Poštnina plačana v gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 Pin DRUZIHISK Leto VS1S. i-jasbliana, 24. septembra 1936 Štev. 3 S. lihaja vsak četrtek. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyršcja cesta štev. 29/1. Poštni predal štev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din. za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov v Ameriki 21 /2 dolarja — Naročnino je treba plačati vnaprej. — Za odgovore je priložiti znamko. fScrzgrlegS p© svefaa Na Španskem še dolgo ne bo lim Angleški listi o razmerah v obeh taborih. Češkoslovaška se bo sprijaznila s sosedi? Ljubljana, 22. sept. Državljanska vojna na španskem divja dalje, vendar se ni teden nič posebnega zgodilo — če izvzamemo podminiranje in razstrelitev toledskega alcazarja, Ki ga kadeti in beli oficirji že toliko tednov tako junaško branijo. Da ne bomo dolgočasili svojih bralcev z naštevanjem nebistvenih zmag na obeh straneh, bomo zatorej rajši za spremembo vzeli y roke tuje časnike in pogledali, Kako o n i opazujejo sedanje dogodke na španskem. , Tako beremo v liberalnem »Man-cnester-Guardianu«, t. j. listu, ki *je.rad ogreva za Nemce in si še rajši privošči Francoze: . »V bojih za Irun se je uporniško topništvo pokazalo zelo nad-niocno; to se da pojasniti samo s tem, da dobivajo uporniki polnoč od zunaj. Imeli so obilno zalogo granat, vladnim četam jih je Pk primanjkovalo in še te, kar so hh imeli, niso vse eksplodirale. Dokaz, da so bile stare. »Vtis imamo, da danes uporniki zmagujejo, ker je njihova oborož-?a boijša in popolnejša. Vendar le upravičena domneva, da so te zmage jalove in da ni še nič odtočeno. . »Vse dokazuje, da se prepoved izvoza orožja na špansko, ki jo je /zdala Francija, izvaja dejansko m brez zahrbtnih misli. Najnovej-m boji so se vršili blizu francoske meje in Francozom bi bila igrača, skrivaj poslati vladnim četam pomoč. A glej: prav pomanjkanje municije pri vladnih četah je dokaz, da Francozi tega niso storili. »Britanske ambulance, ki so Pred kratkim prišle na špansko, »o na vožnji čez Francijo sprejeli Kelo prisrčno. Vzlic temu so jih na meji temeljito preiskali (in zelo ' ludno, moramo pripomniti); po-“ebno vestno so • pa stikali po orožju, da ga ne bi samaritanci “krivaj vzeli s seboj čez mejo. »Na španskem silno primanjkuje zdravil; posebno hudo razila tetanus.« Nevtralni »Daily Express« piše: »Nič še ne kaže, da bi bila mad-ridska vlada na tem. da se zdaj *uaj zruši, kakor nekateri napo-»edujej°. fjes uporniki so za-?bii San Sebastian, toda do Mad-ida je še daleč in še dalje do parcelone. Na španskem se ne bo mogla nobena nova vlada zasidrati Kse dotlej, dokler ne bo zavzela Prestolnice in drugih pomembnih mest. Med njimi je Barcelona pač najvažnejša, najbogatejša z ljudmi, z energijo in z materialom. »Bestialnost, ki jo srečavamo PD obeh strankah, onemogoča sleherno upanje v spravo. Vsak .Panec ima na izbero le dvoje: “°J ali pa smrt. A tudi tedaj, ko ?e bo več fronte, na španskem e zmerom ne bo miru: takrat bo ya divjala še okrutnejša guerilska metniška) vojna.« V istem listu beremo še drugi janek o španskih dogodkih: tanka Barudi 11. Kue Auber, PAR1S (9e) ^Premija denar v Jugoslavijo na.]hitreje in po najboljšem dnev-t'em kurzu. — Vrši vse bančne ptele najkulantneje. — Poštni ^jadi v Belgiji, Franciji, Holan-jP in Luksemburgu sprejemajo j.afila na naše čekovne račune: ^Cija: št. 3064-64, Bruxetles: plandija št 1458-66. Ded. Dienst: rancija št 1117-94. Pariš; Luxem-burg: št, 5967, Luxemburg. zahtevo pošljemo brezplačno naše ''ekovne nakaznice »Na vsem severnem španskem, kjer gospodujejo uporniki — in kaže da tudi na južnem španskem — se te dni posebno vneto ukvarjajo z lovom na »sumljivce«. časniki so polni poročil o aretacijah ljudi, obtoženih, da so simpatizirali z madridsko vlado. »Toda na tisoče drugih ljudi izgine, se vdre v zemljo, ne da bi časopisi o tem pisali. Vstaši ustavijo tega ali onega pasanta, tega ali onega človeka, sedečega na terasi pred kavarno in ga posade v avto, kjer ga že čaka duhovnik, da mu da odvezo. Nato odpeljejo nesrečneža ven iz mesta in ga ustrele. »...Armada generala Mole šteje kakih 160.000 mož; tako vsaj sodijo oficirji njenega generalnega štaba. 50.000 mož med njimi so i'edne čete, to so mladeniči, ki so bili ravno pod zastavami, ko se je začela revolucija. Drugih 50.000 mož so mobilizirali z lepo ali z grdo. Večina le-teh niso ne ,rdeči* ne ,beli‘, temveč zgolj ljudje, ki si ne žele drugega, kakor da bi lahko v miru opravljali svoje delo. žal jim te volje ne puste: kdor noče stopiti v uporniško vojsko, ga ustrele. »Po drugi strani pa velja omeniti, da tudi vladne čete ne poznajo prav nič večje obzirnosti ne človečanstva: kadar zajamejo take neprostovoljne ,bele‘ prostovoljce z orožjem v roki, jih prav tako postrele.« Tretji angleški list, Rothermerov »Daily Mail«, časnik, ki se posebno ostro bori zoper boljševizem in Rusijo, pa porablja priložnost, da se polaska Hitlerju: »Odkar se je začela španska državljanska vojna, se začenjamo tudi pri nas na Angleškem zavedati nevarnosti boljševizma; zato vidimo v Nemčiji najmočnejši branik pred komunističnimi napadi. Da, lahko bi celo rekli: če Nemčije ne bi bilo, bi jo bilo treba ustvariti, zakaj Evropi je ta mogočni jez potreben.« (Ward Priče.) Cehi na va&peiju ? Ni še dolgo tega, ko smo brali o nekem načrtu nemškega generalnega štaba: o napadu na češkoslovaško republiko in o prehodu čeznjo in čez Romunijo v rusko Ukrajino. Romuni, kaže, se te nevarnosti ne boje preveč, Rusi seveda še dosti manj, zato so se pa Čehi tem bolj zamislili. In po pravici. Posebno »Venkov«, glasilo češkoslovaške agrarne stranke, se je zagrizel v možnost takega začetka prihodnje svetovne vojne, baš v tem prečudno podobnega začetku vojne 1. 1914: takrat Belgija, prihodnjič pa ČSR? V zvezi s tem napada list politiko zunanjega ministra dr. Krofte; po njegovem bi se morali Čehi nekako pogoditi i s Poljsko, i z državami rimskega pakta (t. j. z Italijo, Avstrijo in Ogrsko) i naposled z Nemčijo samo. Ni dvoma, da imajo češki agrar-ci prav. Kajti če Nemci udarijo na republiko, nastane vprašanje: kateri zavezniki ji bodo mogli brž in izdatno prihiteti na pomoč? Samo Francozi — a to je mnogo, mnogo premalo. Da, če bi vse druge sosede ostale vsaj nevtralne! V to smer naj bi torej šla po želji agrarcev češkoslovaška politika: ostane naj sicer v sistemu Male antante, vendar naj si nekoliko vneteje kakor doslej prizadeva, da si zagotovi vsaj nevtralnost, če že ne prijateljstva svojih neposrednih sosed. Observer —o----------- Skrivnostna Titulescova bolezen Bivši romunski zunanji minister Titulescu je v St. Moritzu v Švici na lepem obolel. Zdravniki so ugotovili, da ima zastrupljeno kri, menda od stare in zanemarjene malarije. Prve dni je vse kazalo v katastrofo, potem se je pa počasi stanje popravilo, vendar slavni državnik še zmerom ni zunaj nevarnosti. Kralj Karol v Rim in Berlin Posledice izkrcanja Titulesca iz romunske vlade se že kažejo: prihodnje dni pojde njegov naslednik Antonescu v Rim, da pripravi tla za obisk kralja Karola. Pod Titulescom se je romunska zunanja politika izživljala zgolj v Mali antanti, v zvezi s Francozi in v pobotanju z Rusi, a svoje prijateljstvo z Italijo je vlada zanemarila. Antonescu pa obrača jadra tudi drugam, na jug in na sever. Iz Rima se misli namreč kralj Karol odpeljati se v Berlin. Zmaga švedskih socialistov V nedeljo so se vršile volitve v švedski državni zbor. Zmagali so socialisti: dobili so 112 mandatov (pred 4 leti 104), vse druge stranke skupaj pa 115 mandatov. bolan. Baje trpi za zožitvijo srčne žile. Njegov naslednik naj bi postal vojni komisar Vorošilov. Sovjeti podpirajo Špance Nemška časopisna agencija DNB poroča, da je doslej prispelo v Barcelono že 200 sovjetskih letal z rusko posadko. Tako se bodj Rusi in Nemci lahko na španskem pomerili, kdo je močnejši: Nemci na strani upornikov, Rusi na strani madridske vlade... Saj je znana stvar, da Berlin že dolgo zalaga ,bele‘ generale z orožjem. Leon Blum je pretekli teden po radiu odgovoril na govore nemških nacionalno-socialističnih prvakov na kongresu v Niirnbergu. Govoril je mirno in stvarno; po sodbi vseh političnih strank je bil njegov govor v čast francoski demokraciji in njeni miroljubnosti. Paul Bastid, francoski trgovinski minister je bil prejšnji teden na obisku v Berlinu. Sestal se je z guvernerjem nemške narodne banke dr. Schachtom. Listi zdaj ugibajo, ali se bo razmerje med Nemčijo in Francijo vendarle popravilo. Zakaj na koncu koncev gre vsaka politika vendarle skozi žep... V Ženevi se je kakor vsako jesen te dni začelo zasedanje skupščine Zveze f Svetezar Pribičevič Ljubljana, 23. sept. V sanatoriju »Podolu« pri Pragi je v torek 15. septembra umrl za pljučno tuberkulozo bivši jugoslovanski notranji in prosvetni minister Svetozar Pribičevič, star šele 61 let Francoski trgovinski minister Paul Bastid je prišel v Berlin, da se poraagovori s predsednikom nemške narodne banke. švedska je bela vrana med demokracijami: saj je menda edina država na svetu, kjer se socialni demokrati niso izgubili v neplodnem doktrinarstvu; v dobi naj-hujše gospodarske krize so z umno gospodarsko politiko ustvarili blagostanje, kakor ga ne poznajo iz-lepa kje. Staljin umira? Kaže, da je diktator sovjetske Rusije Staljin res smrtno nevarno i I - 3^ , < ■— General Cabanelias, predsednik španske uporniške vlade, žrtvuje v Burgosu svoj poročni prstan, za uspešnejšo borbo upornikov zoper milico madridske vlade. narodov. Med prvimi točkami je bilo na dnevnem redu overovlje-nje pooblastil delegatov posameznih držav. Napeto je postalo, ko so prišla na vrsto pooblastila abesinskih delegatov. Velesile bi namreč rade Abesinijo kratko in malo vrgle iz Zveze narodov, češ da je na zemljevidu nič več ni. Proti temu so se postavile po robu manjše države, zlasti severne. Zato je namera velesil vsaj začasno padla v vodo. Zadevo s pooblastili abesinskih delegatov dobi zdaj v roke mednarodno razsodišče v Haagu. Zadeva je res kočljiva: hudo in usodno se je velesilam zameriti, nerodno je pa tudi zoper svoje prepričanje razsoditi. Dr. Goebbels v Atenah Tako se glase kratka poročila o obisku nemškega propagandnega ministra v starodavni helenski metropoli. Sicer se v Atenah res vidi mnogo zanimivega, a bolj za sta-rinoslovce in umetnostne zgodovinarje kakor za ministre. Goebbelsov obisk v Atenah zatorej ne more imeti drugačnega cilja kakor političnega — sklepa rimska »Tribuna«. Goebbels nadaljuje politično poslanstvo na Balkanu, ki ga je začel pred nekaj meseci dr. Schacht z obiski v balkanskih prestolnicah. Stavke na Francoskem še zmerom trajajo. Komaj se ena konča, se že druga začne. Delavci sicer večidel svoje dosežejo, pozabljajo pa, da so stavke dvorezen nož. Vsaka stvar ima svoje mere; za francoski proletariat bi bilo dobro, če bi se povzpel do spoznanja, da prenapet lok poči in da preobilica stavk izpodjeda vrednost tega gibanja in pomaga na noge desničarskim ekstremistom. Kot Slovenci in Jugoslovani čutimo, dolžnost, da se ob njegovi smrti tudi mi spomnimo moža, ki ima za ustanovitev Jugoslavije skoraj nič manjše zasluge kakor junaške srbske in jugoslovanske prostovoljske čete s prebitjem solunske fronte. Zakaj Svetozar Pribičevič je tisti, ki je kot podpredsednik Narodnega viječa v Zagrebu leta 1918. proglasil zedinjenje s Srbijo. Pokojnik je deloval v bivši monarhiji za pobotanje med Srbi in Hrvati na Hrvatskem in za združitev avstro-ogrskih južnih Slovanov s Srbijo in Črno goro. Zato so ga tudi v začetku vojne aretirali, pozneje pa konfinirali v Budimpešti. Po vojni je videl pokojni Pribičevič moč in slavo Jugoslavije v tkzv. unitarizmu in neizprosnem centralizmu. To ga je osovražilo i pri Hrvatih i pri večiui Slovencev. V opravičbo mu sme biti, da je mislil, da s takšno politiko služi svoji domovini. Njegovi nasprotniki so mu pozneje očitali, da se je čez noč spreobrnil in postal iz Savla Pavel. Kot politik je morda po sodobnih pojmih politične morale s to spreobrnitvijo storil smrtni greh; vse-kako je bila za njegov ponos velika žrtev potegniti črto čez vse svoje dotedanje povojno delovanje in preklinjati, kar je prej blagoslavljal. Errare humanum est, pravi latinski pregovor; zmotiti se, je človeško. Toda pregovor ima še drugo, manj znano plat: sed in errore perseverare diaboiicum — v zmoti vztrajati je pa hudičevo početje. Ali je pokojni Pribičevič zmotno ravnal poprej ali pozneje, ni naša stvar razsojati, to je stvar zgodovine; subjektivno je spoznal, da je bil prej v zmoti, in je iz tega možato izvajal posledice: to mu ni v sramoto. »Umrl je kot borec, kar je bil vse življenje. Pred njegovo osebno poštenostjo mora kloniti tudi meč nasprotnika, zakaj s svojim političnim položajem se ni nikoli okoristil in je umrl v revščini.