bilo od 107 vzorcev vin več kot 70 odstotkov goričkih, slabo četrtino so jih prinesli avstrijski vinogradniki jugovzhodne Štajerske, le pet pa madžarski z vinorodnega območja Koszeg-Vashegy. Priznani pomurski enolog in predsednik 6-članske mednarodne ocenjevalne komisije Ernest Novak je povedal, da vino in kultura že od nekdaj povezujeta ljudi, posebej še na obmejnih območjih. »Z vstopom Slovenije in Madžarske v EU in z ustanovitvijo Trideželnega krajinskega parka Goričko-Raab-Orseg je nastala možnost večjega vsestranskega sožitja in sodelovanja ter pozitivne konkurence. In pri tem vinogradniki in vinarji ne bomo izjema. Z namenom, da pod enakimi pogoji primerjamo kakovost vin iz treh držav, smo organizirali prvo mednarodno ocenjevanje vin z območij sosednjih dežel, ki so sestavni del velikega mednarodnega krajinskega parka in Enolog Ernest Novak, idejni oče tovrstnega ocenjevanja, je več kot zadovoljen z napredkom v kakovosti vin, ki so ga vinogradniki in kletarji v treh podokoliših - Goričko, Dobrov-niško-strehovsko-kobiljske gorice in Lendavske gorice - dosegli v zadnjih letih. Dokaz temu je tudi letošnja povprečna ocena ocenjevanja za prekmurskega prvaka - 18,36 točke. Na jubilejnem ocenjevanju, ki najbolj verodostojno izpričuje kakovost vin znotraj določenega vinorodnega okoliša - v tem primeru prekmurskega in je edino te vrste v vinorodni deželi Podravje, so ocenili 117 vzorcev najboljših vin z društvenih ocenjevanj. Sodelovali so lahko le uradno registrirani vinogradniki, ki so v register prijavili tudi pridelek te sorte, prvaki pa so lahko postala le vina, ki imajo opravljen ogled za vrhunska vina. Kot pravi Novak, skušajo s tem doseči povečanje količin, pa tudi to, da v okviru centralne prireditve zagotovijo boljšo promocijo najboljšim s tem, da se vina stekleničijo in tudi s tem uspešneje prodajajo. Čeprav vinogradniki iz naše občine niso posegli po prvakih sort ali dveh šampionskih naslovih - oba sta pripadala Zdravku Kovaču z Hodoša, so bili tik pod vrhom. Zato lahko njihove dosežke več kot pohvalimo. Tako je med vini zvrst (belo mešano vino) Srečko Barbarič iz Filovec dosegel absolutno drugo najvišjo oceno v tej skupini (18,43 točke) in osvojil zlato medaljo, »zlato« pa je pripadlo tudi Ernestu Kerčmarju iz Se- i» LIPNICA_________________________________ so naravovarstveno usmerjana,« je povedal Ernest Novak. Vina so bila razdeljena v tri skupine: bela vina normalne kakovosti, rdeča vina ter bela in rdeča vina posebnih kakovosti. Opaziti je bilo mogoče nekatere specifične razlike: pri goričkih vinogradnikih so prevladovala bela, pri Avstrijcih in Madžarih pa rdeča vina. Tudi pri predikatih so bili v ospredju Goričanci. Tudi po številu podeljenih odličij - devetih velikih zlatih medaljah, 42 zlatih ter 50 srebrnih - so prevladovali naši vinogradniki, med njimi pa so najbolj izstopali vinogradniki iz naše občine. beborec (18,20), »srebro« pa Radu Racu (18.00) in Marjanu Lenarčiču (17,90), oba sta iz Filovec. Tudi med laškimi rizlingi sta po zaslugi Valerije Šinkec in Ivana Horvata, oba iz Filovec, ki sta dosegla absolutno drugo (18,53) oziroma tretjo (18,50) najboljšo oceno v tej sorti, zlati medalji prav tako odšli v našo občino. Dve zlati odličji so si naši vinogradniki priborili tudi pri vinu sorte beli pinot; prejemnika sta Alojz Berden in Filovec in Matija Puhan iz Bogojine. Zbrala sta po 18,37 točke. Martin Horvat iz Ivanec je imel na ocenjevanju na Bistrici najvišje ocenjeno vino sorte chardonnay (18,70), ker pa ni imel opravljenega ogleda za vrhunska vina in je sladkorna stopnja v vinu presegala predpisanih 25 g/1 nepovretega sladkorja, kar je meja za normalne trgatve, je ostal brez naziva prvak sorte. Tako mu je pripadlo »le« zlato odličje, zaradi enake pomanjkljivosti je podobna usoda doletela tudi Franca Jošaija iz Prosenjakovec (18,67), ki je bil prav tako »samo« zlati, zlato medaljo pa si je za 18,33 točk prislužil tudi Ivan Horvat iz Filovec. Pri renskem rizlingu je dovolj točk (18,23) za zlato medaljo zbral Milan Ošlaj, pri sauvi-gnonu Ivan Malačič (18,37), pri rumenem muškatu Ivan Trajbarič (18,30), vsi iz Filovec; pri chardonnayu-pozna trgatev (18,67) pa tudi Miran Erniša iz Tešanovec. Med modrimi pinoti je srebrno medaljo (18.00) dobil še Franc lošar iz Prosenjakovec. Med šestimi podeljenimi šampioni so kar trije pripadli našim vinogradnikom. Za najvišje ocenjeno suho vino (do 9 g/1 nepovretega sladkorja, vsaj deset vzorcev v skupini in dosežena ocena vsaj 18,10 točke) sta jih prejela vinogradnika iz Bogojine Jože Puhan za sivi pinot in Martin Šumak za traminec. Zbrala sta po 18,13 točke. Šampion med rdečimi ali rdečkastimi vini (najvišje ocenjeno vino ne glede na preostanek nepovretega sladkorja, vsaj 10 vzorcev in dosežena ocena vsaj 18,10 točke) pa je postal modri pinot Vinarium Franca Puhana iz Bogojine, ki je zbral 18,17 točke. Z zlatimi medaljami na ocenjevanju so se odlikovali: Janez Erniša (Suhi Vrh) za chardonnay in chardonnay-barique, Janez in Nada Grabar (Selo) za chardonnay (dvakrat), Martin Šumak za sivi pinot in traminec, Jože Puhan za kerner in sivi pinot, Vinarium Franc Puhan (vsi Bogojina) za modri pinot in Miran Erniša (Tešanovci) za chardonnay PT, laški rizling JI in renski rizling JI. Srebrne medalje so prejeli: Alojz Berden (Filovci) za laški rizling in sivi pinot, Janez Erniša (Suhi Vrh) za zeleni silvanec in zweigelt, Vinarium Franc Puhan za chardonnay in Martin Šumak (oba Bogojina) za kerner. Filovci REKORDNO POVPREČJE OCENJENIH VZORCEV V Filovcih je 4. društveno ocenjevanje vin pripravilo tamkajšnje vinogradniško-sadjar-sko društvo. 5-članska komisija, ki jo je vodil mag. Anton Vodovnik iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, je ocenila 76 vzorcev, povprečna ocena na ocenjevanju pa je znašala 18,13 točke, največ na vseh društvenih ocenjevanjih v Prekmurju. Največ vzorcev vin je bilo zvrsti - kar 23, med sortnimi vini pa so izstopali laški in renski rizling ter beli pinot. Prvaki sort iz naše občine so postali: - zvrst in modra frankinja: Marjan Lenarčič (Filovci) 18,27 in 17,87, - šipon: Alojz Berden (Filovci) 18,00, - renski rizling: Ivan Malačič (Filovci) 18,33 - muškat otonel in beli pinot: Jože Berden (Filovci) 18,33 in 18,47 - kerner: Avgust Gorčan (Vučja Gomila) 18,27 - chardonnay: Martin Horvat (Ivanci) 18,53. Horvatov vzorec je bil ob laškem rizlingu Vlada Smodiša iz Otovec tudi najvišje ocenjeno vino na ocenjevanju. Ocenjevanje vin za prekmurskega prvaka KAR 13 ZLATIH IN TRI SREBRNA ODLIČJA V koordinaciji oddelka za kmetijsko svetovanje pri soboški enoti KGZS in v organizaciji Vinogradniškega društva Bistrica je letos potekalo jubilejno, 10. ocenjevanje vin za prekmurskega prvaka. To je pomenilo vrhunec predhodnih enajstih društvenih ocenjevanj, na katerih so skupaj ocenili kar 1.093 vzorcev vin, ki so dosegli povprečno oceno 17,95 točke. Na društvenem ocenjevanju v Filovcih je bilo povprečje 76 ocenjenih vzorcev kar 18,13 točke, kar je med vsemi društvenimi ocenjevanji letos najvišje povprečje. Besedilo: Geza GRABAR 26. avgust 2004 SPOMLADANSKA OCENJEVANJA Novo v turistični ponudbi občine VINARIUM PUHANOVIH NA TRNAVSKEM BREGU Čeprav so bili Puhanovi iz Bogojine vrsto let v širšem pomurskem prostoru poznani predvsem kot gradbinci - med drugim so orali ledino na področju tlakovanja zunanjih površin, jih je pot zanesla v turistično dejavnost. To je bila pravzaprav velika želja gospodarja Franca že od rane mladosti in ko so bili urejeni prostorski pogoji, se je družina podala novim izzivom naproti. Z dnem vstopa Slovenije v Evropsko unijo je odprl vrata v slogu prekmurske arhitekture zgrajen in opremljen vinotoč Vinarium na znamenitem vinorodnem Trnavskem bregu. To je prvi vinotoč na vinorodnem območju Filovskih goric. Društvo vinogradnikov Goričko GORIČKA VINA - VEDNO NOVA DOŽIVETJA! Med prvimi, ki so se že pred skoraj dvema desetletjema lotili društvenega ocenjevanja vzorcev