GLASBENA MATICA ASSOCIAZIONE MUS1CALE VOKALNO INSTRUMENTALNI KONCERT MATI3A TOMC KRIŽEV POT Kantata za soli, zbor in orkester VELIKI ČETRTEK, 22. APRILA 1943-XXI VELIKI PETEK, 23. APRILA 1943-XXI VELIKA UNIONSKA DVORANA ZAČETEK OB 19. MATIJA TOMC Besedilo skladbe je spesnila Vida Tauferjeva ob slikah Križevega pota v Stični, ki ga je naslikal leta 1766. slovenski baročni slikar Fortunat Bergant. Snov za pesnitev je zajemala iz starih molitvenih knjižic, pri delu je močno občutila zvoke naših starih postnih pesmi in dih koralnega petja stiskih menihov. Pod istimi vidiki je oblikoval tudi skladatelj glasbeni del skladbe. Težo dela nosi zbor, odnosno solista, ki jih podpira orkester. Skladatelj Matija Tomc se je rodil 25. decembra 1899 na Kapljiščih pri Metliki Glasbo je študiral na Dunaju. Sedaj je profesor glasbe na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. FRANJA GOLOB ALT JULIJ BETETTO BAS PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE SINFONIČNI ORKESTER CIRIL CVETKO HARMONIJ dirigent MIRKO POLIČ UVOD Mešani zbor JNa tiho goro. ozka cesta vodi. Ob njej zaznamovane so postaje; na vsaki se blesti mogočen križ. Popotnik, ki po cesti tod hitiš, namenjen v bližnje ali daljne kraje, postoj ob njih, dejanja svoja sodi! I. POSTAJA Mešani zbor Glej, Kristusa tu ljudstvo zasmehuje; do sodbe ga ženo njegove želje. Pilat obsodi v strahu ga na smrt. Gospod strmi na ljudstvo ves potrt. Krivično naj Pilatovo povelje z bolestjo naše duše napolnjuje! II. POSTAJA Mešani zbor Vrnili so mu skromno oblačilo. On sprejme križ, ki že pripravljen čaka; na svete rame dene trdi les. Trpljenje mu je z vsem človeštvom vez. Naj nam srce nad njim glasno zaplaka, saj ga je breme grehov obtežilo! Pod težo sklonjen Jezus omaguje. Krog njega množica hripavo vpije. Zdaj truden pade, zrušil ga je greh, kleči zaradi nas na trdih tleh. Prosimo ga, da milost nam zasije, da duša svojo krivdo obžaluje! IV. POSTAJA Ženski zbor Pred njim stoji Marija, strta, bleda, srce ji trga žalostna podoba, oklepa jo gorje ko hladen led. Po vsem obličju je trpljenja sled. Bridkost napolni naj srce do roba, ko duša to brezmejno žalost gleda! V. POSTAJA Bas solo Tedaj pa Simon iz Cirene vzame Gospodu križ in loti se bremena, prisiljen hodi z njim težavno pot. Usmilil se je Simona Gospod. Da žrtev ne ostane brez pomena, naj jo ljubezni plamen vso zajame! Gospodu se Veronika približa, svoj potni prt ponižno mu ponudi in Jezus da za vedno ji v spomin obličje svoje s sliko bolečin. Za lik Gospodov naj se vsakdo trudi, ko mu sledi na težki poti križa! VIL POSTAJA Mešani zbor Potrt od greha Kristus drugič pade, dotika trdih tal se sveto lice in jemlje našim dušam gnusni prah. Čemu nas muči v strtih srcih strah? Poglejmo vanj, v njegovo luč resnice, iz nje žarijo vsem potrtim nade! VIII. POSTAJA Mešani zbor in bas solo Jeruzalemskim ženam Jezus pravi: „Zakaj tako se nad menoj solzite? Nad sebe, deco iztočite jok!“ V daljave mračne gre življenja tok. Trpeče duše Jezusa prosite, da z bolečino svojo vas ozdravi! Na vrh Kalvarije so že dospeli, pod križem tu se Kristus tretjič zgrudi, do dna srca je od bridkosti strt. Vsa zemlja mu je zdaj mrtvaški prt. Do smrti mučimo ga v zmoti hudi, o da bi vsaj njegovo bol umeli! X. POSTAJA Bas solo in ženski zbor Končan je pot in Jezusu krvniki zdaj snemajo posvetna oblačila, ponujajo mu z žolčem mešan sok. Vse so mu vzeli iz trpečih rok. Da bi se uboga duša razgrnila in se približala njegovi sliki! XI. POSTAJA Alt solo Izmerijo dolžino in širino, noge so in roke na križ razpete, na dušo mu zveni grozotni jek. O bolečina, bodi srcem lek! Poljubljajmo njegove rane svete, občutimo Gospodovo bližinp! Za nas na križu dobri Bog umira, do prsi se mu glava je nagnila, zastal je dih in boj je zdaj končan. S temo se je zagrnil svetli dan. Naj smrtno grozo duša bi čutila, molila k njemu, ki je naša vera! XIII. POSTAJA Ženski zbor Ob strani križa tiho čaka Mati, v naročje zdaj ji Sina položijo. Pogleda ga, ne čuje več besed, le čuti, da je on odrešil svet. Do Matere naj srca nam žarijo, tolažbe njene moramo iskati! XIV. POSTAJA Mešani zbor Vzemö Mariji iz naročja Sina. Telo pokojno v hladni grob spustijo. Zdaj sije našim dušam kot oltar. Postal je svetu tolažilni dar. Vsa ljudska srca naj ga počastijo, občutijo, da jim je Luč edina! SKLEP Mešani zbor O romar, zopet stopaš čez poljane, ves si prevzet od silne bolečine. Po njej zdaj nosiš v sebi tihi mir, saj si okusil neusahljivi vir in pil ljubezen, ki nič več ne mine. O, daj je vsem, tolaži ljudske rane! ■ - ■ . nfflUMW