« ( Slovenec..) Qu. CSKOSHA Naš pravi domači izdelek! Kronika preteklega tedna ■ Izpraznitev tekstilnih tovarn v Kranju. Dne 16. t. m. eo tekstilne tovarne v Kranju, ki so bile zasedene s stavkajočimi delavci, izpraznili z oboroženo silo. V zvezi z raznimi govoricami je banska uprava razglasila, da ee je ta izpraznitev izvršila brez škode za življenje ali zdravje evakuiranih delavcev ter da orožništvo in policija nista rabili orožja. Banska uprava je nadalje naročila vsem Breškim načelnikom in predstojnikom mestnih policij, da razširjevalce neresničnih vznemirljivih vesti brezpogojno kaznuje po banski uredbi. ■ V pridobivanju zlata je Jugoslavija na četrtem mestu v Evropi. Lela 1934. se je v Jugoslaviji pridobilo 2.305 kg zlata, leta 1935 pa 2.445 kg. Zanimivo je, da se je večji del tega zlata dobil sicer iz domačih rud, vendar v inozemstvu. Srebra se je pa lani pridobilo 56.775 kg, toda doma so ga stopili samo 66 kg, vse ostalo pa v tujini. Po teh statističnih števil-kih stoji v pridobivanju zlata Jugoslavija na četrtem mestu, v pridobivanju srebra pa na drugem mestu v Evropi. ■ Smrt ravnatelja Antona Juga. Pred tremi tedni je izginil iz Ljubljane ravnatelj liceja g. Anton Jug. Šele te dni eo ga našli v gozdu blizu Goričan pri Medvodah. V globoki duševni depresiji si je bil sam končal življenje. Pokojnik je bil osebno zelo dober človek, 6plošno priljubljen in odličen pedagog. Pokopali eo ga v sredo dne 23. t. m. na viškem pokopališču. ■ Preureditev Elitnega kina Matice. V petek, dne 25. t. m. bodo svečano otvorili Elitni kino Matico, ki so ga zadnje mesece povečavali in preurejali. Kino bo odslej znatno večji, imel bo 250 sedežev več do dozdaj, to je vsega skup nad 800 sedežev. Dvorana tega velemestnega kina je prezidana, podaljšana in na novo preurejena, ter opremljena z najnovejšimi tehniškimi iznajdbami. Za otvoritev bodo predvajali film »Dijak pro-sjak« ki je v inozemstvu dosegel velik u6peh. ■ V Sloveniji je 2900 železničarjev premalo. Oblastni odbor jugoslovanskih železničarjev in brodarjev je izdelal poročilo, v katerem pravi, da bi bilo zaradi ogromnega dela treba v Sloveniji zaposliti še 2.000 železniških uslužbencev, tako da bi njihovo število zraslo z 9.300 na 11.300. Glede na brezposelnost in na visoko aktivnost ljubljanskega železniškega ravnateljstva bi se lahko utrpeli letni izdatki 40 milijonov dinarjev. ■ Pustolovca Jaroslava Barto, ki je sleparil na razne načine in lako oškodoval mnogo ljudi za velike zneske, eo te dni ujeli in zaprli na Dunaiu. To pot se je izdajal za strokovnjaka sovjetske vlade; njegova misija naj bi bila skrajno zaupna. Na ta način je oškodoval velike dunajske tvrdke za veliko denarja. Pri neki tovarni je naročil kar pol milijona čevljev. Ko je dobil provizijo, je izginil. Zaprli so ga na ovadbo dunajskega sovjetskega trgovskega zastopstva. Zanimivo je, da je bil v njegovi službi tudi znani slepar Szemere, ki ga je pred nekaj meseci razkrinkala naša policija v 'Dalmaciji. B Nova palača Narodne skupščine ,v Beogradu bo kmalu gotova in se bo baje že novo zasedanje vršilo namesto :v stari zgradbi »Manjež«, v novi. Palača je zgrajena v začetku Aleksandrove ulice nasproti kraljevskega dvora. Začeli so jo gradili še leta 1908., jtoda zaradi balkanske in svetovne vojne, pozneje pa zaradi pomanjkanja denarja je delo zastalo. Nova palača Narodne skupščine ima okrog 130 sob, dvoran in drugih prostorov ter bo v vsakem oziru moderno, okusno in praktično opremljena. ■ Sporazum med tekstilnimi podjetniki in delavstvom. V torek 22. t. m. ob 9. uri zvečer se je končno v zbornici za TOI dosegel sporazum pri |>o-gajanjih med predstavniki tekstilne Industrije in zastopniki njihovega delavstva glede kolektivne pogodbe. Prepričani 6mo, da bo vsa Slovenija, posebno pa delavstvo samo, pozdravilo končno ureditev tega vprašanja, obenem pa upamo, da se bo 6 to po-jgodbo gmotni položaj delavstva po-fpravil in da bo njihovo delo posebno iv nekaterih obratih odslej bolje pla-icano. ■ Vohunka Bulanova se je zastrupila. Pred kratkim se je v Vršcu na grobu svojega očeta zastrupila nekdanja vohunka Marija Balanova. Med vojno je bila ruska vohunka, po vojni je pa v Vršcu odprla gostilno »Jagodi na«, ki je bila posebno v zadnjem času gnezdo prostitucije. Vzrok njenega samomora ni znan. ■ Vse renj. čitatelje »Družinskega tednika« opozarjamo, da jim tvrdka »Radiosan«, Zagreb, Dukljaninova ul. štev. 1, pošlje popolnoma brezplačno poskusni ovitek Hersan-čaja Ne zamudite te priložnosti! Sklicujte 6e na •glas v »Družinskem ledniku»l ReČi: uuoor las zlo Jugosl. tekst: S. S troho o i G. Janč uš ko -Adagio. Tempo rubato Muzika.: Sereas * I o*: F Tednikov leksikon Med petjem melanholične pesmi „Tožnanedelia" je spet ugasnilo novo človeško življenje Bolestno tožna pesem, ki jo je uglasbil neki madžarski bo-hem, in ki jo zdaj po Hrvaškem in Srbiji vsepovsod svirajo in pojejo cigani, je doslej terjala že 17 človeških žrtev (k) Zagreb, 19. IX. 1936. Vi vsi, bralci, ki pridno prebirate »Družinski tednik«, se boste gotovo spomnili našega članka o tožni pesmi »Žalostna nedelja«, ki 61110 ga natisnili letos marca meseca. To pesem je spesnil nesrečni zaljubljenec Ladislav Javor, uglasbil jo je pa njegov rojak, Madžar Seres Rezso. Že koj ob rojstvu je žela ta pesem — ne samo po Madžarskem — velike uspehe. V vseh kavarnah eo jo godli in povsod je tako porazno učinkovala na vse mlade, zlasti na zaljubljene ljudi, da so nekateri napravili križ čez življenje... Madžarske bolestno sentimentalne pesmi, ki segajo do srca, ki omrežijo um — poglobijo srčno bol, odpro rane in jih še bolj razkrvave... Madžarska pesem je nevarno posebno takšnemu človeku, ki se zdi osamljen, ki ga tare bol, ki trpi... Pe6em »Tožna nedelja« je uglašena kakopak v molu. Če jo slišiš, se ti ne zdi pesem; zdi 6e bolj ko sentimentalno izgovarjanje besed, spremljano s pravo madžarsko muziko, z muziko, ki jo znajo zagosti samo cigani... Ciganska pesem gre do srca... Šele osem mesecev je od tega, ko je ta pesem zagledala luč sveta, toda do današnjega dne ima ta »glasbeni dojenček« že 17 žrtev na vesti... Sam Bog si ga vedi, kaj utegne prinesti bodočnost; kdo ve, koliko mladih, zaljubljenih, nesrečnih in strtih življenj bo še padlo zaradi te tožne pesmi... srečno zaljubljen... Ta pe6em je nevarna vsem... Pred nekaj dnevi je v Zagrebu ob tej pesmi, ob petju in godbi, spet ugasnilo novo življenje. Zaradi ljubezni, zaradi gmotnih težav, zaradi bolezni? Kdo naj to ve! Ugasnilo je — in »Tožna nedelja« je kriva... »Tožna nedelja,« ki žene ljudi v samomor, ki krha že skrhane duše, ki omahljivce še bolj omaloduši... * V Zagrebu je vse polno manjših kavarn in gostiln, kjer godejo cigani in pojejo »pevačiee«... če ni ciganov, jih spremlja kdo na klavirju, s harmoniko ali s tamburico. Med temi gostilnami je tudi »Jadranska vila«. Razumljivo je, da zahaja v to gostilno in v vse druge slične krčme in kavarne, prav pestro in mešano občinstvo. Zasebne in državne uradnike najdeš, preprostega delavca, dekline s ceste, imenitne ljudi in z brozgo na poliče, s jroličev na litre. Sam je sedel in čakal nekega kmeta. Dejal je, da se mora z njim pogovoriti zaradi kupčije... Z živino je prekupčeval. In res je okoli polnoči kmet prišel. Pomenila sta se nekaj — in kmet se je poslovil. Neznanec je popival dalje. Dobra volja ga je obšla, in čeprav je sedel še zmerom sam, se ni zdelo, da ga to moti. Neznanec — pravijo mu tudi »Amerikanec« — je vneto poslušal godbo, tiho je godel melodijo predse in pil... Mnogo je pil... Ko je minila polnoč je dosegla zabava v »Jadranski vili« vrhunec. Nekateri gestje so bili že prav Židane volje, o, da, saj so že kozarce razbijali... Tedaj so cigani zagodli tisto nesrečonosno tožno pesem, pesem samomorilcev: »Tožno nedeljo«. Mojstrski so jo zagodli, čuteče in tako jokavo, da je šla slehernemu do srca. Peli so: Tužne te nedjelje, sa bijelim ružama čeUam te ljubljena svetim molitvama... Nedjelja pre podne sa divnim snovima Postade sumoma be* tebe ljubljena. Od tada tužna je svaka mi nedjelja živim u suzama, ljubav mi slomljena Nedjelja žalosna... YTse goste je objela otožnost... Nekam mrtvaško je jmstalo v gostilni. In vendar je žela ciganska muzika viharno odobravanje. Gostje so ploskali in vzklikali, zahtevali so naj cigani še enkrat zagodejo. In tedaj je kapelnik dal znamenje in godci so zagod’i in zapeli drugo kitico: Pcsljednje nedjelje dodji mi ljubljena, nemorale oškropljene. Ljudje 'iščejo j Bife vet spremljena mrtvačka oprema, zabave, iščejo pozabljenja ali pa »zdravil« za 6trte duše in ljubezen... V takih lokalih, kakršen je »Jadranska vila« poslušaš ob vinu in turški kavi tožne in vesele jresmi »pevačic« in bolestno godbo romantičnih ciganov. Včasih prekipeva dobra volja, včasih zapojo gostje s pevkami, včasih mečejo iz |>rešerno«li in objestnosti kozarce in steklenice ob tla in v steno... Tako nekako je bilo ludi ondan v »Jadranski vilii«, ko se je neznanec, človek brez levice ubil... Prišel je v »Jadransko vilo« že zgodaj zvečer. Z obraza si mu bral, da Ta pesem je nevarna. Prav zares i mu je mošnja prazna. Najiosied se je nevarna a ne samo človeku, ki zmenil z. natakarico zastran kredita... se zdi sebi nesrečen, osamljen, ne-' S skromnih brizgancev je presedlal Na crnom ociru mom i ru*a če biti Pod cvijetnim drvečem kovteg moj nosit če Oči ču otvorit da te ugledam ja Neboj se, pogled taj pun je blagoslova... Nedjelja posijednja. Med to nesrečno kitico je stopil neznanec zlatih zob, enoroki »Amerikanec«, v stransko sobo... in si jrognal kroglo v glavo... Našli so ga mrtvega v mlaki krvi. Bog ve kakšna žalost ga je ubila; morda nesrečna ljubezen, morda revščina. Naj mu je bilo življenje še tako žalostno in pusto... ubila ga je prav gotovo »Tožna nedelja«... kakor jih je pred njim že šestnajst... Nevarna je »Tožna nedelja«, nevarna... Nevarna za vsakogar, zlasti za čutne ljudi z bolnimi dušami... Zenska s tisoč krinkami Ljubezenska tragedija lepe vohunke in mladega častnika (n.) Ko se je mali francoski parnik »Perpignant na vožnji iz Barcelone v južno Francijo približeval marsejskemu pristanišču, je poslal kapitan ladijskega strežnika k Mr. Bruceu, skrivnostnemu jjotuiku, ki ga je kljub temu, da ni imel vseh listin v redu, sprejel na Španskem na svoj parnik. Toda strežnik je zaman trkal na vrata kajute. Bila so zaprta. Kapitan je godrnjal; nekako je slutil, da bo s tem čudnim tujcem imel še nevšečnosti. Zalo je dal s silo odpreti vrata. Mr. Bruce je ležal mrtev na tleli. Ogrnjen je bil v pidžamo in iz rane na vratu mu je še curljala kri. Morilec ga je moral ustreliti v zgodnjih jutrnjih urah. Kapitan je velel poklicati ladijsko policijo. Ko je zdravnik pristopil k mrtvecu, se je zdrznil. Pričel je slačiti truplo in tedaj je vzkliknil; »Mislil sem si! Mrtvec je — ženska!« Izdajalski podpis »Nihče ne sme z ladje!« je zapovedal komisar. Najprej so zaslišali kaj>itana. Povedal je, da je sprejel tujko na ladjo v Barceloni, tik pred odhodom. Pri umorjencu so našli oči-vidno jionarejen potni list, nekaj pisem in večji znesek denarja v francoskih in angleških bankovcih. Pisma so bila naslovljena na dve različni ženski imeni; v enem je bil le kratek opomin s podpisom: »Tvoj Sergej«. Tudi zaslišanje maloštevilne posadke in šestih potnikov ni spravilo ničesar na dan. Že je hotel jiolicijski komisar vrniti potni list nekemu Špancu, zadnjemu potniku, ki ga je zasliševal, ko mu je obvisel pogled na podpisu. Ogledal si je moža natančneje. »Kako se imenujete?