vin, in med prvimi, ki so to opravili tudi letos, so bili v Društvu vinogradnikov (DV) Goričko. V svojem društvenem domu v Ivanovcih sta namreč dve ocenjevalni komisiji uglednih enologov iz cele Slovenije - vodila sta jih mag. Anton Vodovnik in mag. Boris Beloglavec - ocenili 220 vzorcev vin letnika 2003 v več kot 20 kategorijah. V ocenitev jih je prineslo več kot 80 vinogradnikov. Povprečna ocena letos že 19. ocenjevanja - 17,94 točke, dokazuje, da je kakovost goričkih vin v nenehnem porastu in se hitro približuje magični meji 18 točk (lani 17,76). Čeprav je bil iz naše občine le en prvak sorte vin letnika 2003 (pogoji: vsaj pet vzorcev iste sorte, ocena vsaj 18,20 točk, ne več kot 25 g/1 nepovretega sladkoija in opravljen ogled za vrhunska vina - razen pri zvrsti), in sicer Ladislav Gyorek (Prosenjakovci) za sivi pinot (18,33), so lahko z bero odličij naši vinogradniki več kot zadovoljni, saj so dosegli celo vrsto odmevnih priznanj. Ernest Kerčmar iz Sebeborec je imel najvišje ocenjeno vino zvrsti-belo mešano vino (18,20); Gezi Čahuku iz Ivanovec so najvišje ocenili vzorec sortnega vina šipon (17,77); Anni Rosemarie Erniša s Suhega Vrha zeleni silvanec (18,47) in zvveigelt (18,07); družini Pavič-Bele iz Filovec chardonnay (18,60); Ludviku Novaku iz Ivanovec sivi pinot (18,37) ter Izidorju Camplinu iz Bogojine kemer (18,27). Srebrnim priznanjem je bila nagrajena šunka, ki so jo v ocenitev prinesli s kmetije Cigut v Noršincih; tri bronasta priznanja (od šestih podeljenih) pa so prejeli: Nada Passe-ro, Drago Passero in Vinski hram Miran Erniša, vsi iz Tešanovec. Podpredsednik društva, ki si prizadeva za zaščito in promocijo prekmurskih dobrot, Damjan Jerič iz soboške enote KGZ ugotavlja, da je zanimanje za ocenjevanje šunke tradicionalno dobro. Ob dejstvu, da je zdaj letna proizvodnja šunke kot suhomesnatega izdelka z zaščitenim geografskim poreklom (vse proizvodne faze, vključno s surovino, so znotraj določenega območja) nekaj čez deset ton, so potencialne proizvodne zmogljivosti v Prekmuiju skoraj trikrat večje. Povečanje proizvodnje šunke bi lahko pomenilo izziv Novopečeni »gostilničar« nas je spomnil, da je dunajski dvor v cesarjevih časih vino dobival tudi s tega območja, zato ne kaže dvomiti o odličnosti vinogradniških leg. Vse drugo je stvar človeka, ki se pojavlja v vlogi vinogradnika in kletarja. Ker se Puhanovi z vinogradništvom ukvarjajo že lep čas in ker je njihova bera medalj z najrazličnejših ocenjevanj - zadnje čase dajejo poudarek mednarodnim in državnim - vse obsežnejša, količina pridelanega vina z 9.000 trsov pa zaradi vse večje rodnosti obilnejša, se je ideja o vinotoču kot njihovi novi dejavnosti porodila kar sama po sebi. Gospodar Franc pravi, da so se projekta v družini lotili načrtno in resno: poleg njega se je doma zaposlil tudi mlajši sin Uroš, po poklicu kuhar; v vinogradu pomagajo tudi starejši sin Dejan, snaha, pa tudi pomoč žene Cvetke je še kako dobrodošla. Franc je prepričan, da se po domačih suhomesnatih jedeh med kar desetimi sortnimi vini, predvsem belimi, gotovo najbolj tekne modi pinot. Nanj so v družini najbolj ponosni in so za tukajšnje pridelovalce ter razvojno priložnost za prekmursko prašičerejo. Ne smemo namreč pozabiti, da od trenutne proizvodnje na fizične osebe odpade manj kot desetina proizvodnje, petina na gostilne in turistične kmetije ter polovica na mesno predelovalne obrate. Slednji imajo po posebni raziskavi, katere nosilec je Kmetijski inštitut Slovenije, potencialno možnost proizvodnje kar 18 ton šunk na leto. Dr. Božidar Žlender z ljubljanske Biotehniške fakultete, ki je ocenjevalnim komisijam predsedoval na vseh dosedanjih ocenjevanjih, je potrdil, da se kakovost teh mesnin izboljšuje, tudi po napotkih s predhodnih ocenjevanj, saj so izdelki precej izenačeni, še vedno pa najpogostejše napake nastanejo pri soljenju in krojenju mesa. ga izbrali za posebnost kleti. Med okrog 50 najvišjimi odličji jih je namreč kar zajetno število pobral prav modri pinot. To vino se tudi letos ponaša z naslovom prvaka Pomurja, na nedavnem mednarodnem ocenjevanju v okviru Trilateralnega krajinskega parka Goričko-Raab-Orseg pa se je okitilo še z naslovom šampiona. Posebna je tudi vinska klet, ki jo krasijo veliki leseni sodi z umetniško izrezljano vinogradniško-vinarsko vsebino. »Na vinotoču se mora stalno kaj dogajati. Vinotoč mora dobiti vsebino, kjer se ena zgodba navezuje na drugo. Prav zato smo sredi julija pripravili prvo langašiado s ponudbo langašev, na »velko mešo« bomo postavili klopotec, poleg niza prireditev ob mar-tinovem pa bomo za zaključeno skupino gostov pripravili še silvestrovanje,« je sogovornik nanizal nekaj prireditev, vendar skrivnostno zagotovil, da to še ni vse. Bogračiada 2004 SLASTNA BOGRAČ IN GIBANICA Že osem let zapored družba Zveza-Diana v središču Murske Sobote prireja odprto tekmovanje v pripravi in kuhanju bograča. Ta pomembna kulinarična prireditev dobiva iz leta v leto večjo etnografsko in turistično vrednost. Med 36 prijavljenimi ekipami, ki so se ob odprtih kuriščih trudili, da bi prepričale ocenjevalno komisijo, sta se najvišje zavihtela Koloman Kovač in Janez Voroš iz Borejec. Na prireditvi so bili aktivni tudi kuhaiji iz naše občine. Kristjan Pintarič in Andrej Potočnik iz Noršinec ter Martin Grebenar in Herman Ostrič iz družbe Naravni park Terme 3000 so zbrali dovolj točk za osvojitev bronastega priznanja. Bogračiado so tudi letos popestrili z ocenjevanjem prekmurske gibanice. Med devetnajstimi izdelki je komisija kot najbolj pristni ocenila gibanici, ki sta ju pripravili Cvetka Časar iz gostišča Zvezda v Beltincih in Magdalena Rudaš iz Radmožancev. Trije vzorci so dobili srebrno priznanje, med njimi Gabrijela Marija Lukač s Turistične kmetije Flisar iz Moravskih Toplic, šest gibanic - tudi Tomaž Vogrin iz Ivanec - pa bronasto priznanje. Sabina Varga iz Naravnega parka Terme 3000 in Helena Vaš iz Ivanovec sta za svoja izdelka prejeli priznanji. _______________________UPNICA JI SREBRNO Ocenjevanje prekmurske šunke IN TROJE BRONASTIH PRIZNANJ Društvo za zaščito prekmurskih dobrot je v dvorcu Rakičan pripravilo 7. ocenjevanje prekmurske šunke, te edinstvene mesnine z levega brega Mure, kateremu je sledil še strokovni posvet s predstavitvijo vseh vzorcev. Kakovost ocenjenih vzorcev je iz leta v leto boljša, vendar imajo predelovalci še veliko rezerv, pravi predsednik ocenjevalne komisije dr. Božidar Žlender z Biotehniške fakultete. Med 18 ocenjenimi vzorci jih je bilo nagrajenih osem; zlato priznanje je dobil le vzorec šunke Franca Vratarica iz Puconec. 26. avgust 2004 Besedilo: Geza GRABAR URADNE OBJAVE - RAZPIS ZA NAJEM STANOVANJ Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 in 18/04), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 in 34/04) in sklepa Občinskega sveta občine Moravske Toplice z dne 2. avgusta 2004 Občina Moravske Toplice objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem 1. PREDMET RAZPISA Občina Moravske Toplice razpisuje oddajo v najem dve (2) dvosobni stanovanji v novem poslovno-stanovanjskem objektu v Prosenjakovcih. Stanovanji bosta vseljivi predvidoma oktobra 2004. Oblikovana bo ena prednostna lista. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 23/00, 96/01 in 29/03 - odi. US) in Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03). Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55 m2, ki je točkovano s 320 točkami, znaša najemnina, izračunana na podlagi veljavnih predpisov, v mesecu juniju 2004 43.145,00 SIT. Najemniki, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo lahko uveljavili pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z Navodilom o načinu uveljavljanja znižane neprofitne najemnine za upravičence do najema socialnega stanovanja (Uradni list RS, št. 42/00), oziroma uredbo, citirano v prejšnjem odstavku. Najemodajalec ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Pri dodelitvi stanovanja bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število članov gospodinjstva Površina stanovanja 1 - člansko od 20 m2 do 30 m2 2 - člansko nad 30 m2 do 45 m2 3 - člansko nad 45 m2 do 55 m2 4 - člansko nad 55 m2 do 65 m2 5 - člansko nad 65 m? do 75 m2 6 - člansko nad 75 do 85 m2 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površina povečuje za 6 m2. Če se upravičenec strinja, se pri oddaji stanovanja lahko upošte- va manjša površina na člana gospodinjstva. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Moravske Toplice. Ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih - varnih hišah, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj tudi v kraju začasnega bivališča. Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko, ne glede na kraj stalnega prebivališča, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja. 2.2. Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodek njihovega gospodinjstva v letu 2003 ne presega: Velikost gospodinjstva % povprečne neto plače v državi 1 - člansko 200 % (318.144 SIT) 2 - člansko 250 % (397.680 SIT) 3 - člansko 315 % (501.076 SIT) 4 - člansko 370 % (588.566 SIT) 5 - člansko 425 % (676.056 SIT) 6 - člansko 470 % (747.638 SIT) Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje s prištevanjem po 25 odstotnih točk. 2.3. Ostali splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja: - da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino: - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. 2.4. Če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, imajo prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja mladi in mlade družine. 3. RAZPISNI POSTOPEK Prosilec, ki se želi prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, mora oddati vlogo, vključno s prilogami na posebnem obrazcu Občine Moravske Toplice, ki ga dobijo v tajništvu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice vsak delovni dan od 8. do 13. ure (v sredo do 16. ure). Prosilci oddajo vloge osebno v tajništvu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, Moravske Toplice ali jih pošljejo na isti naslov priporočeno po pošti s pripisom: »JAVNI RAZPIS - NEPROFITNA STANOVANJA - NE ODPIRAJ«. Rok za oddajo vlog je do vključno 20. septembra 2004. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v toku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. K vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine: - izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer, - izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov (s podpisi vseh družinskih članov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov) ter izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljalcih zbirk osebnih podatkov, *- najemno oziroma podnajemno pogodbo, kolikor ne živi pri starših ali sorodnikih, - odločbo o odmeri dohodnine za leto 2002 in dokazila o skupnem neto dohodku gospodinjstva v letu 2003, - drugo dokumentacijo, s katero se izkazuje gmotne in socialno zdravstvene razmere. 4. SPLOŠNE INFORMACIJE Strokovna služba Občine Moravske Toplice bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost. Komisija, katero imenuje župan Občine Moravske Toplice, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, dokumentiranih poizvedb in ogledov stanovanjskih razmer prosilcev. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo po številu zbranih točk. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo z možnostjo pritožbe, o kateri odloči župan Občine Moravske Toplice. Po rešitvi pritožbe bo javno objavljen seznam upravičencev. Informacije lahko dobite osebno v času uradnih ur na Občinski upravi Občine Moravske Toplice ali po telefonu 538 15 04. Župan: Franc Cipot, univ. dipl. org., ekon., L r. R LIPNICA 26. avgust 2004 JUBILEJI GASILSKIH DRUŠTEV PGD Moravske Toplice VISOKA - 110. OBLETNICA USTANOVITVE DRUŠTVA Med prvimi, ki so na območju današnje Občine Moravske Toplice začutili potrebo po organiziranosti pred požari ter naravnimi in drugimi nesrečami, so bili že pred 110 in več leti ljudje v Moravskih Toplicah, kraju, ki je dobil to ime na račun hitrega razvoja zdraviliške dejavnosti in večje prepoznavnosti na turističnem zemljevidu sredi 80. let prejšnjega stoletja. Dotlej je bil poznan pod imenom Moravci. Društva so živi organizem, v katerega so vtkana življenja ljudi in njihove usode skozi več generacij. To velja tudi za morav-skotopliško gasilsko društvo, drugo najstarejše v Občinski gasilski zvezi Moravske Toplice. 110. obletnico ustanovitve so proslavili pred obnovljenim vaško-gasilskim domom zadnjo junijsko nedeljo. Ravno dan pred tem smo praznovali 13. rojstni dan mlade države Slovenije. In tudi temu v čast in spoštovanje je izzvenelo obeležje okrogle obletnice PGD Moravske Toplice. Jubilej so s svojo prisotnostjo počastili tudi gasilci iz bližnje in daljne okolice, krajani ter številni ugledni gostje. Predsednik društva Štefan Kuhar, ki je prebral tudi društveno kroniko, je v nagovoru poudaril, da so moravski gasilci kljub težavam, ki so jih spremljale, vse od ustanovitve dosegali zavidanja vredne uspehe. Ob razumevanju in zaupanju vaščanov, prebivalcev okoliških krajev, lokalnih skupnosti ter podjetij in posameznikov so se neprestano opremljali po potrebi in finančnih zmožnostih. V vseh letih delovanja je društvo na osnovi prostovoljnega in humanitarnega dela obdržalo svojo obliko organiziranega delovanja in raslo. Danes si kot osrednje društvo v občini in edino s kategorizacijo II. stopnje zasluži drugačno obravnavo kot preostalih 26 društev. V svojih vrstah imajo trenutno dve članski desetini, desetino starejših gasilcev, ki so dosegljivi tudi v kritičnem času dneva, ter pionirsko vrsto. Med največje mejnike gasilstva v Moravcih, ki se je začelo že desetletje pred uradno registracijo, je Kuhar uvrstil nakup štirikolne ročne brizgalne leta 1909; dopolnila je dvokolno brizgalno, ki jo je društvo imelo že ob registraciji. Zaradi velike razpršenosti domačij je leta 1927 prišlo do razdelitve gasilskega društva v dve društvi -Moravci in Gornji Moravci. Novi zagon je društvo dobilo po drugi svetovni vojni. Že leta 1947 so si gasilci iz Moravec na tekmovanju prislužili prenosno motorno brizgalno z zmogljivostjo 800 litrov vode na minuto. Leta 1956 je bil zgrajen gasilski dom, istega leta je bilo nabavljeno tudi prvo gasilsko vozilo. Od 60. let ima društvo prapor in novo motorno brizgalno, od 1971 krovno električno sireno, od 1975 kombinirano vozilo TAM 5500 DG ter od leta 1989 vozilo za prevoz moštva in opreme. Zaradi hitrega razvoja zdravilišča je društvo zlasti po letu 1980 vlagalo velike napore v posodobitev gasilske opreme ter strokovno izpopolnjevanje članstva. Leta 1999 je bilo s pomočjo sredstev ministrstva za obrambo, ki jih je društvo pridobilo na podlagi razpisa, lokalne skupnosti, občanov, zdravilišča in sponzorjev kupljeno sodobno gasilsko vozilo GVC 16/25 MAN, na kar so v društvu še posebej ponosni. Predsednik društva Štefan Kuhar je na koncu povedal: »Prostovoljno gasilsko društvo je v svoji zgodovini dobro opravljalo svoje poslanstvo. Posredovalo je pri nešteto požarih, uspešno in pravočasno je interveniralo doma pa tudi v okolici. Bili so primeri, da smo bili hitrejši od domačih gasilcev. To ni kritika domačim gasilcem, to je dejstvo, da gasilci ne čakamo doma, ampak je vsak pri svojem vsakdanjem delu.