« »Jose Fuentos.« »Rojeni leta 1902. v Cordobi?« »Da.« »Kj« ste se vkrcali na parnik?« »Na Mallorci.« Takrat je komisar potegnil neko pismo iz ostale kopice in primerjal podpis s protezami jiodpisa v potnem listu: »Ali ste poznali umorjenko?« »Ne!« »Ali poznate to pismo?« Španec je prebledel na smrt. Komisar je pomignil dvema policistoma; »Aretirani ste zaradi umora!« 1’ustolovsko življenje Na policijskem predsedstvu je komunistični agent Sergej Litovjev priznal, da je iz ljubosumnosti ustrelil Sonjo Norvinsko, rusko vohunko in tajno agentko Kominterne. To dvaindvajsetletno dekle, ki je veljalo za eno izmed najlepših Leningrajčank, je tragično končalo ravno v trenutku, ko je nameravala zapustiti svoje burno jiustolovsko življenje na »nevidni fronti« med Moskvo, Tokijem in Madridom in se hotelo poročiti z nekim španskim častnikom. »Zena s tisoč maskami«, po rodu hči nekega ca'rističnega generala in neke francoske grofice, je dobila to ime pri tajni pioročevalni službi' Kominterne, kjer se je s svojo zmožnostjo izredno odlikovala. Mlado dekle so skrbno in odlično odgojili; obvladala je dvanajst jezikov in je prejmtovala Kitajsko, Mandžurijo in Japonsko in postala kmalu ena najbolje plačanih ruskih vohunk. V Tokiu je nastopala kot mongolska kmetica, v Šangaju kot ameriška jioročevalka, v Kantonu kot angleška lady. Ko se je vrnila jio dveletnem delovanju iz Vzhodne Azije, ji je v Čiti maršal Bliicher, najvišji poveljnik ruske sibirske armade, lastnoročno prijiel na prsi visoko odlikovanje. Velika ljubezen Pred izbruhom državljanske vojne na Španskem so poslali Sonjo v Madrid. »Žena s tisoč maskami« je tamkaj nastopila službo kot družab-nica v hiši nekega španskega generala. Njegovi ženi so jo priporočili pod imenom »Suzana Delmier iz Toulousa« kot izobraženo damo. Nekega dne je prišel generalov sin, mlad častnik generalnega štaba, iz Maroka domov na oddih. Med njim in Sonjo je na prvi pogled vzplamtela vroča ljubezen. Bilo je na pobočjih Sierre Guaddaraine, v poletni noči pri prvem poljubu ljubljenega moža, ko se je Sonja odpovedala svojemu pustolovskemu življenju. Vendar mu še ni izdala svoje skrivnosti. Ravnokar je bila dobila obvestilo o pričetku sovražnosti in je hotela najprej svojega ljubimca in njegovo rodbino spraviti na varno. Preoblečena v špansko kmetico je peljala Sonja svoje drage na kmečkem vozu v Sevillo. Obljubila je ljubimcu, da ga tio pričakovala na Južnem Francoskem. Nato se je hitro odpeljala v Barcelono, da bi uredila vse potrebno za beg s Španskega in za prekinitev službenega razmerja z Moskvo. Tamkaj jo je doseglo svarilo njenega tovariša, tajnega agenta Li-tovjeva. Bil je vanjo strastno zaljubljen in je v svoji občutljivosti takoj zaslutil, kaj dekle namerava. Zadnje dni se je Sonji posrečilo, da je preoblečena v moško obleko, s ponarejenim potnim listom, glasečim se^ na ime ameriškega poročevalca, zbežala na francosko ladjo. Sergej je to zvedel šele. ko je bil parnik že na odprtem morju. Toda najel je motorni čoln in je že nekaj ur pred parnikom pristal na Mallorci. Tamkaj 6e je vkrcal kot španski potnik in nihče ga ni spoznal. Zadnjo noč pred Marseillem se je splazil v kabino speče Sonje. Kakor je skesani morilec pozneje priznal, ee je v kabini odigral dramski prizor, ko je Sonja priznala, da se_ je izneverila 6voji službi In se zaročila e španskim častnikom. Skušala je pobegniti, toda v silnem razburjenju je Sergej sprožil revolver, nato pa zaklenil vrata in vrgel orožje in ključ v vodo. Ker 6e je bal, da ga ne bi zasačili, ni utegnil izdajalsko pismo sežgati. ALCAZAR V TOLEDU. — Kdor bere poročila o bojih na Španskem, mu tudi beseda Alcazar (izg. alkazar) ni tuja. Kaj jiomeni, pa bržčas ne ve. »Alcazar« imenujejo Španci srednjeveške utrdbe v večjih mestih; v njih so prebivali guvernerji. V Toledu je bilo do današnjega dne 5 eazarjev, toda od prvih eo ostale 1® še razvaline. Poslednjega so zgradil'1 v 16. stoletju, 1. 1710. je delno pogorel, a so ga spet (»opravili, V sedanjih bojih kaže, da ne bo od mogočne trdnjave e štirimi stolpi ostal kanie11 na kameuu, ker so ga vladne čete podminirale in pognale v zrak. Toledo je prestolnica pokrajin® istega imena; pred revolucijo je im®" lo 26.000 prebivalcev. V dobi Mavrov (do 15. stoletja) je mesto zelo cvetelo, saj je štelo do 200.000 prebi-bivalcev. Ko so pregnali Mavre in Z1' de, se je pa začel njegov zaton. NORNBERG, mesto narodno-sociali-stičnih kongresov, stoji na Bavarskem in je dolgo slovelo kot središče izdelovanja otroških igračk, jmzneje se je |)a vrglo bolj na zlatarstvo in na izdelovanje svinčnikov. Znan je tudi TJ\ nurnberški hmelj. 1 Mesto šteje 74t tisoč ljudi, vem dar si je vzlic svoj1 velikosti ohranilo značaj srednjeveškega malomeščanstva. Mnogo hiš stoji še od 15. in 16. stoletja, t. j. od dobe, ko je bli Niirnberg eno izmed najznamenitejših umetniških in industrijskih središč v Evropi. Za svoje kongrese so si ga hitlerjevci izbral1 zato, ker velja za eno izmed ognjišč narodivo-soeialističnega gibanja. V Nurnbergu 6e je rodil in je tam tudi največ deloval 6lavni slikar Albrecht Diirer (1471—1528). SALAZAR (dr.). — Kot profesor finančne znanosti na jrortugalski univerzi v Coimbri (21.000 preb.) je dr.Oli-veira Salazar od maršala Gomesa de Coste, vodje revolucije iz leta 1926-, dobil 1. 1928 resor finančnega ministra. Sicer je ostal minister samo pet dni, a se je kmalu vrnil na isto mesto. 28. jun. 1. 1932. mu je general Oormo-na, predsednik republike, poveril sestavo vlade. Dr. Salazar je vlado res sestavil in ji je do današnjega dne ostal na čelu, čeprav jo je bil medtem že večkrat preuredil. Znane so njegove finančne reforme; baje so — vsaj začasno — jvokazale lepe uj>ehe. Salazar je danes dejanski diktator Portugalske; njegova volja je, da dežela podpira španske upornike. TRADE-UNIONS. — Ustanovitev pod tem imenon znanih angleških delavskih organizacij sega v začetek 19. stoletja. Sprva so bile samo nekaka podporna društva za delavce iste stroke, a so se brž razširile po vsej deželi, tako da jih je leta 1804. morala vlada hočeš nočeš priznati. Nekaj časa so se celo vtikale v politiko, da izsilijo izpolnitev svojih zahtev, pozneje pa so odnehale. Šele leta 1880. so te strokovne delavske organizacije — tako bi svobodno prevedli njihovo angleško ime — spet začele aktivno posegati v jnolitiko in so zahtevale državno intervencijo pr1 odmeri delovnega časa in mezd. Od leta 1910. so bile Trade-Unions (izg. trejd-junjenz) liste, ki so odrejale stavke v premogokopih in železniške stavke. To je sicer nekoliko zavrlo gosjiodarsko življenje, zato je Jia prineslo delavstvu zelo tehtne gmotne koristi. Trade-Unions štejejo okoli 7 milijonov članov. — Prejšnji teden so se njihovi delegati na kongresu v Londonu izrekli zoper vmešavanje v španske zadeve. SPOZNAVAJ ČLOVEKA PO MALENKOSTNIH ZUNANJOSTIH Ponošene, zvrnjene pete izdajajo zanikrnega, malomarnega človeka. Roke so človekova posetnica. Tudi zdelane, zgarane, trudne roke so lahko lepe, če so negovane. Roke pa imajo tudi svoj izraz. v. Zbadljivi, samosvoji, razmišljajoči možje si potiskajo klobuk globoko v čelo; postrani ga nosijo ljudje brez duha. Možje, ki jih videvaš s klobukom, potisnjenim na tilnik, so navadno povprečni in lahkomiselni. (z.) Samo zares dobro jedrnato milo pere 'perilo čiste, prizanesljivo in snežno* belo: Kako |e vendar 10 mogoče, da je Vaše perilo vedno tako ble sčeče belo ter se zdi kot da ie novo? Smem predstaviti? ^ ,v'0i' °,r°Ci foazočaite. To stori j j Schichtovo '»C milo Jelen I | ^ V rS fVWII!!l treba kadar pe-rem imam ce!o grma do perila! »Utužitosld tednik" varuje perilo A Kžf ret otroi tako snažni in lepo ZA NAMAKANJE ŽENSKA HVAIA UMORJENI MOZART S Pretresljiva drama pred avstralskim sodiščem Sidney, sept. — Zadeva kapitana Chucheneza je še zmerom skrivnostna, čeprav jo je sodišče že razsodilo. Bog gam sj ga vec]i a)j je mož, ki je ubil lepo Angležinjo, navaden morilec a'> pa igračka nevidnih skrivnostnih sil? Predigra te tragedije je prav čudna. Poslušajte! Kapitan Čhuchenez je bil, Preden se je seznanil z Beato Owey-n?.vof pravi morski medved, ki je živel °citno samo svojemu poklicu. Chuche-nez je bil še mlad človek in svež, vendar se je žensk nekam zavestno bal. Ko je pa spoznal na vožnji po Južnem morju Beato Oweynovo, se je kar cez noč ves spremenil. Nič čudnega ni, •la se je kapitan na svojem malem Parniku večkrat pogovarjal s svojimi PotnUri. Zgodilo se je, da mu je Beata Potožila svoje gorje. Pripovedovala mu Jei da se je pred kratkim ločila od svojega moža, in da išče zdaj v rajski •epoti tropskih krajev pozabljenja. Beata ga je celo o tem prepričala, da je bila v zakonu mučenica; Čhuchenez, srčno dober in nepokvarjen mož, ji je kakopak verjel sleherno besedo. Ubo-Ka žena se mu je zasmilila v dno srca. P® malem se je njegovo sočutje spremenilo v globoko in odkritosrčno ljubezen... ZAROKA NA MORJU Kapitan, ki ga je prvič v življenju obšla lhibezen, je mislil resno in poleno. še preden je parnik pristal na cilju, sta se Beata O\veynova in kapitan Čhuchenez svečano zaročila. Kapitan ie moral ostati še nekaj časa v avstralskih vodah. mrs. Oweynova se je Pa morala vrniti na Angleško, da uredi Jam svoje premoženjske zadeve. Zaročenca sta se dogovorila, da se bosta čez tri mesece sešla in poročila v Sid-hevu. Čhuchenez si je vzel daljši dopust in se oh določenem času izkrcal v-Sidne-yu. Mrs. Ovvevnove pa ni bilo od nikoder. Bržčas je bila pozabila na dano besedo. Ker tudi nič pisala ni in ne brzojavila, je kapitan nanosled izprevi-”el, da je bila vsa tista liubezen za •epo mlado ladv navaden f 1 irt. To razočaranje ie kapitana globoko potrlo. Od tfetih dob je postal še zapetejši, še mol-l'ečnejši ko prej. j nič pravice, povzdigniti svoj glas ! za to ali ono obliko vladavine; ■ parlament bi se odločil suvereno brez njega. NESRECONOSNO SVIDENJE Nekaj tednov po ponesrečenem sestanku se je kapitan spet vrnil na ladjo in začel se je zanj sivi delavnik. Na neki vožnji je izstopil v nekem malem otoškem pristanišču. Komaj se je napotil proti hotelu, ko je zdajci ko ukopan obstan. Naproti mu je prišla Beata Oweynova, smejoča se in še lepša ko sicer... Ko je uzrla kapitana je prestrašeno kriknila Odjeknil je strel... Čhuchenez ji je pognal kroglo na sredino čela... Zaradi tega umora so poklicali sid-1 neyski sodniki kapitana na odgovor. I Mož je bil popolnoma strt. Ko so ga vprašali, ali je kriv, je skočil Chuche-nez pokoncu in ves obupan zavpil: »Ne, ne; in še enkrat ne!« Potlej se mu je razvezal jezik in začel je pripovedovati: »Svoje dejanje sem storil nagonski in neprostovoljno. Vse življenje sem se bal, da me bo lepega dne obsedel demon naše družine in mi ukazal naj morim... Moj oče je bil pred dvajsetimi leti prav pri tem sodišču obsojen na smrt. V jezi je bil takrat umoril tri ljudi. Tudi moj ded je bil morilec; umrl je v izgnanstvu... Moj praded je umoril svojo ženo v prepiru; z begon se je izognil obsodbi. Vsi morilci, moji predniki, so storili svoja krvava dejanja v afektu. Niti eden izmed njih se ni hotel z ubijanjem gmotno okoristiti.« NEODOLJIVI NAGON »Ali me mar zdaj razumete, zakaj sem se tako bal in ogibal žensk? Vedel sem, da nosim v sebi strahotno dediščino svoiih prednikov, in bal se n se, da bo nekoč tudi mene neodoljivi nagon pogubil... Celo prekrstiti sem se dal, da J)i zabrisal tako poslednji sno-min na preteklost. Toda usoda je hotela drugače...« Psihiatri so sicer izjavili, da ie Chu-chenez hudo dedno obremenjen, da je pa vendar odgovoren za svoje dejanje. Sodniki so ubogemu kapitanu milo sodili. Oziraje se na njegovo neomadeže-vano preteklost in zanesljivost v službi. so ga obsodili samo na tri leta zapora. * (n.) Avstrijska oblastva so pre povedala prodajo knjige, ki je ne davno izšla pod naslovom: »živ ljenie in nasilna smrt skladatelja i Mozarta«. ! KDO JE NAJBOLJ SLABKO- Pisatelj te knjige namreč trdi, j SNEDEN? ne da bi navedel kakšen dokaz, _ , j da je postal genialni skladatelj ! London, sept. V Londonu žrtev francoskih prostozidarjev in ! fe .3® 1ondan vršila razstava eoxo-da ga je umoril... salzburški nad- j laanih in drugih slascicarskih iz- ; škof. j delkov. Posebno priljubljena je A to še ni vse! Pisec namreč ! Idla ta razstava zato, ker je vsak— tuc'.i zatrjuje, da je bilo v oni dobi! mogel zastonj pokusiti vse, če-v avstrijski duhovščini vse polno cesar si je zazelel. Razstava sama je pa pokazala tudi zanimiv pregled o sladkosned- SMEJOČI SE RABELJ Nancy, sept. — Jetniško dvo- prostozidarjev, in da je bil sam cesar Franc Jožef član neke lože Avtor te prečudne knjige ni | nosti ljudi. Tako je n. pr. prišlo nihče drugi ko dr. Matilda Lu- j na dan, da so moški veliko bolj dendorffova, žena generala Luden-dorffa. Kajpada nam je zdaj jas- rišče sodne palače v Nancyju je bilo pred kratkim prizorišče čudnega prizora, kakršnega menda še živ krst ni doživel: Na tnali giljotine je ležal mož, ki so ga ravnokar mislili usmrtiti, z rokami zvezanimi na hrbtu in s pokritimi očmi; poleg njega je pa stal ra-in se grohotal na ves glas, da so se mu solze trkljale po licih; in z njim so se smejali državni pravdnik in drugi častitljivi gospodje, ki morajo uradno prisostvovati usmrtitvam. Pierra Duranda je policija iskala že leta in leta, ker ga je upravičeno imela na sumu kot krivca neštetih prebrisanih hudodelstev, sladkosnedni od žensk, kajti 80“/. “ed nUminič mani ko treh umo-mnčiriVi ci v-nni enkoiniin ■/. name-! njuni nic manj ko tren umo no, kje je črpala navedene go-rostasnosti: pri svojem dičnem, le nekoliko že prestarem soprogu... »Cumhuriet«, Carigrad) PREKANJENI TRGOVEC Panama, sept. — William R. Hesse, Anglež, ki se je že pred dalje časa izselil v panamsko republiko, in živi dokaj na samem, pa si vendar ne beli glave, kako bo dobil za svojo trgovino vsako jutro kar najbolj sveže in sočno sadje vse pokrajine — zastonj... Ko se je naselil v svojem novem bivališču, je prinesel s seboj precej starih žepnih ur, takih, ki se navijajo še s ključem. Prodal jih je domačinom, sam pa je obdržal ključ. Kupcem je pa velikodušno obljubil, da bo njihove ure vsaki-krat navil, ko mu bodo prinesli sadja s svojih vrtov. In tako se na verandi gospoda moških si kupi čokolado z nom, da jo sami pojedo. Samo 15“/» kupljenih .sladkarij podare ženam ali otrokom. Torej je »močnejši spol« proti pričakovanju mnogo bolj sladkosneden kakor »šibki«, čeprav ravno le-temu podtikajo to lastnost. Nadalje so ugotovili, da prejme ženski svet izpod 30 let v dar še enkrat toliko čokolade in bonbonov kakor dame, ki so že prekoračile to življenjsko dobo. Statistika je pokazala tudi to, da ljudje najbolj kupujejo slaščice ob sobotah in ne ob nedeljah, kakor so do zdaj splošno menili. ŠTORKLJE PROTI ORLOM Carigrad, sept. — V Afionu Ka- rahisarju in v Sandikliji na Turškem opazujejo že nekaj časa ne- 1 navaden pojav: krvave boje med| orli in štorkljami. Na deset tisoče štorkelj se junaško brani pred stotinami in stotinami orlov, ki S rov. In vendar se je Durandu vedno znova posrečilo ubežati roki pravice in se izgubiti v pristaniških beznicah. Naposled so ga vendar ujeli. Spričo neštetih neovrgljivih dokazov so ga porotniki spoznali krivega in ga obsodili »a smrt. Predsednik republike je pomilostitev odklonil. In tako se je zgodilo, da je Du-rand položil glavo na čok giljotine. Toda ko je krvnik kakor navadno odgrnil hudodelcu srajco, je zagledal na Durandovem vratu vtetoviran (vrezan) širok moder pas iz samih velikih pik. In pod tem pasom je bilo sicer z nekoliko okorno, a vendar dovolj čitljivo pisavo zapisano tole: »Pozor, krvnik! Glej, da boš odsekal glavo natanko ob modri črti!« Ko se je krvnik nekoliko opomogel od smeha, je res storil dov-tipnemu hudodelcu po želji... n. ORIGINALNI LOPOV Pariz, septembra. Mlad pariški nezaposlen delavec si je nedavno IGRAJOČI OTROCI SO USTAVILI BRZOVLAK , Resntfna zgodovinska povest iz 18. stol. / Priredil Z. P. »Ali niste nikoli ničesar čudnega opazili pri tem človeku?« | »Če pomislim na vse, moram že priznati ,da se je v poslednjih letih nekam skrivnostno vedel, da ne rečeni bojazljivo... Če bi bil kdo drug na njegovem mestu, bi človek dejal, da ga vest peče; toda Ju lesu ni mogel živ krst kakšne nerednosti očitati.« »Torej mislite, da bi ga ne mogel nihče podkupiti?« . »Nihče, o tem sem prepričan.« »Kljub temu je pa moral imeti pri gospe Fron vi Ilovi prste vmes, sicer bi ga ne bila zadela kap, ko je opazil srečanje gospoda grofa z gospo d’Ar-mincourovo.« »Zdaj, zdaj se čedalje bolj zavedam, da je moral reveža dajati res hud etrah... da, da! Kljub temu mu pa ne bi prisodil kakšne nepoštenosti.* »Rop iz krste je bil mogoč samo ponoči; ali so res vrata zmerom pošteno zaklenjena?« »Da, povsod so prav posebne ključavnice.« | »In kdo je imel ključe na skrbi?« ; »Pokopališki paznik sam, takrat to-irej Jules. Dvojnike ključev hrani pokopališka uprava v blagajni.« »Ali mislite, da je utegnil kakšen tujec priti do rakve?« »Nemogoče ni. Saj zid okrog pokopališča ni neprestopen. S kratko leetvo se človek lahko vzpne gor.« »Hvala, gospod.« Predsednik je pogledal na uro; poldan je bilo že zdavnaj mimo. Zaradi tega je prekinil razpravo za trideset minut. V dvorani, kjer je doslej vladal splo-5en red in mir, je završelo; ljudje so se vprek pogovarjali. Simpatije so bile vse na strani zakoncev d’Armincou-rovih, medtem ko so vsi dvomili v grofove zahteve. Markiza se je sprehajala s svojo prijateljico in z generalom Morronom nekaj časa po hodnikih sodne palače. Zdajci je izvlekla majhno stekleničko s kolonjsko vodo, zavzdihnila in dejala: »Joj, kakšna muka, ko moramo tako dolgo sedeti v tej zatohli dvorani!« Ne razumem vas, zadeva je vendar nad vse zanimiva , je odgovorila Katarina Dumontova. »Prav gotovo zanimivejša ko najnapetejša knjiga.« »Življenje, dragi moj otrok, je zmerom zanimivejše ko mrtva črka', je podučila markiza mladenko in se. ji ■ nasmehnila. »Bržčas pa mnogo1 preprostejše, ko človek misli«, je pripomnil stvarno general. »Gospod Fronville je zagrizel v trd oreh; bržčas se mu bo težko po-fsiečilo, da bi svoje trditve dokazal. Naposled se bo iz zadeve izcimil prav navaden rop mrliča — pokojnica in d’Armincourova si bosta pa ostali slej 3{o prej podobni — in to bo konec te zanimive zgodbe. Slučaj, kaj hočeteU V Poslušalci so že zdavnaj spet sedli, ko so vstopili sodniki. Razprava se je spet nadaljevala. Tokrat je vstal predsednik z nenavadno resnostjo in izjavil: »Zdaj bom soočil to damo« — pokazal je z roko na gospo d’Armincou-rcvo — »z neko osebo, ki je bila v življenju Marione Clermoutove odločilnega pomena.« Sodni sluga je odprl vrata in poklical pričo. Na pragu se je prikazal star, Čistitijiv gospod s palico v roki in se napotil v sredino dvorane; stopal je sključeno, vendar krepko ko kak- šen častnik. Obraz je bil ostro zarisan, poteze plemenite in že iz oči si mu bral, da je poštenjak od nog do glave. Ozrl 6e je po poslušalcih — njegov pogled je bil bolesten in kalen — potlej se je pa obrnil k sodnikom. »Gospod Clermont«, je dejal predsednik, »povabil sem vas iz Marseilla, da bi vas soočil z neko damo, ki je baje na las podobna vaši umrli hčerki Marioni. Grof Fronville trdi, da je ta dama, ki se piše za Beatrico d’Armin-courovo, v resnici njegova žena in vaša hčerka. Gospod Clermont... prepričan sem... če je ta trditev resnična, najsi bo še tako drzna, da boste svojega otroka prav gotovo spoznali, nič manj pa nisem prepričan, da hčerka vas, svojega starega očeta, ki ste toliko storili za njo in jo z ljubeznijo negovali ,da vas torej ta hčerka ne bo zatajila.« Te besede je izgovoril predsednik s tako vsiljivo svečanostjo, da so bili vsi nehote ganjeni. Vsi v dvorani so napeto pričakovali novih dogodkov. Gospod Clermont, nekdanji mirovni sodnik iz Marseilla, se je obrnil ne svoje vzgojiteljice, v plesni dvorana... Doživljala je dogodke, ki so že zdavnaj minili in vsi spomina so bili tako živi v njej, čeprav je vso svojo pozornost posvetila nememu prizoru sreda sodne dvorane. Nenadejano je objel viden drget ves život starega gospoda; zdelo se je, da hoče spregovoriti, da pa v svoji razburjenosti in zmedi ne more izdaviti besede. Naposled je vendar s trudom dahnil: »Marion, otrok moj! Z besedo bi človek ne mogel opisati starčevega glasu; tako mil, tako žalostno radosten je bil! Z nepopisno nežnostjo je spregovoril te tri besede; spregovorilo je pa prav za prav le njegovo očetovsko srce. Saj je bil starec prepričan, da njegove ljubljene hčere že zdavnaj ni več med živimi... Komaj zaznavno je dvignil gospod Clermont roke in jih razširil; palica, ki se je nanjo opiral, mu je padla iz rok. Njegova drža je bila nemočna in prežeta ganjenosti; solze so mu polzele po velih licih in zdelo se je, da je izgubil vso razsodnost. Mrtvaško bleda, s široko razprtimi očmi je stala mlada žena pred častitljivim starcem. Bolščala je vanj iti menda čutila strastno ljubezen, ki je zvenela iz nežnih besed: »Marion, otrok moj!« Starec je stal pred njo 6 solzami v očeh, s proseče razprostrtima rokami... Zdajci so mu stare roke omahnile. V tistem trenutku se je mlada žena zdrznila. Po tihem je 'spregovorila eno samo besedo: Soproga podSetla NAPISAL EMEIUK NAG Y Naposled je vendar s trudom dahnil: Mariou, otrok mnj!< da bi črhnil besedo, naj bila njegovi hčeri tako zelo podobna. Gospa d’Arni!incourova, ki je sedela po začetku drugega dela razprave v poltemi pri nekem stebru, je vstala in počasi krenila v sredino dvorane. Njena nežna, skorajda dekliška postava v s«ivi 6vilnati obleki, ozke nadlehti in roke, bledi oval njenega obraza, ki so v njem žarele velike temne oči, razprte in resne, fino nežno čelo, izražajoče dobroto in krotkost, vse to je bilo strnjeno v ubrano celoto. Kakšnih pet korakov pred gospodom Clermontom je obstala. Starec je bil kljub sključeni drži še zmerom večji od nje. Drug drugemu sta se zagledala v oči. Minile so sekunde osebne napetosti, vsi navzoči so nestrpno strigli z ušesi. Gospa Saint-Jour se je zdajci spomnila svoje lastne mladosti; zagledala se je kot otrok v očetovi hiši, v družbi zgodovinskih znamenitosti. Na sli .si vidimo zgouovinsKi Aicazar, ki ga je dolgo časa branila peščica uporniških častnikov in kadetov zoper vladne čete. iOče...« Potlej je padla 6taremu gospodu v naročje. Ta nepričakovani preobrat je razburil vse, tudi najpotrpežljivejše in najmirnejše poslušalce. Vsi vprek so začeli glasno pogovarjati, nekateri so vpili, nekateri cepetali z nogami. Predsednik je moral večkrat zapored zavihteti zvonec in resno zahtevati . Šele po večkratnem poskusu se mu je naposled posrečilo ukrotili raz-buijene duhove. Tedaj je vstal in svečano razglasil: ^Razpravo prekinjam; jutri nadaljujemo.