« O nepolitični opredelitvi gasilcev v preteklosti in danes je spregovoril predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Ernest Eory. Povedal je, da so gasilci tudi na Slovenskem v več kot 130-letni zgodovini ostali zvesti svojim načelom: pomoč ljudem in reševanje premoženja in ljudi ob nesrečah. Dotaknil se je tudi zadnjega požara v zdraviliškem kompleksu Naravnega parka Teme 3000 v Moravskih Toplicah, ko je zagorel eden od bungalov. Vodstvo podjetja je pozval, naj si vzame več časa za zagotavljanje požarnega varstva v svojem kompleksu, saj so požari v turističnih destinacijah v zadnjem času vse pogostejši. Vloga gasilcev iz Moravskih Toplic za zagotavljanje požarne varnosti v kraju, okolici in zdravilišču je nesporna, je povedal in dodal, da bo še učinkovitejša, če bodo s tem prepletali tudi vlogo okoliških gasilskih društev. Priznanje o nesporni vlogi moravskih gasilcev skozi vseh 110 let delovanja sta izrekla tudi župan Franc Cipot in podpredsednik Občinske gasilske zveze Stanko Gorčan. Župan je priznal, da je gasilstvo tr- Štefan Makoter prejema priznanje gasilskega veterana iz rok predsednika Štefana Kuharja. Požar v zdraviliškem naselju Terme 3000 letošnjo pomlad. doživ organizem, ki ga ni spremenil ali uničil noben politični sistem in nobena oblast doslej. Zato tovrstna društva pri svojem nadaljnjem delu zagotovo ne bodo čutila omejitev pri človeških virih. Drugačen pa je položaj glede financiranja, saj potreb tolikšnega števila društev praktično ni mogoče zadovoljiti. Zato bi bil vesel, če bi duh skupnega sodelovanja, še bolj pa pomoči, med gasilci ostal tudi v prihodnje. Po kulturnem programu, ki ga je pripravila domača in okoliška mladina pod mentorstvom učiteljice Mojce Golob, so podelili priznanja in odlikovanja. Za častne člane društva so bili imenovani Franc Bruner, Josip Kuhar, Štefan Makoter, Franc Semenič in Štefan Vitez, predsednik Štefan Kuhar pa je bil ob tej priložnosti preimenovan v višjega gasilskega častnika II. stopnje. Priznanje GZS III. stopnje so prejeli: Stanko Cigut, Jože Bence, Miran Cvetko, Edi Gorza, Geza Klement, Dejan Krpic, Franc Bruner ml., Robert Cvetko, Siniša Kodila, Jože Herman in Boštjan Železen, priznanje II. stopnje Emil Hari, Štafan Kuhar ml. in Štefan Cmor ter I. stopnje Štefan Bencak in Karel Gomboc. GZS je PGD Moravske Toplice ob 110. letnem jubileju podelila bronasto plaketo. 26. avgust 2004 Besedilo in fotografije: Geza GRABAR JUBILEJI GASILSKIH DRUŠTEV PROSLAVILI 80. OBLETNICO USTANOVITVE DRUŠTEV PGD FILOVCI Razmišljanje predsednika Jožefa Kulčarja na svečanosti ob obletnici je bilo usmerjeno v zgodovino, ki se v tem kraju na področju gasilstva piše že 80 let. Izrekel je veliko priznanje svojim predhodnikom, tistim, ki so na tej dolgi poti dajali društvu smisel, gradili in negovali dobre medsebojne odnose, prenašali humanitarno poslanstvo gasilstva na mlajše ter gradili in izgradili to, na kar je lahko sedanji rod gasilcev v Filovcih upravičeno ponosen. V imenu vseh, od mladine do veteranov ter podpornih članov in ljubiteljev gasilstva, je obljubil, da bodo nadaljevali in negovali tradicijo gasilstva tudi v bodoče, kljub hitremu tempu življenja in razvoju gasilske tehnologije, ki mu zaradi pomanjkanja denarja kratko malo ni mogoče slediti. Gasilci si bodo po njegovem mnenju še naprej prizadevali in izpolnjevali svojo osnovno nalogo: zaščititi, reševati, delovati preventivno, se usposabljati, opremljati ter širiti idejo gasilstva in humanitarnega poslanstva. Jožef Kulčar, predsednik PGD Filovci. Tudi drugi govorniki, Ernest Eory, predsednik GZS, predsednik Občinske gasilske zveze (OGZ) Moravske Toplice in član predsedstva GZS Slavko Škerlak, podžupan občine in poslanec v državnem zboru Geza Džuban ter predsednik krajevne skupnosti Filovci Ignac Gabor, so ob tradicionalnih čestitkah in lepih željah svoje misli usmerili v spoznanje, da je ohranjanje gasilskega izročila zahtevna in velika naloga. Ter obenem obveza, ki je postavljena pred vse gasilce. Na koncu lepo pripravljene in dobro obiskane prireditve, ki se je začela z mimohodom gasilcev in povorko gasilske tehnike, so podelili še gasilska odlikovanja, priznanja in zahvale. Odlikovanje GZS I. stopnje je prejelo PGD Filovci, II. stopnje Jožef Horvat ter III. stopnje Milan Varga, Ivan Malačič in Valerija Horvat Predsednik Jožef Kulčar je bil ob plaketi GZS za dolgoletno delo preimenovan v višjega gasilskega častnika I. stopnje. Svečanost so s priložnostnim programom počastili na kulturnem področju zelo aktivni domačini - od Filovskih pevk in domače mladine do malčkov tamkajšnjega vrtca pod mentorstvom Marije Ivanič. PGD IVANJŠEVCI Proslavljanje 80. obletnice ustanovitve in delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Ivanjševci je bilo velik dogodek za gasilce in krajane vasice z vsega petnajstimi hišnimi številkami in 42 prebivalci na vzhodu Goričkega. V znak spoštovanja do začetega in doslej ustvarjenega, torej v spomin na preteklost gasilstva in za vzpodbudo tistim, ki bodo nadaljevali delo svojih predhodnikov, so gasilski praznik dostojno počastili z veliko slovesnostjo. Uvodoma je predsednik tamkajšnjega krajevnega odbora Koloman Kozic povedal, da so za uspehe ali slabo delo v sleherni sredini zaslužni in odgovorni izključno ljudje. »K sreči je bilo vedno več tistih, ki je bilo sveto tudi to, kar je naše, in ne samo to, kar je moje, pa tudi takih, ki so žrtvovali čas, denar in sebe za dobrobit društva ali vasi. Če bomo mi, ki delamo in ustvarjamo danes, in tisti, ki bodo delali za nami, spoštovali to, kar je storjeno, bo naše društvo doživelo še novih uspehov in višjih jubilejev,« so bile med drugim njegove misli. ii LIPNICA Društveno kroniko je prebral predsednik Koloman Hari. Avditoriju gasilcev, krajanov in gostov sta spregovorila predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Ernest Eory in predsednik Občinske gasilske zveze (OGZ) Moravske Toplice ter član predsedstva GZS Slavko Škerlak. Podžupan občine Moravske Toplice Geza Džuban je ob tej V Ivanjševcih so namenu predali motorno brizgalno. priložnosti svečano predal namenu lani kupljeno motorno brizgalno. Med dobitniki priznanj in odlikovanj omenjamo: Franca Vargo in Kolomana Harija, ki sta prejela odlikovanje GZS III. stopnje, Ludvika Kučana (II. stopnje) ter Evgena Kranjca (I. stopnje). S strani GZS je bilo odlikovano tudi PGD Ivanjševci. Izročili so priznanja za dolgoletno delo v gasilskih vrstah: priznanje za 70 let dela v gasilstvu je dobil Ludvik Kučan, za 60 let Evgen Kranjec, Jože Kučan, Ernest Nemčič, Ernest Varga in Aleksander Čahuk ter za 50 let Jože Bo-har, Albert Elek, Štefan Oček in Ludvik Rituper. Vsaj dve dejanji še pričata, da so se na 80-letni jubilej prizadevni gasilci iz Ivanjševcev skrbno pripravili: izdali so bilten ter postavili spominsko razstavo. PGD SELO Pomembni mejniki slehernega prostovoljnega gasilskega društva so obletnice. Prehojena pot venomer izpričuje uspehe in prizadevanja prejšnjih generacij, obenem pa sedanjo obvezuje, da nadaljuje po trasirani poti. Kljub temu pa se je potrebno zavedati, da so tudi gasilci samo ljudje, ki svoj aktivni delež za delovanje društva prispevajo po svojih najboljših močeh. Predsednik društva Zlatko Balajc se zaveda teže prostovoljnega in humanitarnega poslanstva gasilcev, ki delo v gasilskih vrstah opravljajo iz veselja do gasilstva in velikega čuta humanosti pomoči potrebnim. Kljub temu, da sprejemanje takšnih ali drugačnih odločitev, potrebnih za delovanje društva ni enostavno, zadovoljstvo po dobro opravljenem delu obrne še tako težke trenutke v zadovoljstvo. Prav to je dajalo navdih prejšnjim generacijam, prepričan pa je, da bo tudi sedanjim in prihodnjim rodovom. V Selu je zbrane nagovoril predsednik GZS Ernest Eory. Da so gasilci gibalo napredka in glavni nosilci družabnega življenja v kraju tudi v današnjem času, dokazuje njihova pobuda iz leta 1997, ko so skupaj z ostalimi krajani v Selu pripravili in izvedli 1. vseslovensko srečanje vaščanov vasi Selo-Sela-Sele, ki je postalo tradicionalno. Besedilo in fotografije: Geza GRABAR 26. avgust 2004 JUBILEJI GASILSKIH DRUŠTEV PGD IVANOVCI V slikoviti gorički vasici Ivanovci so sredi junija praznovali 80-letni jubilej gasilskega društva. Počastili so ga na način, kot to pridni in marljivi Goričanci znajo: skromno, a dovolj nazorno, da opozorijo nase in na svoje uspehe. Slovesnost je potekala pred vaško-gasilskim domom, ki so ga gasilci ob pomoči krajanov temeljito prenovili. V nagovoru je predsednik prostovoljnega gasilskega društva Slavko Novak povedal, da so tudi njihovi predniki zgodaj spoznali, da se je mogoče pred požarom uspešno boriti le z združenimi močmi, ustrezno opremljeni in usposobljeni. 