« VI. Marion Clermontova je preživela svojo mladost v rojstnem mestu Marseillu — v gosposki veliki hiši svojega očeta. Poslopje je bilo razkošno, pročelje belo ko marmor; veličastna obo.kana okna in veliki mostovži, po^ čivajočt na kamnitih sohah, so dali poslopju videz palače. Veliki in prostrani park, ki je od vseh strani obdajal lo razkošno hišo, je bil po vsem Marseillu znan kot prava znamenitost. V tem parku je preživela mala Marion najlepše ure svojega mladpga življenja. Tam se je igrala na belih polkah, po zelenih tratah, pod varno zaščito svoje vzgojiteljice... Tam ji je pripo vedovala mati, nežna drobna ženica rahlega zdravja, prve pravljice. Ko je bila Marion deset let stara, ji je mati umrla. — Udarec usode, ki ga je težko prebolela, je njenemu Otroškemu obrazu vtisnil pečat otožnosti Od tistih dob je posedala ure in ure molče in zakrknjena vase pod orjaško stoletno platano in zrla na morje, razprostirajoče se v večni sinjini pred njo. Sanjala je — sanjala o hrepenenju, o velikih in prečudnih stvareh, ki so ji napolnile srce s sladko otožnostjo. Kasneje jp mnogo brala; najbolj všeč so ji bili globoki romani in čustvene pesmi, ki so v njih opevali pesniki usode zaljubljencev..._ Šestnajst let ji je bilo, ko je vzcvetela — kakor so pisali pesniki tedanjih dni — v deviški lepoti. Njena vitka postava, njen ozek bel obraz s temnimi, zagonetnimi očmi jo je delal prikupno in poželjenja vredno... Na prvem plesu, ki ga je smela obiskati — bila je svečanost, ki jo je priredil okrajni prefekt — je zbudila splošno pozornost. BaroM in Maroti sta bila že izza otroških let neločljiva prijatelja. Obema je bilo Pavle ime, oba sta hodila v isto gimnazijo, oba sta študirala hkratu na tehniki in naposled oba — z inženirsko diplomo v žepu — nista našla službe. Toda v sreči in nesreči sta bila trdna in kremenita. V družbi, ki sta zahajala vanjo, so govorili o njiju spoštljivo ko o njunima davnima prednikoma, o Kastorju in Poluksu, večnima zglednikoma zvestega prijateljstva. Zgodilo se je, da je Baroti krenil z njune skupne grbavinaste poti. Vendar samo za nekaj časa. Poročil se je bil namreč z bogato Mimi Jansenovo, z eno izmed najlepših žena našega časa. Mimi se je zaljubila v Barotija; očarala ga je. In tudi bogatemu pa-pačku je bil brhki mladi mož na moč všeč: čez nekaj tednov sta se zaljubljenca poročila, koj po poroki sta pa odpotovala v Italijo. Osamljeni Maroti je čakal doma mirno in potrpežljivo vrnitve mlade zakonske dvojice, in zvestega prijatelja še celo takrat ni minilo potrpljenje, ko je izprevidel, da posveča Baroti kakopak več časa svoji mladi ženici ko pa prijateljstvu. Ureditev stanovanja, novi družinski red, služkinje, obiski pri sorodnikih, skratka sami prepotrebni opravki so Barotija popolnoma odtujili staremu svetu; kmalu so pa pojenjali vsi takšni in slični opravki, in napočil je siv in mračen delavnik... Baroti in Maroti sta se spet shajala; stara prijatelja sta živela od tistih dob neprestano skupaj, če 6memo tako reči, ped varnim okriljem gospe Mimi. Baroti je ustanovil s tastovim denarjem tovarno za pluge, Marotija je vzel za družbenika — in v skupnem delu je novo podjetje »Baroti & Maroti« kmalu zaslovelo. Oba prijatelja sta nadzirala podjetje, izven tovarne — pništevši Mimi — so pa živeli ko trije golobčki. Leta 60 prihajala in odhajala in nič ni zatemnilo jasnega neba njunega prijateljstva. Baroti je bil dober in vzoren zakonski mož, Maroti odkritosrčen prijatelj, Mimi pa najplemenitejša žena na svetu; podjetju je povila dva srčkana otročička: dečka in deklico. Povsod, v družbi, v kavarni, med poslovnimi priiatelji, povsod so se nehote vpraševali, ali niso nemara med Marotijem in gospo Barotijevo tesnejše vezi od prijateljskih. Za to kakopak ni imel nihče nobenih dokazov, oko pa le prevečkrat vara; prijatelja o tem nista nikoli govorila, in prav gotovo bi ne bila do smrti spregovorila besedice, če bi se ne bilo zgodilo nekaj, kar je oba osupnilo. Bilo je v zgodnji pomladi, ko je Baroti nenadejano vprašal: »Kaj bomo pa poleti počeli?« Vprašanje letovanja sicer še res ni bilo nujno in važno, toda spomladi se včasih človek zaradi pomanjkanja drugih pogovorov spomni česar koli. Oba moža, Baroti in Maroti, sta mislila, da Mimi ne bo določno odgovorila na to vprašanje. Sama 6i seveda nista delala zastran tega sivih las, saj je bilo še časa dovolj. Zdajci ju je pa presenetila odločna Minvina beseda: otroki v Sio* »Letos se peljem fck.« »Zakaj neki v Siofok?« sta vprašala začudeno oba moža. »Da. Vsi ljudje pravijo, da je Blatno jezero prekrasno in da je siofoška peščina otrokom pravi blagoslov.« »Tak, ljubica, zakaj prav v Siofok/ je vprašal očitajoče Baroti. »Tak, Mimi, zakaj v Siofok?« Je vprašal nekam popustljivo Maroti. »Odločila sem se, da pojdem v $i fok,« je sklenila Mimi pogovor, ‘ nihče se ni več miti z besedico dotaknil tega vprašnja. Dokler se seve>j niso konec aprila vsi trije odpravi v Siofok in si najela za vse poletj lepo vilo ob peščini. Mimi se je že maja preselila z oti koma v Siofok, prijatelja sta ee P 'v vozli« včasih skupaj, včasih posamac vsako nedeljo k njej in slednjiki ugotovila, da je Mimi in o*1,0''*}11!, prav prijetno ob Blatnem jezeru. Maj in junija meseca še v Siofoku ni Pia' sezone — in na peščini komaj ku J vidiš kakšnega kopalca. Mimi je bila zadovoljna; ves dan s je igrala z otroki, popoldne je vcaf' sedela na ploščadi male prijetne *V varne, srebala črno kavo in _kaks čaj, prebirala budimpeštanske k’5111, in se ni niti malo zmenila za to, je že večkrat v baru ali na samotrn sprehodih srečala mladega moža, jo je s poželjivimi in ognjevitimi .j>o* gledi kar požiral. Opazila ga je 1 i vendar se ni zmenila zanj. Mladi m ji je bil za petami ko senca; včasih j stal celo ob vhodu njene vile. Kadar s je pa šla Mimi kopat, se je premnog ^ krat zgodilo, da sta bila na vsej P.e°c.£ ni sama. Pred njima se je razprostiral liho in leno jezero, nad njima se J vzpenjal sinji nebeški svod, na s0®e. • njem obrežju so se pa kopali n’lZ* griči v zgodnjem poletnem solncu. Nekega večera si je najela Mimi co 1 in odveslala iia jezero. Niti lahen vetrček ni burkal gladine. Ko je bi že daleč zunaj, je potegnila vesla , čoln in se udobno pozibavala na v0 J’’ gladini. Mimi ni bila kdo ve kak; čustvena, navdušenje ji ni bočilo pr91’ pa tudi žalostne misli se ji niso bU' dile: prijetno ji je bilo sredi te tisme — čeprav ni cenila samote. Nenadejano je pa voda oživela še predeti se je Mimi zavedla, so 'te pljuskali peneči 6e valovi ob boke njene drobcene lupinice. Vsa prepjf1' šena je zagrabila za vesla, toda bi‘® je že prepozno. Valovi so postaja11 čedalje močnejši in večji, njene roke pa čedalje utirujenejše... Mladi mož z ognjevitim pogledom .1° je spravil srečno na peščino. V PJ' slednjem trenutku, ko je njen čoln z zajel vodo, jo je ujel in s krepko roko prepeljal v svojem čolnu v varno zavetje. Proti koncu juni ja je pa v tihem kopališču vse oživelo; na promenadni11 poteh so se sprehajali parčki, na P®' ščini so se kopali navdušeni letoviščarji in v baru se je kar trlo življenja in plesa željne mladine. Mimi je kmalu postala središče kopališkega življenja; sleherni mož se je hotel seznaniti z lepo gospo. Kaj kmalu se je Mimi zmenila z gospodi Nadaljevanje na 8. ilr Mimohod narodno socialističnih organizacij pred Hitlerjem v Nurn bergu je bil tudi letos največja manifestacija Hitlerjevih soimslje nikov- j llliu. l Ulili | VIV.1JCJ11U v \A 1 mleka 18 dkg poparjene kaše in Poparjen ohrovt in kuhamo kakšne pol na Loensko jezero (Zapadna Norveška), ki je vanj zgrmela la skala. Voda je tako mogočno pljusknila čez obrežje, da popolnoma razdejala dve vasi. Terjala je več ko 70 žrtev. kakovost! elida 0 .froice&i in Jkacisti jnasaže (n.) Pariz, sept. Kakšno korist in dobroto imam od Masaže? se bo vprašala marsikatera dama. Kdaj naj se zatečem k njej? Ženske, ki neprestano potrebujejo svežost telesa in duha, bodisi tiste, ki so hudo zaposlene, bodisi filmske 9ledališke zvezde, se vedno poslužujejo masaže. Toda ali ni to le navada? Ali pa nepotreben luksus? Ali je res masaža nujna potreba? Celotna masaža telesa posebno koristi onim, ki se premalo gibljejo, ker ohranjuje gibčnost členkov, prožnost mišic in trdnost mesa. Obenem pa masaža poživi obtok krvi ttt posebno ugodno vpliva na živčevje: ni je boljše pomoči onim, ki trpe za nespečnostjo od redne masaže. Posebno je priporočljiva onim, ki *® pravkar okrevali od hujše bolezni xn si morajo hitro nabrati moči, da fazbremene preveč prizadeti živčni sistem. Potrebna je pa tudi tedaj, Kadar smo preveč shujšali, da vrne nast koži prejšnjo svežost in prožnost. Masaža je neobhodno potrebno dopolnilo vsakemu postopku, ki mu je namen shujšanje. Žene, ki se dajo masirati po nosečnosti, ohranijo dekliško prožnost, čeprav so že večkrat rodile. Tudi za hujšanje se s pridom poslužujemo masaže. Posebno je priporočljiva tedaj, kadar hočemo shujšati na posameznih mestih n. pr. v boke, gležnje, tilnik ali roke. Posebno hitro shujšamo tedaj, če sc je tolšča nabirala zaradi prepočasnega krvnega obtoka. Edino zdravilo za bolezen današnjega časa — zamaščenost posameznih delov telesa, kakor gležnjev, rok, trebuha in beder, kjer postane meso boleče in napeto — je masaža. Mogli bi napisati celo stran o tem, kako masaža učinkuje proti tej bolezni sedanjih dni in kako pomaga uspešno ustvarjati lepoto telesa. Ako masiramo s kakšnim oljem, dobi koža neko posebno milino, biserni sijaj, in to je še bolj mikavno, ker je znak dobrega zdravja. Masirajte se vedno, vsaj dvakrat do trikrat na teden, če morete! Pa tudi če se masirate le takrat, ko ste hudo izmučeni, po utrudljivem potovanju, če se slučajno slabo počutite, boste videli, da vam bo masaža vlila novih sil in da se boste čutili kakor prerojeni po njej. I. C. Da bo izbira na irizi Nekaj receptov izbranih jedi Jedilni list za skromnejše razmere Nedelja: Srnji zrezek,* omaka iz šip-tortf' ^a”0ci’ lna'iar<>ni, krompirjeva Ponedeljek: Rižota z gobami, telečji Zrezki, šolala. Torek: Goveja juha z zdrobom, govedina s fižolovo omako, sveže slive. kreda: Goveja juha z drobtinienimi e!nočki, narastek iz rezancev in sira. »'etrtek: Kaša z ohrovtom,* slivove Pogače. Petek: Krušna juha, domače ribe s krompirjevo solato. Sobota: Goveja bržola, krompirjeva Omaka z zeleno.* Jedilni list za premožnejše v Nedelja: Goveja juha z zdrobovimi žličniki, turška govedina* z dušenim zeljem, torta s kremo. Ponedeljek: Goveja juha z maslenimi žličniki, govedina z rezanci in sar-deir.o cmako, palačinke s sirom. Torek: Gobova juha s hrenovkami, telečji zvitki z gnjatjo, dušen riž, cimetov zavitek.* Sreda: Vranična juha, svinjski kot-J-ti s kumno, krompir* kumarična šolala, drobno peeivo. • Oe*rtek: Zeljnata juha, prekajen je-7>k s kislim zeljem in češkimi cmoki, sveže sadje. v Petek: Prežgana juha s popraženimi z®mljami, dušen riž s špinačo, jabolčni zavitek. Sobota: Zelenjavna juha, sočna pečenka s popečenim krompirjem, grozdna krema. ®eeepti za jedi označene v jedilnih listih z* Srnji zrezek s šipkovo omako Zrezke od plečeta ali stegna prav dobro potolčemo, preslaninimo, natare-1,10 s poprom, soljo in z brinovimi ja-Soiiami, potlej jih pa spečemo na ma-in jih — prilivaje zelenjavno juho zdušimo do mehkega. Potlej dene-J'io v ta sok očiščene šipkove jagode 0>rez pešk), jih prekuhamo in pretlačimo. Naposled začinimo omako še z M rdečega vina, nekaj žlicami brusnic in limonovim sokom. Kaša z ohrovtom Malo glavo ohrovta na drobno nare- m nnnoi*i»iA DaIIaJ /1/vnAniA x» ure, da se kaša zmehča. Naposled denemo še ščepec soli v jed in 2 do 3 kocke sladkorja. Pripravljeno jed zabelimo z razbeljenim presnim maslom Krompirjeva omaka z zeleno Velike, surove krompirje olupimo in jih zrežemo na koščke, prav tako storimo tudi /, 1 ali 2 gomoljikama zelene. Potlej si pripravimo iz 1 žlice moke in koščka presnega masla r ‘dko omako, in denemo vanjo krompir in zeleno. V tej omaki kuham:) o:>oje prav pGČnsi, dokler se ne omehča Naposled začinimo jed z limonovim sokom ali pa z vinskim kisom. Turška govedina V skledi spenimo 65 g presnega masla, stepeno 3 jajca, drugo za drugim, s 6 do 8 žlicami kisle smetane, vmešamo S do 10 kuhanih krompirje ■>, pri-denemo drobno sesekljano govedino ali teletino ('/< do K kg), nekoliko soli, popra in zelenega petršilja, po tlej pa vse skupaj dobro premešamo. Kozico dobro namaže no s presnim maslom, jo pomokamo, denemo pripravljeno mešanico vanjo in jo nečemo v zmerno vroči pečnici, dokler lepo ne porjavi. Cimetov zavitek Pripravimo si običajno testo za zi vitek (iz kakšnih 20 dkg moke), namaže no razvlečeno testo najprej z raztopljenim presnim maslom, potlej pa z nadevom, zavijemo testo in ga pečemo v zmerno vroči pečnici, dokler lepo ne porumeni. Med peko moramo zavitek večkrat lianazati z raztopljenim presnim maslom. Nadev pripravimo iz 3 rumenjakov, 10 dkg sladkorja, nekoliko cimeta v prahu, 4 dkg na drobne kocke zrezanega citronata, 10 dkg zmletih mandljev, snega iz 3 beljakov in 2 dkg moke. razumljivo, da ima sadje precej sladkorja, sladkor je pa, to danes že vsi vedo, redilna snov prvega reda. V mandljih in orehih najdemo do 20 % dušikovih spojin; pri orehih, mandljih in oljčnem sadu je pa razen tega še mnogo maščob in oljnatih produktov, ki znašajo celo več ko 60 %. Največ sladkorja vsebujejo banane, datlji in fige, zato je prav priporočljivo uživanje teli sadežev. Naše sadje: jabolka, hruške in grozdje vsebujejo kakšnih 15 % sladkornih snovi. Ker so torej najbolj bogate na sladkorju so tudi najkoristnejše telesu. Kisle črešnje in slive povzročajo obilno izločanje želodčnih sokov in pospešujejo zato prebavo. Pri raznih motnjah v želodcu in črevesju priporočajo zdravniki uživanje borovnic (črnic) in brusnic. Med sočivjem je najvažnejša vrsta solata. Ker vsebuje mnogo železnatih soli in drugih rudninskih snovi, pospešuje prebavo in ugodno vpliva na kri. Dokazano je, da so že Rimljani bolne želodce vračili s solato — in se jim je to tudi posrečilo. Vse to nam pove, da moramo našo hrano poživiti z uživanjem sadja in sočivja. Jtepe dene so v tem skrajno izbirčne Ničesar ne bi smela žena tako skrbno izbirati kakor svoje milo, ki ga vsak dan uporablja. Samo ako je milo zares dobro, ji da ono resnično negovanost, katero imajo moški tako radi na lepih ženah. O sadiu Ljudje po navadi mislijo, da je sadje sicer okusna sprememba v hrani, da pa nima redilnih snovi. Sodobni kemiki so preskusiii vse vrste sadja, tehtali so in merili in naposled ugotovili, da sadje ni samo dehteča hrana, da ni samo okusna sladica, temveč da ima poleg vitaminov še precejšnjo redilno vrednost. V mnogih sadežih najdemo maščobne in dušikove sestavine, ki so včasih prav obilne. Samo po sebi je pa Prva kopel novoiojenčka VAŽNOST TOPLOMERA Prvi opravek, ki ga ima babica z novorojenčkom, je za novega zemljana kaj važen: očistiti ga mora si-raste sluzi in ga takoj potlej, ko je odstrigla in povezala popkovino, odkopati v 35 stopinj topli kopeli. Toplota kopalne vode je približno enaka temepraturi, iti je je bil otrok v materinem telesu vajen. Toplota vode je porok, da ne utrpi otrok škode, ko menja temperaturo v materinem telesu z normalno temperaturo v sobi, ki meri včasih le 16 stopinj Celzija. Zaradi takšnega ohlaje-nja bi se utegnil novorojenček, kakor ljudje pravijo, .prehladiti . 35 stopinj Celzija, največ pa 37 stopinj naj meri. prva novorojenčkova kopel, zakaj nežna in dražljiva polt novega zemljana je hudo občutljiva za čezmerno toploto. V toplejši vodi utegne dobiti otrok opekline, utegnejo se pojaviti mehurčki ali mu pa koža močno pordi. Vsi taki pojavi so za nežno fa&sfce liiido nevarni in utegnejo celo usodno vplivati na otrokovo zdravje. Vodo za kopel moramo zmerom meriti s t o p 1 o m e r o m. Cut nas le pre-rad ukani; stare mamice so kar užaljene,- ee jim hči ali snaha ne verjameta, da je voda prav topla, ko jo je pa dobra in izkušena mati ^izmerila« s komolcem ali z roko. Sleherni človek je sicer za toploto občutljiv, vendar ta manj drugi bolj. Stare kuharice še v krop vtaknejo roko, pa se niti ne -poparijo. Zato se ne zanašajmo na približno merjenje kopalne vode, temveč si kupimo toplomer, ki itak ni drag. £lida deset lel . i : ~ n * e ral- luksuzno mi'°/ ki si ga lahko vsakdo privošč., posebno močnega vonja čtida £anol\n posebno blago ra občutljivo kozo. člida beli španski bezeg milo snežnobele barve ^omamliivega vonia, MILA Kuhinjska posoda, jedilno orodje Franc Golob LJUBLJANA, Wolfova ulica Nekaj nasvetov za jesen Ni še dolgo, kar si vestno prečistila svoje omare za obleko. Posebno zdaj, ko boš pregledovala letne ob- prevladovale temno zelena, rjava in črna), kupuj skladno v barvi in slogu k stvarem, ki jih že imaš. * Nogavice-dokolenke so razen za največjo vročino bolj ali manj nepriporočljive, zato jih na jesen čim prej odloži in shrani. Če si si nakopala revmatizem, •naberi praproti, ker je najboljše sredstvo za odpravo vsakršnih revmatičnih obolenj. Vrečko z malce presušeno praprotjo si deni v postelji na boleči ud. Vsakršne bolečine v nogah si odpraviš s parkrat ponovljeno kopeljo v praprotni zavrelici. Kopel si pripravi zvečer, nato pa brž k počitku, da se ne prehladiš. z. tinchdofe °eronina skala, je popolnoma razdejala dve vasi. DVE ANEKDOTI O PRINCESI JULIJANI Zaroka Pred nekaj leti, natančneje, aprila 1929, so se raznesli glasovi o tisti, ki ji Holandci nikoli ne pravijo drugače ko Juliantje, j>o naše Julka; zaročila naj bi se bila z nekim angleškim princem. Več holandskih ministrov ji je prigovarjalo, češ da bi domovina imela mnogo koristi od take zveze. Toda kraljična — takrat ji je bilo ravno dvajset let — je modro odgovorila: »Prva in glavna politična korist Ho-, , ... , . >r>.~ i landske je, da kraljica ljubi svojega teke, jih vse oprala uli drugače oci- 1 moža.« stila ter spravila na določeno mesto,! je potrebno, da spet očistiš omaro, v | ------------------------------------------ katero boš razložila obleke za hladne ' dni. Omaro izprazniš, jo z vlažno krpo očistiš slehernega praška (znotraj seveda, zunanje lice ji kot skrbna gospodinja tako gladiš vsak dan), in postaviš vanjo posodo, v kateri si zavrela mešanico kisa in vode ter v vrelo zmes položila razbeljeno železo (vložek iz likalnika). Nato za-preš omaro za kakih 20 minut; sopara, ki nastane v njej, jc najuspešnejše, a najpriprostejše sredstvo za učinkovito prečiščenje. Nadležni molji se zlepa ne bodo pojavili v njej. * Da ti roke ob nastopu mraza in zaradi težkega dela ne postanejo hrapave in razpokane, jih posebno neguj. Umij si jih v vroči vodi, potem v hladni ter si jih otri z. limonovim sokom. Ali pa jim, posebno na večer, utri nekoliko mastne kreme. Pri tem masiraj roke in prste navzdol v smeri proti konicam prstov. Le-te pa nalahno stiskaj. Preden izpopolniš svojo jesensko garderobo, preudari in premisli kaj potrebuješ, čemu in zakaj. Kupuj le dobro blago, izogibaj se kričečih i barv (letošnjo jesen in zimo bodo i In smehljaje se je dodala: :>I ii da jo po možnosti tudi on ljubi.t Njen humor Princesa Julijana je čedno dekle polnih oblik in razu.ne šalo. Ondan je pohajkovala po peščini v Katwycku; tam ima namreč lepo vilo. Tedaj je slišala, kako je neki francoski kopajee rekel drugemu, gledaje njene krepke noge: »Poglej no, kakšna stebra!« Princesa se je obrnila k porogljivcu in mu je kar nič užaljeno odvrnila: »Hvala Bogu, zakaj nekega dne bosta stebra države!« Ta njen odgovor je postal krilatica na Holandskem. %. Sibirske smokve (n.) Slavni francoski maršal Bas-sompierre (1579—1646) je spoznal na nekem potovanju sopotnika, ki se je izredno debelo lagal. Tako mu je kar se da ravnodušno pripovedoval, da je v neki pomorski bitki lastnoročno pobil slo Arabcev. Bassompierre ga je pazljivo poslušal, nato mu je pa — v zameno — pričel opisovati »rajsko Sibirijo«, kjer si je lahko, kadar ga je le bila volja, natrgal na noč sočnih smokev z drevesa. sNikarite no!« mu je skočil poslušalec v besedo. »V Sibiriji menda smokve ne rastok 'Oprostite«, je vljudno odvrnil maršal. Ce sem vam jaz dovolil, da ste pobili kar sto Arabcev, mi boste menda tudi vi, da ei utrgam tehle par fig, kjer se bo meni zdelo? !...< Poslednja slika Svetozarja Pribičeviča na bolniški postelji v Pragi. 26. nadaljevanje V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Kini orinaSaio KINO MOSTE Predstave: ob delavnikih ob 18.30 in 20.30 uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17., 10. in 21. uri Cene: Din 3*50, 4*50, 5*50 1 6*50 Od 25. do 28. IX t. 1. JOSEPH SCHMIDT Svetovni tenorist v velefilmu petja in veselja »ZVOKI MLADOSTI« (Wenn du jung bist gehdrt dir die Welt) Sodeluje: SzOko Szakal. Godba: Hans May Roman Po francoskem izvirniku Grecvgi&sa Chn&lat priredil A. R. TUDI VAŠ NOVI PLAŠČ — OD PAULINA — KER SO VSI PRVOVRSTNO KROJAŠKO ROČNO DELO, VSLEO ČESAR OBDRŽE ZA VEDNO SVOJ EKSAKTNI KROJ. KONFEKCIJA PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 5. in tudi nič se ni ganilo. Mislila je, da Rene mirno spi; ta misel jo je pomirila. Vrnila se je spet v svojo sobo in prečula vso noč v neprestanem razburjenju, ki ga ni mogla po nobeni ceni utešiti. Rene pa ni bil v svoji sobi in tudi spal ni. Zaklenil se je bil v svojo delovno sobo, tik pod Klarino spalnico. Izprevidel je resnost dvoboja, ki se mu ne bo mogel ogniti, zakaj priče so se bile kar zvečer domenile. Kljub moledovanju in prošnjam gospoda Moulineta, ki je hotel po vsaki ceni preprečiti dvoboj, so se sekundantje domenili za sestanek ob osmih zjutraj. Izbrali so za kraj dvoboja mejo med malmai-sonskimi in varennskimi gozdovi, prav nekako na sredini med obema gradovoma. Nekaj dni prej je prav na tistem mestu veseljačila pisana lovska družba in zalivala dobro voljo z iskrečim se francoskim vinom. Grof se je odločil za pištole in določil razdaljo na trideset korakov. Rene je pogoje brez ugovora sprejel. Čeprav ni bil pištole preveč vajen, je bil vendar s puško mojstrski strelec. Zavedal se je, da ima ostro oko in mirno roko, a nič manj ni bil prepričan, da bo pogodil svoj cilj, dasiprav utegne postati tudi sam žrtev nasprotnikove krogle. Težko bi bilo uganiti, kdo izmed teh pogumnih in hladnokrvnih gospodov bo zmagal; pribito je bilo samo to, da bo eden od njiju obležal... * Rene je bil tako sam s seboj. — Zavedal se je, da ga čaka morda samo še nekaj ur življenja, zato se je zbral in se zamislil... Stvarno je presodil svoje dosedanje življenje, in se ni mogel znebiti misli, da je bil doslej s Klaro vendar pretrd. V tej težki uri se mu je v dno duše zasmililo to ubogo in izmučeno ženino srce; izprevidel je, da je vse svoje hrepenenje darovala le njemu. To visokostno in trmasto ženo, ki jo je tako trdo zavrnil, je videl vso pohlevno, nežno in vdano pred seboj. Hrabro je prestala trdo preskušnjo, ki ji jo je naložil. Zdaj v tej samotni uri ga je nenadejano obšlo spoznanje. Koj jutri, če ne bo padel v boju, bo stopil k njej in ji priznal svojo globoko ljubezen in spoštovanje, če ga bo pa neprija-telj pogodil, bo ostal v njenem spominu vedno svetal in zgleden mož, ki je žrtvoval sebe za njeno čast. Zamislil se je. Dosegel je, kar je nameraval; lahko je bil pomirjen in zadovoljen. Nič se ni kesal, da je njen značaj tako brez usmiljenja koval, dokler ga ni skoval v obliko, ki mu jo je hotel dati. Zavedal se je, da bo od jutri dalje, če ostane živ, živel s svojo ženo v neskaljeni sreči do konca svojih dni. če bi bila ostala Klara tak-♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< šna, kakršna je bila, bi nikoli ne mogla užiti sreče in bi tudi njega nikoli ne mogla osrečiti. S pametjo je bila uvidela, da je hodila po napačnih poteh, vendar je bila preponosna, da bi priznala svojo napako, zato je rajši prebila vse dosedanje zakonsko življenje z grenkobo v srcu in s skesanim mu-čeništvom. Preskušnja, ki jo ji je bil naložil, je bila samo njej v prid. Zbrala se je, borila se je sama s seboj in z njegovo železno voljo, dokler ni naposled našla same sebe. Zdaj je bila naposled zrela za srečo. Toda joj! Ali naj se mar v tem trenutku, ko je njeno spreobrnjenje dopolnjeno, ko jo čaka soln-čna bodočnost, podre vse v nič, ali jo naj mar pogubi obup? V tem razmišljanju ga je zmotilo enakomerno sprehajanje po vrhni sobi. Prisluhnil je. Zaslutil je, da se sprehaja po sobi nad njegovo glavo njegova zakonska žena, ki jo mori strah... čeprav je med njima le tenak strop, ju loči vendar neizmerna razdalja. Sleherni njen korak je opomnil Reneja na grozotno razburjenje svoje uboge Klare. V duhu jo je Rene sedel spet ves miren za svojo pisalno mizo. V vrhnji sobi se je Klara še zmerom živčno sprehajala. Zdajci je zaslišal Rene kako je odprla vrata, kako je hušknila skozi salon in stekla k njegovi sobi. Nasmehnil se je in še pazljiveje prisluhnil. čez nekaj minut se je spet vrnila v svojo sobo. Torej je tudi njo, prav tako kakor njega, obšlo hrepenenje . .. Prav tako si je zaželela njegove bližine, vendar si je prav tako premislila kakor on. šele tedaj je spoznal, kako zelo bi se bil ponižal, ako bi se ji bil približal; v tistem trenutku bi nehal biti človek, ki obvlada s svojo voljo vse; postal bi povprečen človek, odvisen od svojih nagonov. Medel svit prebujajočega se dne, ga je spomnil gmotnih skrbi, ki se jih je moral še v teh poslednjih trenutkih znebiti. Za primer, da bo padel, je hotel še svoji ljubljeni sestri zagotoviti neskaljeno in srečno bodočnost. Predobro je poznal viteške lastnosti Oktavija, cenil je njegov plemeniti duh in pošteno srce. čeprav je bil odklonil ženitev, je storil to zgolj videl nepokojno, z bolestnim izra- zaradi tega, da bi še trše kazno-zom na licih, s tresočimi se roka- val svojo ženo. Zdaj je bila kriza mi, s strtim srcem... ; na vrhuncu, zato je hotel popraviti Tedaj se mu je omehčalo srce, krivico, ki jo je bil Oktaviju storil, in prvič ga je ljubezen premagala. Razen tega je dobro vedel, da Su-Po senceh