25 naprednih zanesenjakov je ustanovilo prostovoljno gasilsko četo, kakor so se povezani gasilci tedaj imenovali. Kljub težkim časom so gasilci vztrajali in kljubovali. Vztrajajo tudi danes, ko se društvo sooča s pomanjkanjem članstva in skušajo krajanom zagotoviti požarno varnost. Tembolj, ker dobiva kraj zaradi svoje odlične lege novo kvaliteto življenja in novo podobo. Zbrane na slovesnosti sta nagovorila poslanec v Državnem zboru in podžupan občine Moravske Toplice Geza Džuban in član poveljstva Gasilske zveze Slovenije ter predsednik OGZ Moravske Toplice Slavko Škerlak. Džuban je izrazil zadovoljstvo, da so v Ivanovcih zagotovo med redkimi društvi, ki se lahko na svoji tako pomembni obletnici pohvali s prisotnostjo enega od ustanovnih članov društva - Kolomana Vajde. Slavko Škerlak pa je ponovil, da je gasilstvo del slovenske identitete, brez katere se v večini slovenskih krajev tako v preteklosti kakor tudi sedanjosti ne zgodi nič pomembnega. Gasilstvo je organizacija, ki se je v zadnjih letih uveljavila kot splošna reševalna služba - kot najštevilčnejša sila za zaščito in reševanje, ki je več kot potrebna v naši skupnosti. Zato je odgovorne na vseh ravneh pozval, da bi bilo potrebno gasilstvu dati več pozornosti in ga postaviti na mesto, ki mu pripada. Med dobitniki priznanj GZS za dolgoletno delo v gasilskih vrstah so ob že omenjenem Kolomanu Vajdi tudi: Ludvik Novak, št. 51, Ludvik Novak, št. 37 in Štefan Jakiša; priznanja GZS II. stopnje so prejeli Anton Lovrenčec, Ludvik Novak in Geza Cahuk, I. stopnje pa PGD Ivanovci. V imenu PGD Ivanovci je priznanje GZS prevzel predsednik Slavko Novak. Tudi drugi govorniki, podžupan in poslanec v Državnem zboru Geza Džuban, predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Ernest Eo^y ter predsednik OGZ Moravske Toplice in član predsedstva GZS Slavko Škerlak, so selanskim gasilcem - sedanjim in njihovim predhodnikom, izrekli veliko priznanje za negovanje in nadaljevanja gasilske tradicije. Pred slavnostno podelitvijo gasilskih priznanj in odlikovanj za dolgoletno delo je nastopil domači mešani pevski zbor. Gasilsko odlikovanje GZS II. stopnje je prejel Štefan Grabar, ob tem pa tudi značko za 50 let dela v gasilstvu. Odlikovanje III. stopnje so prejeli Zlatko Balajc, Milivoje Milosavljevič in Drago Novak. Priznanje OGZ Moravske Toplice in značke za 50 let dela v gasilstvu so dobili Jože Grabar, Aleksander Škalič, Mihael Balajc, Oskar Makari st. in Ludvik Kodila. Ob jubileju so izdali priložnostni bilten. PGD Čikečka vas 100 LET GASILSTVA Za gasilce in krajane Čikečke vasi, vasice na narodnostno mešanem območju Goričkega, je bila druga nedelja v avgustu ena najpomembnejših doslej. Najstarejše društvo v vasi - gasilsko je namreč počastilo 100-letni jubilej in z njim izpolnilo moralno in siceršnjo obvezo do vseh, ki so v gasilstvo v kraju vtkali delček ali pa velik del svojega življenja. Ne glede na velikost, so v kraju vedno živeli ljudje, ki so se zavedali pomena in odgovornosti, ki jim ga nalaga gasilstvo; taki, ki so imeli privzgojen čut in odgovornost do humanih dejanj: pomagati ljudem, ko so pomoči potrebni. Predsednik društva Anton Puhan - prebral je tudi društveno kroniko - je uvodoma poudaril, da je gasilstvo tudi v Čikečki vasi doživljajo vzpone in padce, vojne vihre, elementarne nesreče in tehnološki napredek. »Naše društvo je ohranjalo smisel gasilskega delovanja, zato praznik dostojno proslavljamo. Za uspehe ali za slabo delo smo odgovorni in zaslužni ljudje. K sreči je bilo v naši vasi veliko takih, ki so žrtvovali in še žrtvujejo čas, denar in prosti čas za blaginjo društva in vasi,« je povedal in zaključil s prepričanjem, da bo gasilstvo v Čikečki vasi doživljalo nove uspehe in jubileje. Slovesnosti pred obnovljenim vaško-gasilskim domom se je udeležilo več kot sto gasilcev s sedmimi prapori, številni gostje, krajani in drugi obiskovalci. Zbrane so pozdravili in domačim gasilcem čestitali k jubileju Ernest Eory, predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS), namestnik generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Branko Dervodel, predsednik OGZ Moravske Toplice in član predsedstva GZS Slavko Škerlak ter župan občine Franc Cipot. Priložnostni kulturni program so pripravili učenci DOS Prosenjakovci. Gasilsko odlikovanje III. stopnje GZS in znački za 70 let gasilstva sta ob tej priložnosti prejela najstarejša gasilca v društvu - 94 let stara člana Alojz Andrejek in Aleksander Malok. Odlikovanje III. stopnje sta prejela tudi Ernest Pap in Jožef Škrilec. Plamenica GZS II. stopnje je pripadla poveljniku Vladu Kerčmarju, plamenica III. stopnje pa Zoltanu Polancu, predsedniku Antonu Puhanu, blagajniku Gezi Škrilcu, Štefanu Gombocu in Evgenu Papu. Predsednik GZS je domačemu društvu ob jubileju izročilo še gasilsko odlikovanje za posebne zasluge. Na slovesnosti so podelili tudi občinska gasilska priznanja in značke za dolgoletno delo v gasilstvu. Društvo je ob 100-letnem jubileju izdalo spominski bilten. Prireditev je prijetno popestril prikaz gasilske tehnike skozi čas. LIPICA Ji Besedilo in fotografije: Geza GRABAR FOTO: Filip MATKO ZAŠČITA IN REŠEVANJE PROMETNA VARNOST Tekmovanje ekip prve pomoči TRETJE MESTO MORAVSKIM TOPLICAM Letošnjega 10. izbirnega regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve medicinske pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki je potekalo v začetku junija pri Osnovni šoli Kapela, se je udeležila tudi ekipa prve medicinske pomoči Občine Moravske Toplice. Organizatorja preverjanja sta bila Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje v Murski Soboti in Območno združenje Rdečega križa Slovenije v Gornji Radgoni. Preverjanja so se že sedmič udeležile tudi ekipe Civilne zaščite in Rdečega križa iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Med domačimi, slovenskimi ekipami, je zmagala ekipa CZ iz Nemča-vec pri Murski Soboti z 881 točkami pred ekipo CZ iz Rakičana pri Murski Soboti z 803 točkami ter ekipo CZ Občine Moravske Toplice v sestavi Zorica Žibrik, Bernarda Puhan, Sonja Berden, Darko Horvat, Daniel Horvat in Stanko Horvat z doseženimi 799 točkami. Četrta je bila ekipa CZ Veščica pri Murski Soboti s 789 točkami, peta RK Gornja Radgona (745 točk), šesta CZ Občine Gornja Radgona (600 točk), sedma CZ Občine Kobilje (576 točk) in osma CZ Občine Tišina (364 točk). Ekipa prve medicinske pomoči CZ Občine Moravske Toplice. Ekipa CZ iz Nemčavec ima pravico sodelovanja na državnem preverjanju znanja ekip prve pomoči. Med ekipami treh sosednjih držav se je najvišje uvrstila ekipa CZ Medžimurske županije iz Čakovca na Hrvaškem (798 točk). Filip Matko PGD Motvarjevci NOVO GASILSKO VOZILO Za sleherno društvo - maloštevilno ali veliko, mlajše ali z daljšo tradicijo - pomeni nova naložba veliko pridobitev. Posebej če gre za gasilsko vozilo. Štefan Žohar, predsednik PGD Motvarjevci, je ponovil staro resnico, da je nova pridobitev vselej plod skupnega dela. V njihovem primeru rezultat dela v zadnjih dveh letih in neprecenljive solidarnosti krajanov, domačinov in prebivalcev okoliških vasi ter sponzorjev. »Motvarjevsko gasilsko društvo, ki vključuje tudi člane iz sosednjih Pordašinec, slavi letos že 112. leto delovanja; ta številka je kot klicna številka za intervencijo zapisana tudi na vozilu. Na novo pridobitev smo seveda še posebej ponosni, saj smo prepričani, da bo služila za uspešne intervencije in hitro posredovanje ob nezgodah,« so izzvenele besede predsednika Žoharja. Novo vozilo znamke Renault master je opremljeno po najnovejših standardih z visokotlačno črpalko, ročnikom za peno, dihalnimi aparati, rezervoarjem za vodo in možnostjo priklopa na hidrantno omrežje. Društvo je veljalo nekaj več kot 8 milijonov tolarjev. Z lastnimi sredstvi, pomočjo krajanov in prebivalcev okoliških vasi, sponzorjev, lokalne skupnosti, občinske gasilske zveze, občinskega sveta madžarske narodne samoupravne skupnosti, republiške uprave za zaščito in reševanje so bili kos velikemu finančnemu zalogaju. Geza Grabar Tekmovanje učencev osnovnih šol KAJ VEŠ O PROMETU? Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Moravske Toplice, ki ga vse od ustanovitve uspešno vodi Franc Čarni, je tudi ob koncu šolskega leta 2003/4 pripravil sklepno tekmovanje učencev osnovnih šol pod naslovom Kaj veš o prometu? Jubilejno 10. tekmovanje učencev osnovnih šol iz občin Moravske Toplice in Puconci pod pokroviteljstvom omenjenih občin ter podjetij Mlinopek, Živila Kranj, Radenska in Pomurka MI so gostili na Osnovni šoli (OŠ) Fokovci. Primož Galun, mentor prometnega krožka na OŠ Fokovci, je povedal, da krožek v okviru interesnih dejavnost deluje že vrsto let. Poleg redne izobraževalne dejavnosti so med številnimi akcijami v tem šolskem letu županu predstavili svoje delo in ga opozorili na neurejeno avtobusno postajališče ter druge kritične točke. Najboljši: Alen Matjašec, Zlatko Kandal in Matej Ferencek. Franc Čarni je orisal namen tovrstnih tekmovanj. »Glavni namen je, da vzpodbujamo mlade, da se bolje seznanijo s prometom. Promet na naših cestah namreč postaja vse gostejši in hkrati tudi nevarnejši. Ugotavljamo, da prihaja velikokrat tudi do prometnih nesreč, ki se na žalost končajo z najhujšimi posledicami, ko nekdo izgubi svoje dragoceno življenje. Moja želja je, da mladi znanje, ki ga imajo iz cestno prometnih predpisov, s pridom uporabljajo v praksi.« 59 tekmovalcev je prišlo z vseh štirih osnovnih šol tega območja: Bogojine, Prosenjakovci, Puconci in Fokovci. Tekmovali so v teoretičnem ter praktičnem delu (vožnja na prometnih površinah v okolici šole in spretnostna vožnja na poligonu). Najuspešnejši so bili: Zlatko Kandal (OŠ Fokovci), Alen Matjašec (OŠ Bogojina) in Matej Ferencek (OŠ Fokovci). V ekipni razvrstitvi je prvo mesto osvojila OŠ Bogojina, sledijo ji: OŠ Fokovci, OŠ Puconci in DOŠ Prosenjakovci. Franc Čarni je bil več kot zadovoljen: »Učenci so ponovno pokazali veliko znanja, teoretičnega in praktičnega. Prepričan sem, da smo s tovrstnimi tekmovanji, stalnimi ali priložnostnimi akcijami -ena takih poteka pod naslovom Pametno glavo varuje čelada - in opravljanjem izpitov učencem že privzgojili dobršno mero čuta za odgovorno ravnanje v cestnem prometu.« Po pet učencev z vsake šole se je uvrstilo na medobčinsko tekmovanje v Murski Soboti. Tam je zmagal Dejan Frumen (OŠ Puconci), Miran Horvat (OŠ Fokovci) je osvojil 3. mesto in le za las zgrešil nastop na državnem tekmovanju, ki je bilo v Luciji pri Piranu. (G.G) Ključe novega vozila je predal župan Franc Cipot. “ LIPNICA 26. avgust 2004 FOTO: Arhiv OŠ FOKOVCI POROČILO ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MURSKA SOBOTA VODOPRESKRBA V OBČINI MORAVSKE TOPLICE Približno 90% prebivalcev občine se s pitno vodo oskrbuje iz javnih vodovodov. Na mestni vodovod M. Sobota so priključeni kraji Moravske Toplice, Bogojina in Sebeborci (skupaj 1598 oz. 24,8% vseh prebivalcev). Ti prebivalci uporabljajo pitno vodo, ki se redno kontrolira in je dobre kvalitete. Na območju občine je 24 krajevnih vodovodov, od tega 8 vaških vodovodov (v Prosenjakovcih, Filovcih, Fokovcih, Ivancih, Martjancih, Mlajtincih, Noršincih in Tešanovcih), ki oskrbujejo 2882 oz. 44,7% vseh prebivalcev in 13 skupinskih vodovodov (4 v Vučji Gomili, 3 v Selu, ter po 1 skupinski vodovod v Bukovnici, Moravskih Toplicah, Andrejcih, Ivanovcih, Kančevcih, Filovcih in Suhem Vrhu). Iz teh vodovodov se oskrbuje skupaj 1318 prebivalcev (20,4% vseh prebivalcev v občini). Vodovod Prosenjakovci, na katerega so priključeni Prosenjakovci, Pordašinci in Motvarjevci (približno 500 prebivalcev), je začel z obratovanjem v letu 2002. V prihodnosti se predvideva priključitev vasi Čikeč-ka vas, Berkovci, Selo in Fokovci (skupaj približno 2000 prebivalcev). Razen tega je še manjše število prebivalcev, ki uporabljajo vodo iz 16 živilskih objektov (zbiralnice mleka, gostilne, trgovine in podobno) in 3 javnih objektov (Prehodni dom za tujce, KG Rakičan ter Duhovni center Kančevci). Vsi ti prebivalci se s pitno vodo oskrbujejo iz javnih vodovodov, ki so pod zdravstveno kontrolo. Preostalih približno 10% prebivalcev (prebivalci iz krajev, kjer krajevni vodovodi sicer obstajajo, ampak niso na njih priključeni) ter prebivalci krajev Berkovci, Čikečka vas, Ivanjševci, Krnci, Lončarovci, Pordašinci, Ratkovci in Središče, uporabljajo pitno vodo, ki ni pod nobeno kontrolo. V nekaterih od omenjenih krajevnih vodovodov vode v sušnih obdobjih leta primanjkuje. Vodna zajetja so tehnično slabo urejena in tudi slabo vzdrževana. Okrog vodovodnih zajetij ni urejenih varstvenih pasov. Za vprašanja vodooskrbe ni imenovane odgovorne osebe. V vaških vodovodih Tešanovci, Prosenjakovci, Filovci in Martjanci je obseg in število analiz bilo v skladu s veljavnim pravilnikom - Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. list RS štev. 46/97, 52/97, 54/98 in 7/00), ki je predpisoval tudi za najmanjše javne vodovode po 10 vzorcev za bakteriološke in 4 vzorce za kemične analize letno (za redne analize) ter po 1 vzorec letno za občasno bakteriološko in kemično analizo. V ostalih vodovodih je to število bilo veliko manjše. V 21 krajevnih vodovodih je v letu 2003 bilo odvzeto skupaj 118 vzorcev za bakteriološko in 47 vzorcev za kemično analizo. Oporečnih je bilo 28 vzorcev, odvzetih za bakteriološko (23,7%), in 20 vzorcev (42,5%), odvzetih za kemično analizo. V 8 vodovodih se 9 vzorcih (7,6% vseh vzorcev) ugotavlja prisotnost Escherichia-e coli, ki je znak svežega fekalnega onesnaženja. V teh vodovodih smo svetovali pripravo vode s koagulacijo, sedimentacijo, filtracijo in dezinfekcijo, do takrat pa prekuhavanje vode za pitje in pripravo hrane. Vzroki za kemično oporečnost so bili znižana vrednost pH (povečana kislost vode), kar je verjetno posledica kislosti tal, zvišana vsebnost amonija, kar je najverjetneje posledica organskega onesnaževanja in v posameznih vodovodih zvišana vsebnost železa in mangana. V vaškem vodovodu Tešanovci se spremlja gibanje koncentracije pesticidov atrazina in njegovega razgradnega produkta desetil atrazina, ki so bile v preteklih letih zvišane. V vaškem vodovodu Noršinci smo zaradi visokih koncentracij mangana odsvetovali uporabo vode za pitje in pripravo hrane. V vaškem vodovodu Fokovci smo zaradi zvišanih koncentracij nitratov odsvetovali uporabo za pitje in pripravo hrane za dojenčke, nosečnice in doječe matere. Občasne (razširjene) kemične analize so do sedaj bile narejene v vaških vodovodih v Tešanovcih, Filovcih, Ivancih ter v Prosenjakovcih. V letu 2003 je v okviru monitoringa, ki ga je izvajal Zdravstvstve-ni inšpektorat narejena preiskava na pesticide v vaškem vodovodu v Mlajtincih in v skupinskem vodovodu v Motvarjevcih. V Mlajtincih so ugotovljene povečane koncentracije atrazina in desetil-atrazina, zato je bilo priporočano nadaljnje spremljanje. V ostalih vodovodih občasne analize do zdaj še niso bile narejene, tako da ni znana vsebnost pesticidov in drugih morebitnih kemičnih onesnaženj. V živilskih in javnih objektih je bilo odvzeto skupaj 39 vzorcev za mikrobiološke analize, od česar je 25 vzorcev bilo oporečnih, v 10 vzorcih je bila ugotovljena prisotnost E.coli. V tabelah so prikazani podatki o vodopreskrbnih objektih in prebivalcih v občini ter rezultati laboratorijskih analiz voda, odvzetih v letu 2003: Tabela 1: Vodopreskrba v občini Moravske Toplice Naselja Vodopreskrba št vseh prebivalcev št prebiv. ki jih oskrbuje MoravskeToplice MV M.S. + 1 skup. vodov. 