mu je razbijalo in v zana ljubi grofiča. Svoji sestri, ki srcu se mu je zbudilo mogočno mu je bila edina sreča in edini hrepenenje po tej ženi, ki jo je solnčni žarek v njegovem sicer oboževal, in ki ni bila še nikoli pustem življenju, ni mogel priza-njegova. Zahotelo se mu je k njej; dejati takšne bolečine, hotel jo je vzeti v naročje, hotel Odločil se je, da bo ljubeča se jo je nežno božati in ji ko ne- mlada človeka osrečil; da bi pa bogljenemu otroku pripovedovati i podkrepil svečanost svojega dovo-povestice ... I ljenja, je segel po pero in napisal Kakor otrok si je tedaj izmislil oporoko. Mirno in zbrano je do-izgovor za svoje nenadejano hre- | ločal. .. Polovico svojega premo-penenje. Ali ni mar norec, da bi|ženja je namenil Suzani, drugo prej tvegal svoje življenje, pre- | polovico pa Klari s pripombo, »naj den bo okusil sladkobo ljubezni? Preden se bo opojil z njenimi poljubi, preden ji bo božal njene dentece piave kodre? Samo besedo mu bo treba reči, pa mu bo že pritekla v naročje. Saj do jutr-njega svita je še daleč ... To noč lahko še užije vso srečo, zakaj morda ne bo zanj nikoli več jutra... Od blaznega hrepenenja se mu je zvrtelo v glavi — in že je stopil korak naprej in iztegnil roko po kljuki... Toda v tistem trenutku se je že spet zavedel svoje moči in svoje neupogljive volje. Ali je mar mož, ki ga utegne trenutna slabost premagati? Ali naj mar po tolikem trpljenju v poslednji minuti izgubi ponos? Ali se naj mar tako daleč spozabi, da bo ženo, ki jo je premagal in ukrotil, prosil za uro ljubezni? Ne! V tej uri mora obrzdati svojo strast in svoje hrepenenje, zakaj prav ta ura je odločilna nravno in gmotno za bodoče življenje, če ga neprijatelj ne bo pogodil, bo Klara njegova, in bodočnost ga ne bo skrbela; ako bo moral' umreti kot junak, bo živel v njenem spominu zmerom — ponosen, velik in nepremagljiv. Do konca mora izdržati! Vse ali pa nič. čaka ga življenje polno sreče in veselja ali pa hlad na smrt. Trdno odločen je tedaj ♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦t« njegova draga žena prijazno sprejme ta dar v spomin na nežno ljubezen, ki jo je zmerom čutil zanjo«. Potlej je izbral izmed svojih inženirjev najsposobnejšega za ravnatelj a, ki bi ga naj po njegovi smrti nadomestoval. Ko je tako vse skrbno in premišljeno uredil, se mu je zdelo prav, da se malo odpočije. Saj bo morala biti davi njegova roka mirna in njegov pogled oster. Zleknil se je na divan in z globokim vzdihom zatisnil oči. * Na varennskem gradu je bilo vse narobe. Atenaida se je vrnila iz Malmaisona nad vse ogorčena in užaljena. Prav v tistem trenutku, ko je že mislila, da ima osovraženo tekmico popolnoma v svoji oblasti, jo je njen zmagoslavni in ponosni nastop spravil s tira. Ona sama, grofica de Bligny, je bila ponižana, njo je premagala in napodila njena naj hujša sovražnica ... Nič več si ni mogla prikrivati, da bo ta prelom s sorodno družino hudo škodoval njenemu ugledu. Vsa grofova družina bo držala s Klaro; vsi bodo izvedeli za vzrok dvoboja — in vsi bodo vedeli kako sramotno in kako osramočena je morala oditi iz Malmaisona. Vse bodo izvedeli, vse bodo raztrobili po svetu — in kakor je že v navadi, bodo zlobni jeziki njeno sra moto samo še povečali. Pri teh mislih je zaškripala Atenaida z zobmi in v njenem srcu so se zbudili krvoločni nagoni. Sama bi bila najrajši na moževem mestu, da bi krvavo dejanje bolje in zanesljiveje opravila. V mislih si je slikala Klaro kot vdovo, videla jo je vso odeto v črnino, bledo ko zid, skrušeno in preklinjajočo nesrečno uro, ko je svojo tekmico nizkotno užalila. In. če bi lahko Klaro v njenem ljubljenem možu zadela, bi jo pogodila prav v dno srca! Z grozotnim smehom je zagnala rokavice in pahljačo na mizo v salonu, ki je bila pravkar vanj stopila. Obrnila se je k svojemu očetu in k svojemu možu, ki sta jo samo nemo opazovala, ter vzkliknila v najhujši razgorčenosti: »Ta mož, ki brani tisto, ki je mene užalila, mora umreti. . .« Vsi trije so spričo teh krvoločnih besed ostrmeli. Moulineta je 'hčerina zahteva popolnoma strla; grof je bil presenečen, ko je zaslutil pri svoji ženi prav toliko srda, kolikor ga je sam gojil. Hkratu je pa Ate-naidi hudo zameril, da se je tako daleč spozabila, škandal, ki ga je povzročila, se je nečastno končal zanjo in zanj. Zato je v mislih ženo ostro karal, ker se ni znala brzdati in obvladati. Vajen zatajevanja svojih pravih čustev, vajen skrivati celo srd pod krinko vljudnega nasmeha, je obsojal Atenaido, in zdela se mu je nepopisno nesramna in nerodna, naposled ga je pa še ujezilo njeno vedenje a, la Borgia. .. Mirno ji je pogledal v oči in odgovoril: »Tega moža naj ubijem! Vam, draga moja, je to lahko reči. Takšne fraze so primerne za kakšno melodramo, v resničnem življenju so pa smešne, da je kaj! Odvadite se takšnih prenapetih vzklikov in teatralnih nastopov!« . Potlej je s hladnim nasmehom dodal: »Sicer pa bodite prepričani, da bom storil vse, kar je potrebno za vaše zadoščenje,« »Dovolite, gospod grof«, je začel Moulinet, streznivši se iz globoke zamišljenosti, »vidim, da ste pripravljeni, po vsaki ceni nabrusiti rezilo.« »Ali niste slišali besed svoje hčere, dragi gospod?« je dejal hladno Bligny. »Ali mar mislite, da tako slabo poznam svoje dolžnosti; ali ne vidite, da moram braniti ženino čast?« NAŠ NOVI LJUBEZENSKI ROMAN Še malo, pa bo romana »Kontesa Klara« konec — in potem? Tako ugibajo premnogi naši bralci, radovedno in napeto čakaje, kdaj bomo oznanili naš novi veliki roman. Napočil je težko pričakovani trenutek, ko vam lahko sporočimo: ŽE V PRIHODNJI ŠTEVILKI bo vštric s »Konte.-o Klaro« začel izhajati naš novi veliki ljubezenski roman. Kakšen bo? Kje ee bo dogajal? Kako mu bo ime? Kdo bo njegov glavni junak, kdo glavna junakinja? 1 Namesto odgovora na vsa ta vprašanja vas vprašamo: Ali se še spomnite naše prekrasne povesti »V NAROČJU SREČE«, ki smo jo priobčevali lansko pomlad? Še pomnite prečudni ljubezenski roman lepega šoferja, ruskega kneza, in ohole Suzane, njegove mlade gospodarice? In drugo vprašanje: Ali vam je še v spominu prelepa povest istega pisatelja »NJENA VELIKA LJUBEZEN«, ki je izhajala v našem tedniku preteklo zimo? AM vam ni šel do srca ljubezenski roman mlade, a ubožne Renate in njenega nedostopnega moža Arturja Wintertona? Zakaj vas to sprašujemo? Zato ker je naš novi ljubezenski roman napisal ISTI PISATELJ kakor romana »V naročju sreče« in »Njena velika ljubezen«. Mislimo, da ne moremo napraviti za novi roman boljše reklame, kakor če ga primerjamo z najlepšmi povestmi, kar jih je dozdaj priobčil »Družinski tednik«, in če povemo, da jih bo po napetosti dogajanja in čustvenih peripetijah CELO PRESEGAL. Zakaj, še bolj kakor v oni dveh romanih vodi usodo obeh glavnih junakov ista črta značaja: njen in njegov ponos. Ponos, ki krčevito taji ljubezen, dokler — Toda preveč ne smemo izdati, če povemo še to, da je osnova naše nove ljubezenske povesti ZAKON NA POSKUŠNJO, smo za danes povedali dovolj. Več boste izvedeli v prihodnji številki, ko začne izhajati naš novi roman. Videla je Reneja zleknjenega na okrvavljeni trati, grof se je pa hudobno smehljal in z naslado opazoval svojo pištolo. Zakaj neki pištolo? čemu to nevarno orožje? Zaman se je trudila Klara, da bi si dopovedala, da utegneta morda izbrati sablje; zmerom znova je videla pred seboj oba nasprotnika s pištolama v rokah; slišala je dva strela, droban modrikast dim se je dvignil pod košati vrh mogočnega hrasta... Rene, ranjen do smrti, je padel na tla... Hotela je odpoditi te grozne privide, ki so jo bdečo zasledovali. Zrak je bil čist in na nebu so trepetale zvezde. V grmovju so ugašali pisani lampijoni, tu pa tam je veter razgibal košato drevje. Zdajci se je vnel rdeč lampijon... in Klari se je zdelo, da vidi kri... Vsa preplašena je zaprla okno in spustila rebrače, da bi pregnala te strahotne privide. Neprestano jo je mučila strašna slutnja, da preti njenemu možu smrt; nemirno in Zbegano je tekala po sobi gor in dol. Zdajci se je zasačila med glasnim samogovorom: »Vsakemu, ki se mi približa, prinašam nesrečo.« Prestrašila se je svojega lastnega glasu v tej neskončni tišini. Utrujena je legla na zofo in se hotela zamotiti z branjem. Od nekod je slišala uro v stolpu — in zdelo se ji je ko da prizvanjaio pogrebni zvonovi. Klara se ni mogla več premagovati; odločila se je, da bo stopila k Renejevi spalnici in prisluhnila ali spi ali bedi. Po prstih se je splazila skozi salon in prišla do njegovih vrat. V sobi ni bilo luči SOKOLSKI DOM SISKA teJefor 33 87 Od 26. do 28. t. m. »ZVEZDNI UTRINKI« Joseph Schmidt Od 29 IX. do 1. X. t 1. »ŠKANDAL DNEVA« V «1. vlogi: Clark Gable KINO TALIJA KRANJ predvaja v soboto 26. t, m. ob 20.30 url in v nedeljo 27. t. m. ob 16.. 18. in 20.30 uri velefilm iz cirkuškega življenja »LAHKA KONJENICA« V gl. vlogi: Marika R5kk in Fritz Karapers ZVOČNI RADIO JESENICE telefon int. Št. 620 predvaja 25, t. m. ob 20. url, 26. m. ob 20. uri in 27 t. m. ob 15. in 20. uri Pri vsakem sporedu nnjnovejši Para* mount in Vniverzum zvočni tednik s posnetki c Olimpijade Nemško letalo »Zephyr« je v 22 urah in 12 minutah preletelo 4.000 km dolgo progo in srečno pristalo v Newyorku. Na sliki ga vidimo po pristanku v Ameriki. Čitajte »Družinski tednik«) Pazite na prihodnjo številko! »PLES V SAVOJU« V gl. vlogi: Ciitta Alpnr In Hans Jaray M. IX. 19M. DRTHMN8KI TEDNIK Marcel Allaln In Pl«rr« Souvastre: Detektivsko-kriminalni m 30. nadaljevanje ' Pandor bi bil najrajši skočil lopovu vrat; da bi pa ne tvegal preveč, 81. je moral — hočeš nočeš — premisliti. Juvu je bil prisegel, da ne bo 'zpustil Jozefine iz oči! Ta misel je vPnvala na vse njegove sklepe; žal so dogodki poslednje četrt ure poeta-p niegove načrte na glavo. ^Pritlikavec in poveljnik sla se naposled vendar odstranila iz oddelka; prav gotovo sta odšla k svojini pomagačem, čakajočim na ploščadi. Fandorju se je zdela prilika ugodna, a bi potegnil alarmno zavoro in tako jPozoril spremno osebje na roparje. ~arao trenutek je premišljal, kakšno evarnost bi si s takim dejanjem na-'Opal, toda kot mož dejanja se ni pre-olgo ukvarjal s praznini premišlja-Kar brž se je ogledal po vozu, scoc alarmne zavore. Uzrl jo je tik ad študentovo giavo. Ne da bi se Jotavljal je skočil korak naprej, toda tistem trenutku, ko se je šele do-a.kni-1 zavore, je že oglušujoče kriknil. ___ nadlehti je začutil silovito bolečino ~~ >n roka mu je omahnila. 8tmj(ent ga je bil z nožem globoko uklal! Medtem ko se je trudil, da bi usta-•lelk, ’ ®tiu*ent naglo izginil iz od- »Torej tudi zaveznik!« si je dejal Fanuor. ,n°d ..tif,fga trenutka dalje je vlak zmanjšal hitrost. Medtem ko se je čas-i , ar ’*'varjal s svojo rano, je debe-‘'nar se zmerom na pol nezavesten loka! za denarjem. Fandor se je zdrz-ohot t-° T 0Paz*l> da namerava vlak ostat'. Lopovi bodo to ugodno priliko L ®V? lzrabllV da Pobegnejo, ne da bi jpak pozabili še brž izstreliti par hi» ’ z njimi prestrašili more-‘*ne zasledovalce, og sam si ga vedi kaj se bo zgo-Ul,o z Jozefino? . Da bi se kolikor toliko zavaroval, se Je časnikar vlegel pod klop, in od-omlod opazoval vse dogodke na hod-* Tam je postalo zdajci vse živo, f'ndar ni bilo opazili med »potniki-; 1 i najmanjšega nemira in zmede. so Se Pripravili očitno na ^kakopak so se vedli ko najne-■znejsi popotniki, ki se jim mudi... -eprav je hitrost vlaka neprestano 1 jemala, so se roparji vendar nekam 1 “r.iali zastran hitre vožnje. ^dajci je vlak obstal. »AH je nasip visok?«, je vprašala zenska. >vn<3or. Je sPoznal Jožefinin glas! v-i ‘.M’ ie odgovoril nekdo in precej Kar skoči! 'le bomo že ujeli!« Pri' J° bi! f-asni,;ar popolnoma pre-t’a.n' da je Jozefina zaveznica teh ,1., , . Pravov. Skočil je iz oddelka, Ud t>i jih zasledoval, kn -a nenadejano je odskočil, zakaj , je stopil na hodnik, je krogla sten- a!a °kn° in obtigala v leseni lew 0°^''-S 'e za'''e'l Fandor in so- pri.pri£i na trebuh, s Pobrisali 1° — in .lozetina z njimi... Vendar "" ne uidejo!...« Jiačrtblnk°vito naSlico je skoval nov beS^-u bi ga ne P0Sodile krogle v«,! r°Parjev, je hotel skočiti z na nasprotni strani vlaka. nri i*teni trenutku je debeluhar od-1 oci, se krčevito oprijel Fandor ja Vfcel stokati: 'Pomagajte mi, gospod! Nikar me c zapustite!