723 705 Bogojina MV M. Sobota 603 603 Andrejci 1 skup. vodovod 231 64 Berkovci Individualno 59 Cikečka vas Individualno 102 Bukovnica 1 skupinski vodovod 53 53 Filovci 1 VV + 1 SV 518 518 Fokovci Vaški vodovod 241 160 Ivanci Vaški vodovod 268 268 Ivanjševci Individualno 49 Ivanovci 1 skup. vodovod 132 98 Kančevci 1 skup. vodovod 66 66 Krnci Individualno 60 Lukačevci Individualno 56 Lončarovci Individualno 73 Martjanci Vaški vodovod 514 514 Mlajtinci Vaški vodovod 185 185 Motvarjevci Vodovod Prosenjakovci 211 211 Noršinci Vaški vodovod 250 250 Pordašinci Vodovod Prosenjakovci 56 Prosenjakovci Vodovod Prosenjakovci 192 172 Ratkovci Individualno 63 Sebeborci MV M. Sobota 511 490 Selo 2 skup. vodovoda 316 186 Središče Individualno 72 Suhi Vrh 1 skup. vodovod 98 78 Tešanovci Vaški vodovod 404 404 Vučja Gomila 4 skup. vodovod 348 144 Skupaj 21 vodovodov 6454 5169 80,10% Tabela 2: Javni vodopreskrbni objekti v občini Moravske Toplice objekt ki jih bakterioloških kemičnih oskrb. vseh opor % E.coli vseh opor °/o 1. Skup. vodovod Andrejci 64 4 1 25 0 i 1 100 2. S.V. Bukovnica (Horvat Leopold) 70 4 0 0 0 i 1 100 3. S.V. Selo (Nemet) 40 4 2 50 1 i 1 100 4. Vaški vodovod Filovci 518 10 2 20 1 5 2 40 5. Vaški vodovod Fokovci 160 4 1 25 0 4 4 100 6. Vaški vodovod Ivanci 268 6 3 50 1 3 1 25 7. S.V. Ivanovci (Novak) 51 98 4 2 50 1 1 0 0 8. SV Kančevci (Novak L. Ivanovci 37) 73 4 1 25 0 1 1 100 9. Vaški vodovod Martjanci 514 10 0 0 0 4 1 25 10. Vaški vodovod Mlajtinci 183 6 1 16,6 0 2 2 100 11. S.V. M. Toplice (Cuber) 200 4 1 25 0 1 0 0 12. Skupinski vodovod Motvarjevci 211 5 1 20 0 1 0 0 13. Vaški vodovod Noršinci 250 6 1 16,6 0 2 0 0 14. S.V. Selo (Korunič) 150 4 3 75 1 1 1 100 15. S.V. Selo (Grabar) 36 3 2 66,6 0 1 1 100 16. Skup. vodovod Suhi Vrh 12 4 0 0 0 1 1 100 17. Vaški vodovod Tešanovci 404 10 1 10 0 8 0 0 18. S.V. Vučia Gomila (Horvat) 84 4 1 25 1 1 0 0 19. S.V. Vučja Gomila (Kološa) 60 4 2 50 2 1 1 100 20. S.V. Filovci - Gaj 30 4 0 0 0 1 0 0 21. S.V. Vučia Gomila (Škrilec Zoltan) 25 2 1 50 1 1 1 100 22. S.V. Vučja Gomila (Gorčan Avgust) 30 2 1 50 0 1 1 100 23. Vodovod Prosenjakovci 500 10 1 10 0 4 0 0 Skupaj 4100 118 28 23,7 9 47 20 42,5 Štev, laboratorijskih analiz v leto 2002 Ker je občina odgovorna za oskrbo vseh prebivalcev z zdravo pitno vodo, mora poskrbeti za redne kontrole in odpravo pomanjkljivosti ter za ostalo prebivalstvo zagotoviti pitno vodo iz javnih vodopreskrbnih objektov. V krajih, ki so priključeni na mestni vodovod Murska Sobota, je potrebno zagotoviti priključitev vseh gospodinjstev. Glede na opisano problematiko, tako kot tudi v prejšnjih letih menimo, da bi bila najprimernejša rešitev problematike vodooskrbe v občini centralna oskrba celotnega območja. Datum: 18. 06. 2004 Štefan Smodiš, dipl. sanit. ing., vodja enote za zdr. ekologijo in higieno prehrane Smiljana Aladič, dr. med., specialist higiene, strokovni vodja enote Teodora Petraš, dr. med., spec. epid., direktorica ¿(Ljjvcjust^^OO^ LIPNICA IZ. ŠPORT . VAŠKE IGRE Moravske Toplice OLIMPIJSKI TEK Vučja Gomila KRNCI, IVANCI, ANDREJCI Tudi 11. izvedba tradicionalnega junijskega olimpijskega teka v Moravskih Toplicah je potrdila, da se je ta rekreativna tekaška prireditev, katere glavno sporočilo je promocija olimpijskega duha, torej zdravega duha v zdravem telesu, v tem okolju dodobra prijela. Na dveh progah, dolgih 3 in 10 kilometrov, se je namreč zbralo 117 tekačev, pridružilo pa se jim je še 55 pohodnikov. Najstarejša tekača na olimpijskemu teku sta bila 73-leni Polde Dolenc in 67-let-na Kristina Mučič, oba iz Maribora, najmlajši pa 8-letna Maja Men-ciger iz Večeslavec. Sicer pa je bilo na dan olimpijskega teka v Moravskih Toplicah zelo živahno, saj je potekalo tudi srečanje imetnikov olimpijske kartice. Zbralo se jih je 47. Ti so se lahko preizkusili v različnih športnih panogah. Moravske Toplice MOKER KOLESARSKI MARATON AJDA V organizaciji Občinske športne zveze (OŠZ) Moravske Toplice je v Moravskih Toplicah minil tradicionalni - že 14. po vrsti - kolesarski maraton Ajda. Ta bi sicer moral biti na sporedu že konec junija, a so ga zaradi slabega vremena prestavili v prvo polovico julija. Marljivi organizatorji pa niti v drugem terminu niso imeli sreče z vremenom, saj je kmalu po štartu pričelo deževati, za nameček pa je zapihal tudi veter. Pedale na treh različnih progah, 22, 50 in 82 kilometrov, je poganjalo blizu 200 kolesarjev iz treh držav. Med njimi sta bila najstarejša Wilhelm Siegfried iz Nemčije (75 let) in Gvida Klarič iz Izole (52 let), najmlajša pa 10-letna Žiga Kalamar iz Večeslavec in Klara Živko iz Puconec. Kljub temu, da kolesarjenje ni bilo tekmovalne narave, so najboljše kljub vsemu zabeležili. Tako sta na najkrajši progi ciljno črtno najprej prevozila Janez Bedok iz Bogojine in Eva Horvat (ŠD Triglav Predanovci). Na 50 kilometrov sta najhitreje kolesarila Danijel Sraka (ŠD Triglav Predanovci) in Tatjana Kotnik (Kolesarska sekcija Radenska), na 82 kilometrov pa Miran Toth (Murska Sobota) in Helena Ivanek (Kolesarska sekcija Radenska). Naslednja rekreativna kolesarska prireditev v naši občini bo 12. septembra, ko bo kolesarjenje na dveh različnih progah potekalo v okviru prireditev ob občinskem prazniku. Občinski turnir v malem nogometu SUHI VRH TRETJIČ ZAPORED Na občinskem turnirju v Noršincih je nastopilo 12 ekip občinske lige klubov malega nogometa. Zmagala je ekipa KMN Suhi Vrh in ker je to njihova tretja zmaga, jim prehodni pokal pripada v trajno last. Drugo mesto so osvojili igralci KMN Ivanci, tretje pa KMN Moravske Toplice. Iz zmagovalne ekipe je tudi najboljši strelec: Roman Donša s 7 zadetki, sledijo Jože Dravec (KMN Ivanci) 6, Vlado Dervarič (KMN Sebeborci) 5, Pavel Puhan (KMN Moravske Toplice) 4 itd. Zmaga tekmovalcev iz Vučje Gomile na 8. vaških igrah lansko leto v Ratkovcih je krajanom te goričke vasice dala pravico in naložila obvezo, da gosti in organizira 9. vaške igre. Naloge so se lotili zavzeto in dovolj zgodaj, zato je organizacija odlično uspela. Na igrišču malega nogometa so v devetih igrah merili moči tekmovalci iz desetih krajev. To je sicer nekoliko manj kot prejšnja leta, kar pa pomena tovrstnih druženj v ničemer ni zmanjšalo. Še več: na tekmovanje so se resnično prijavili predstavniki tistih krajev, ki jim občinske vaške igre resnično kaj pomenijo. Takšna je bila tudi vsebina iger: sestavljanje kmečkega voza, zabijanje žebljev, kotaljenje okrogle bale, luščenje koruze, hoja s hoduljami, skakanje v vrečah, žaganje drv, pokanje balonov ter seveda povsod tradicionalno vlečenje vrvi. Dobro razpoloženi tekmovalci so kljub poletni vročini bolj ali manj uspešno premagovali naloge, o njihovi spretnosti pa je itak govorijo osvojene točke. In tu so še sodniki, ki jim pri delitvi pravice ni ušla niti najmanjša malenkost... Skozi vseh devet iger so največjo zavzetost in uspešnost pokazali tekmovalci in tekmovalke ene najmanjših vasi v občini -Krneč: dvakrat so osvojili prvo mesto, dvakrat drugo in trikrat tretje in za nameček med vsemi najbolje naložili kihca. To jim je z naskokom kar desetih točk zadostovalo za drugo skupno zmago. Z drugim mestom je prijetno presenetila ekipa Ivanec, že po tradiciji dobri Andrejci, ki se doslej prav tako ponašajo z dvema naslovoma, so bili tretji. Sledijo: Ratkovci, Vučja Gomila, Bogojina, Tešanovci, Ivanovci, Martjanci in Selo. Ker so pred dvema letoma Krnci že bili gostitelj iger, bodo jubilejne, 10. po vrsti pripravili na Ivancih. Golf KVALIFIKACIJSKI TURNIR AUDI QUATTRO Na igrišču za golf Livada v Moravskih Toplicah je pod pokroviteljstvom Porsche Maribor potekal kvalifikacijski turnir AUDI Quattro. Turnirja se je udeležilo 52 golfistov in golfistk in je v prijetnem vremenu uspel v vseh pogledih: igralci so uživali v igri in druženju, najboljši pa so prejeli nagrade sponzoijev Porsche Maribor in Bla-upunkt. Najboljših pet parov se je uvrstilo na slovenski finalni turnir, ki bo v začetku septembra na Bledu. Rezultati: 1. mesto: Ivan Mertüt in Gregor Fric (GK Moravske Toplice) 46 točk netto, 2. Gorazd Svaljek in Matjaž Kavnik (GC Maribor) 42, 3. Andrej Zupančič in Darko Kočar (GC Maribor) 41, 4. Dušan Bencik in Judita Bencik (GK Moravske Toplice) 40 in 5. mesto Viktor Mohorič (G&CC Kranj) in Peter Mire (GC Bled) 39. Najdaljši udarec na turnirju je ime Uroš Flisar - 240 metrov, z enim udarcem najbližje zastavici pa je bil Jožef Štihec - 3,10 metra. Besedilo in fotografije: Geza GRABAR 26. avgust 2004 ŽETEV IN MLATITEV PO STAREM Tešanovci »ŽEJTEV TEŠANOVSKA« Kraj, ki zaradi obcestnih hiš nosi pečat tipično panonskega naselja, je že od nekdaj slovel kot kmetijski. Zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo domačini na to noto pripravili tudi kakšno odmevno turistično-etnološko prireditev. Z ustanovitvijo kulturno-turističnega društva oziroma v okviru njega delujoče folklorne skupine je bila za to dana dobra osnova. »Žejtev tešanovska«, kakor so slikoviti prikaz žetve in mlatitve po starem poimenovali prizadevni organizatorji, je bila sicer že 7. tovrstna letošnja prireditev v severovzhodni Sloveniji, vendar prva, ki se je tako celovito in izčrpno nanašala na čas, ko so še želi s koso in mlatili s cepmi ali mlatilnico. Za vaško-gasilskim domom se je začelo s tradicionalnim jutranjim opravilom - klepanjem kos. Čeprav te niso smele biti tako ostre kakor denimo za košnjo trave, je bilo prav od tega v veliki meri odvisna uspešnost žetve. Zatem se je številna žetvena ekipa, sestavljena iz starejših krajanov - med njimi je bil najstarejši kosec 70-letni Geza Grabar, najstarejša pobiralka 77-letna Anica Erniša in najstarejši pobiralec 73- letni Zoltan Cipot, v sprevodu odpravila na Lipičevo njivo. Obkrožena s številnimi obiskovalci od blizu in daleč - med njimi tudi skupino ljudskih godcev Lajkoši iz Gornjih Petrovec, ki je veselo godla, so se žanjci in žanjice lotili pšenice. Bilke so pod ostrimi rezili kos in ob pomoči za žetev posebej prirejenih kosišč hitro padale, žanjice so jim sledile s sukanjem povresel in bralje s pobiranjem pokošenih bilk in zlaganjem v snope, vezanjem snopja. Marsikoga med obiskovalci je zamikalo to opravilo - bodisi da ga je nekoč že opravljal ali pa se je želel v njem poskusiti. Kose ni bilo težko dobiti, še manj se priključiti skupini dobro razpoloženih pobiralk in vezalk. Pridružila sta se jim tudi župan moravskotopliške občine Franc Cipot, sicer domačin, in podžupan Geza Džuban. Obilni malici, ki jo je žetvena ekipa opravila tako, da se je posedla na snope, zložene v krog kar na njivi, na sredi pa so bile domače dobrote, je sledilo še zlaganje snopja v križe. Vsak je štel 21 snopov - po pet v štirih krakih ter enega za »popa« na vrh. Prikazano je bilo tudi, kako so se iz lončenih vrčev nekoč odžejali in med žetvijo pobirali raztrošene klase - z veliki lesenimi grabljami (»kvatrami«). Potem ko je Cipotov Branko s konjsko vprego in lesenim kmečkim vozom prepeljal snopje kar 21 križev na prireditveni prostor, so najprej zapeli »cepci«, zatem pa je Jože Ošlaj iz Ivanec s traktorjem letnik 1952 veselo pognal natanko 90 let staro mlatilnico. Kot je povedal, je ta nazadnje opravila svoje poslanstvo leta 1972, vendar se ji dolgi premor ni poznal. Veselo je zapela in z odliko opravila nalogo. Tudi domačini, ki so si tudi »pri mašinu« razdelili delo; pa zvedavi gledalci s številnim obiskom ter člani folklorne skupine iz Bogojine z nastopom. Tešanovska žetev bi naj postala tradicionalna. Besedilo in fotografije: Geza GRABAR ZADNJA STRAN XVI. KOŠIČEVI DNEVI PROGRAM PRIREDITEV Koncert domačih pevcev Vaško-gasilski dom v Filovcih sobota, 21. 8. 2004 ob 20.00 Otvoritev razstave LIKOS Veroučne učilnice v Bogojini nedelja, 22. 8. 2004 ob 9.00 Hubertova maša Lovski dom v Bogojini nedelja, 22. 8. 2004 ob 13.00 Zelenjadarski dan Ivanci sobota, 28. 8. 2004 ob 14.00 Proščenje v Gaju Filovci nedelja, 29. 8. 2004 ob 10.00 Koncert Slovenskega okteta Farna cerkev v Bogojini sobota, 4. 9. 2004 ob 19.00 Diamantna in biserna maša Farna cerkev v Bogojini nedelja, 5. 9. 2004 ob 15.00 Turistično - vinogradniški večer Kulturna dvorana v Bogojini petek, 10. 9. 2004 ob 20.00 Pohod po poteh kulturne dediščine Zbirališče na župnijskem dvorišču v Bogojini sobota, 11. 9. 2004 ob 12.30 Folklorni večer Dvorana kulturnega doma v Bogojini nedelja, 12. 9. 2004 ob 20.00 Orgelski koncert Farna cerkev v Bogojini sobota, 18. 9. 2004 ob 19.00 Blagoslov orgel Farna cerkev v Bogojini nedelja, 19. 9. 2004 ob 10.00 TIC Moravske Toplice PREKOMEJNA TURISTIČNA PONUDBA Turistično-informativni center Moravske Toplice želi v okviru projekta Doživetja panonske gostoljubnosti razviti skupno prekomejno turistično ponudbo apartmajev, zasebnih sob, počitniških in tradicionalnih hiš ter turističnih kmetij. Projekt izvaja s finančno pomočjo Evropske unije. Čeprav je na obravnavanem območju, v Pomurju in obmejnih madžarskih mejnih županijah Vas in Zala, precejšnje število posameznikov, ki nudijo turistom različne oblike zunajhotelskih namestitev, so le-ti nepovezani in se vsak po svojih močeh trudijo s promocijo svojih kapacitet. TIC Moravske Toplice že sedaj opravlja rezervacije v zasebnih sobah in apartmajih za okrog 530 ležišč, pretežno na območju občine Moravske Toplice. S pomočjo projekta bo opravljena analiza ponudbe in povpraševanja po zunajhotelskih namestitvah in o delu obstoječih turistič-nih-informacijskih centrov v skupnem regijskem prostoru. Za potrebe skupne promocije TIC pripravlja tudi promocijski film, novo spletno stran in prospekt. ČISTA NARAVA Javno komunalno podjetje, d.o.o. Tešanovci obvešča občane, da v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode opravlja storitve javne službe na območju občine Moravske Toplice. V okviru službe imajo organizirano redno praznjenje greznic vsak dan od 7.00 do 15.00. Naročila sprejemajo na telefonsko številko 041 803 792. Pordašinci NOVI ZVON IN POSODOBITEV ZVONJENJA Posebnost Pordašinec je leseni zvonik, zaščiten etnološki spomenik. Leta 1995 je bil obnovljen, letos pa je dobil še drugi zvon in elektrifikacijo zvonjenja. Domačini vedo povedati, da je kraj nekoč premogel dva zvona, vendar je oblast večjega med pripravami na prvo svetovno vojno snela in odpeljala. Manjši se v kraju oglaša že od leta 1890. Krajam so investicijo izvedli na pobudo in z ogromnim prispevkom rojaka Jožefa Antali-ča, ki je na ta način počastil spomin na svoje najbližje, pokojne starše, sestro in brata. Jožef Antalič je doživel usodo številnih izseljencev iz naših krajev, saj je dolgo vrsto let do upokojitve delal v Avstriji. Pobudnik nakupa in donator Jožef Antalič odkriva spominsko ploščo. V obredu blagoslovitve novega zvona in elektrifikacije zvonjenja v znamenitem lesenem zvoniku je sodelovalo kar pet duhovnikov treh verskih skupnosti: kalvinsko je predstavljal madžarski duhovnik Daniel Nagy, katoliško mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej in pater Donat ter evangeličansko škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem mag. Geza Erniša in duhovnik Evgen Balažič. Štefan Grabar, predsednik vaške skupnosti, je prepričan, da je to dogodek, kakršnega v Pordašincih zagotovo še niso doživeli. Svoje razmišljanje o poslanstvu zvona, ki naj tudi v prihodnje pripadnike različnih verskih skupnosti v vasici tik ob meji z Madžarsko ekumensko povezuje, je sklenil z mislijo, da zvon ne pozna ne jezikov ne ver. Vedno poje eno samo pesem. Zato bo še lepša pesem dveh zvonov s svojim vsakdanjim oglašanjem pri ljudeh budila veselje, v žalosti pa tolažbo. (G.G.) LIPNICA - glasilo Občine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Štefan Ferencek, Franc Gomboc, Jože Gutman, Nada Lutarič (predsednica), Tibor Voroš, Emil Vučkič, Jože Vugrinec • ureja: uredniški odbor v sestavi: Geza Grabar, Bojan Peček, Ludvik Sočič (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za črko in sliko • tisk: Solidarnost Murska Sobota - avgust 2004 • naklada: 2.300 izodov • Lipnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice - telefon: 02 / 538 15 00 - faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si - internet: www.moravske-toplice.si »LIPNICA 26. avgust 2004 FOTO: Geza GRABAR