« >nl,f.Udi"iand!< 'e zamrmral Fandor, N« Sel11 Pa popolnoma pozabil. ’ se te^ra mi je manjkalo!« v c ..fi® J>s.te že opomogli!« ga je za-T ,1 se vani n* n‘č zgodilo...« oda časnikar se je zdrznil; zdelo pr 'V' Jf’ da se je začel vlak spet kto» ■ meneč se za morebitne oknV, Y,e P°nlol|t glavo skozi razbito "no, an je trgovec '°«e ni vpil: Pridr«-1**^601. e,'io! čez dvajset minut p„ P° tej progi Simplon-Exnress!« Previl t|r-Se ie uf?riznil v ustnice. Iz-t'la t' 1 |e nevarnost, ki jima je pre-torn' obseden ie skočil k vra- m0,J°*a- .da ugotovil, ali bi se *azri 1 re!,'t' 8 fkokom; ledai se 11111 je e o, da hitrost pojema... Upanje se mu je zablisnilo! V poslednjem vozu, v službenem vozu, ki se je držal prvega razreda, je gotovo ostal kakšen železničar, ki se zdaj na vse kriplje trudi, da bi z ročno zavoro ustavil voz. Njegova domneva je bila pravilna. Nekaj minut kasneje sta na samotni progi obstala dva še samotnejša železniška voza... Fandor in debeluhar sta z bliskovito naglico skočila z voza; s službenega voza sta pa prav v istem hipu skočila dva železničarja in začela na vse grlo vpiti: »Tecite! Rešite se!« Nesrečneži so stekli čez drn in strn, dokler se niso vsi zapored prekopicnili v globok jarek, ves poln vode... Z okrvavljenimi rokami in raztrgano obleko so se počasi izvlekli in naposled obležali na tleh. V tistem trenutku se je zaslišalo preteče ropotanje ekspresnega vlaka, ki se je v diru zaletel v samotna voza in ju zdrobil na male kose. Stroj in prvi voz razkošnega vlaka sta pri priči iztirila! * Komaj je Loupart ujel Jozefino v naročje, je že priganjal svoje pomagače k begu. Bilo je temno ko v rogu; nobene zvezde ni bilo na nočnem nebu. Kakor nalašč za temna in nepoštena pota roparjev... Loupart je bil zmerom prvi; njegovi pomagači in Jozefina so ga komaj- dohajali. Zmerom znova je divje preklinjal, če mu niso bili vsi tik za petami. Naposled so uzrli begunci ozek svetel pas, ki se je, obrobljen z drevesi, vil med polji in njivami. :>Ali vidite drevored?« je vprašal Barbu. »Deželna cesta iz Dijona?« »Ne... iz Verreya...« »Imenitno!« je vzkliknil Loupart, sedel na nasip in ukazal svojim pomagačem naj posedejo okrog njega. »Poslušajte:« je povzel, zadeva se nam je sicer posrečila... a smo žal opravili šele polovico dela. Nismo se nadejali previdnosti in pretkanosti tega enookega debeluha...« Vsem so se obrazi razočarano za-potegnili... Zdajci se je nekdo oglasil: »Tega ne razumem!... Samo pol dela!... Kaj naj to pomeni?« Loupart, ki ni trpel ugovora, ga je nadrl: »Jezik za zobe, bedak! Samo pol plena imamo... Do jutri zvečer morate počakati... šele takrat dobi vsak svoj del...« »Zakaj šele jutri?« je zamrmral drugi glas. Loupart je radovedneža ošinil s tako^ divjini pogledom, da se ni nihče več upal ziniti besedice. »Komur ni prav, ga naj hudič vzame!« je zagrmel. »Dejal sem: jutri zvečer — in mir besedi! Jozefina, ti, Barbu in jaz, mi ostanemo skupaj... V Parizu nas čaka velika stvar... vi pa sami poskrbite, da boste našli pot nazaj v Pariz! Vso noč 111 ves dan imate še časa. Najvažnejše je to, da boste vsi okoli desetih zvečer na mestu... Ali ste razumeli?...« Loupart je vstal, pomignil Barbuju in Jozefini, potlej je pa dejal: s Tj greš prvi, Barbu...« »Kam si namenjen?« »Na brzojavni urad.« »Kaj boš tam?« »Ti puhla glava, ali ti moram mar še na dolgo in široko razlagati, kaj ee nam je zgodilo?« »Kaj se je pa zgodilo?« »Osleparjeni smo!... Ali mar nisi videl trgovčevih bankovcev?« »Ne! Kaj je z njimi?« »Samo polovični so... Pasjeverec je bil previden!« Barbu, ki je poglavarja takoj razumel, je začel besneti. Tako obupno je pričel preklinjati, da se Loupart ni mogel vzdržati smeha. »Nikar se ne jezi!« je vzkliknil. »Bomo že še dobili drugo polovico!« »Jutri zvečer?« »Kakopak, stara sablja!« »In zaradi tega hočeš brzojavili?« Loupartu se je omračilo čelo. »Ne!« je zadirčno odgovoril. »Jutri me čaka mnogo važnejše opravilo. Svojega smrtnega sovražnika bom jutri spravil s sveta!...« »Koga? Juva nemara?«... »Da, hudimana! Če že ne razumeš.« Barbuja je obšlo zadovoljstvo, hkra-tu se ga je pa lotil še strah. Zamrmral je: »Ali si gotov, da se ti posreči?« »Prepričan sem!« Barbu se ni več upal moriti Lou-parta z vprašanji, čeprav tokrat L011-parta ni razumel. Jutri zvečer se hoče polastiti drugih polovic bankovcev, likratu pa hoče Juva, tega osovraženega in lisjaškega kriminalista, spraviti s poti?... Barbuju se je zdelo, da je to le preveč za en sam večer!... Molče je stopala trojica po deželni cesti. Ko so se bližali hribu, ki venča mestece Verrey, so uzrli na vzhodu žarenje; hkratu so zaslišali od daleč čuden hrup... »Imenitno!« si je mislil ničvrednež. Ekspresni vlak je iztiril... 0, lo bo žrtev!...« Zdajci se je prestrašil, ko je zagledal na pol oblečene kmete, ki eo z baklami tekli proti železniški progi... »Ali še ne liomo kmalu pri brzojavnem uradu?« je tedaj razburjeno vzkliknil. Barbu je z roko pokazal na hišo, ki je stala tik pred njimi. Loupart je stekel noter, zahteval brzojavno golico in načečkal: »Kriminalni komisar Juve, Uue Bo-naparte 142, Pariz. Imeniten uspeh. Vsa tolpa z Lou-partom na čelu na varnem. Izvršili so rop, vendar brez uspeha. Podrobnosti nemogoče. Uspeh zagotovljen. Čakam te samega, a oboroženega, jutri zvečer ob enajstih skladišče Bercy, vinska klet Kessler. Pozdrave Fandor.« Zadovoljen sani s seboj je še brž prebral besedilo in izročil brzojavko uradnici. Ko je dobrodušna meščanka prebrala brzojavko, je začudeno vzkliknila: »Železniške nesreče so gotovo krivi razbojniki? Gospod je gotovo od policije! Ali poznate storilce?« Loupart, imeniten igralec, se je samo skrivnostno nasmehnil in še skrivnostneje dejal: Na vas se pač lahko zanesem, kajneda?« Medtem ko se je z nebrižnim pozdravom poslovil, sta stopila v brzojavni urad dva orožnika, ki sta imela že pripravljene nujne brzojavke... Deeet imout kasneje ec je Loupart spet sežel z Jozefino iai Barbujein, ki sla ga čakala onkraj mesta. »Ali je kaj novega?« je vpra- DVOJNI UŽITEK »Prav nič!« »Ali hočeš cigareto?« Loupart je prezirljivo sko-mizgn.il z rameni in vzkliknil: Jozefina, pojdi sem! Ti stopi kakšnih deset korakov naprej d-n ustavi prvi avtomobili Ali si razumela?... Ko ga zagledaš, začni kričati: Na pomaganje!... Morilci!...« Jozefina je hotela ugovarjali, toda Loupart je siknil: >Tra«to kosmatih, pojdi, če sem ti ukazal!« | Jozefina je predobro poznala svojega ljubčka; vedela je, da|PROIZVOD: UNION ZAGK EB ga mora slepo ubogati. BONBONI Loupart in Barbu sta se medtem skrila za neko grmovje. »Ali imaš nabit samokres?« je vprašal Loupart. »Šest krogel tiči v bobnu!« je zamrmral Barbu. »Prav! Ti pojdi zdaj na levo stran ceste, jaz pa ostanem na desni...« Komaj sta se razbojnika skrila, sta že opazila v daljavi žaromet bližajočega se avtomobila... Motor je že prav slišno brnel... Loupart se je široko zasanejal: »Ali vidiš luč? Žarometi... Naš rešitelj že prihaja k... In res je že minuto nato pridrvel avtomobil. Ko je privozil blizu Jozefi-ne, je dekle začela kriliti ko blazna z rokami, medtem je pa ves čas oglušujoče vpila: »Na pomaganje!... Na pomaganje!... Morilci!... Pomagajte!... Stojte!... Stojte!« Ko je opazil šofer obupano žensko sredi ceste, je brž zavrl avtomobil. Hkratu je pa pokukal lastnik skozi okno in vprašal: »Kaj se je zgodilo? Šofer, ustavite!« Medlem ko je stekla Jozefina k avtomobilu, ki je bil obstal nekaj metrov pred njo, sta zdajci pritekla vsak z druge strani Loupart in Barbu: »Ti se vrži na lastnika!« je zavpil Loupart, »jaz se pa pomenim s šoferjem!« Razbojnika sta vsak s svoje strani skočila k avtomobilu... Medtem ko je Barbu zagrabil lastnika, je Loupart prijel šoferja za grlo... Bliskovito sta potegnila oba napadalca samokrese in ju nastavila potnikoma na sence... ^Jozefina!« je zaklical Loupart in pokazal na vrvico, ki mu je visela iz žepa. »Zveži jima roke in noge!« Komaj sta bila avtomobilista zvezana, jima je Loupart zamašil usta in ukazal potlej Barbuju: »Vrzi ju na njivo... nekaj metrov vstran od ceste, da ju ne bodo precej našli.« Ali jima naj še malo s pestjo pomagam...?« »Kaj še! Škoda za trud!... Ne maram nepotrebnih stvari... Malo ju pobožaj po glavi..., da se ne bosta precej zavedla...« Loupart je sedel za krmilo in pogledal na njivo: »Si opravil?« je vprašal svojega pomagača. »Tako kmalu se ne bosta ganili! Enega sem menda kar preveč kresnil...« Loupart je malomarno zamahnil z roko in ukazal Jozefini in Barbuju naj vstopita. Nekaj sekund kasneje je z divjo naglico pognal avtomobil. »Le brž v Pantruche! Škoda, da se bomo morali tako hitro znebiti tega srčkanega vozila... Imenitna znamka... vendar je preveč nevarno, da bi ga obdržali.« Dediščina Gospod Skopec vodi psička na vrvici; okoli vratu ima pes široko ovratnico, kakor da bi bil že odrasel velikan. »Za božjo voljo«, vpraša znanec gospoda Skopca, »zakaj sle neki teinu kužku privezali takšno velikansko ovratnico?« ' Hm -, odgovori gospod Skopec, »naj le ščene ponosi očetove stvari; jaz sem jih tudi moral!k Včasih... »Za koliko pa igrate po navadi preferanco?« »Največkrat za čast; včasih pa zvišamo vstavek ua 25 par.« Druga plat zvona... »Vi imate srečo, gospa Piskernik, ker je vaš najemnik trgovski potnik. Se vam vsaj stvari ne kvarijo, če je gospod toliko na potovanjih.« »Da, da. — nesreča je samo v tem, da je prvega zmerom nekje v Srbiji...« Šest otrok »Spet je pet vaših smrkavcev na jablani, gospa soseda!« ».ležeš Marija, kam se je le Franček izgubil?« Pav Mala Ančka je pri babici na obisku. Prvič v življenju zagleda pava. Vsa razburjena steče v hišo in vzklikne: »Babica, brž pridi! Ena putka se je popolnoma razcvela...« !S lin mor Najnovejša škotska Mlad Škot in mlada Školka sta se vzela. Na poročno potovanje sta jo mahnila v London. Ko sta tako pohajkovala po pre-stolniških ulicah, sla prišla tudi do neke slaščičarne. Tedaj se je mož nečesa spomnil: stopil je v trgovino, kupil kos čokolade in jo pokazal svoji ženi. Le-ta se je nasmehnila; razveselila jo je tolikšna pozornost. Tedaj je Škot odlomil košček čokolade, ga dal svoji ženi, vse drugo je pa spet zavil in skrbno spravil v žep češ: »Tole, ljuba moja, bova pa prihranila zn naiine otroke!« •7,;‘ ..•** »Salamenske živali — človek bi mislil, da sem jim vstal mleko dolžan!« (»Humorist«, London) Po dolgem molku je Loupart nenadejano siknil skozi zobe: »Zdaj si pa ti na vrsti, Juve!« XXXVIII Nesreča Simplon-Exprcssa Kmalu nato ko so Loupart in njegovi pomagači pobegnili iz odpetih voz, ki sta obstala na progi, se je zgodila tragična nesreča. Ekspresni vlak je z vso silo zavozil v stoječa vozova, ki so se iz njih nekaj sekund prej rešili Fandor, oba železničarja in debeluhar s prazno mošnjo. Z oglušujočim treskom se je zaletela lokomotiva razkošnega vlaka v prtljažni voz, in se zaradi nenadnega sunka postavila skoraj pokoncu; z gromovitim treskom se je prevrnila in potegnila s seboj lastni prtljažni voz in še spalni voz. Precej nato se je oglasilo izpod ruševin obupno tarnanje in bolestno vzdihovanje, zakaj nesreča je doletela potnike sredi najlepšega spanja. Fandor, ki se je takoj po nesrei spet zavedel, je skočil na noge i stekel na kraj nesreče. Izpod ruševin sla se pravkar z velikim naporom in vsa okrvavljena vlekla vlakovodja in kurjač... Ko sta zagledala Fandorja, sta so od začudenja zdrznila, zakaj kakor čudež se jima je zdelo, da vidita tik sebe živo bitje; iščoč pomoči sta iztezala roke in tarnala... Medtem ko je Fandor, ne meneč s--;, za vročo paro, ki mu je brizgala po rokah, zagrabil kurjača, mu je vrli mož s poslednjimi močmi zaklical: »Odprite vzvod!... Brž!... sicer se 1k> kotel razletel!...« Fandor je pravkar skušal potegniti vzvod, ko so potniki že organizirali reševalno četo... Vlakovodja je bil le lahko ranjen, zato se je sam izvlekel izpod ruševin, ki so se skoraj isti trenutek vnele. Uradnik, ki je spremljal vlak in potniki zadnjih vozov, ki se jim ni nič zgodilo, so se na vse kriplje trudili, da bi ponesrečencem pomagali. Nekateri potniki, ki so ee zdravih udov rešili iz prekopicnjenih vozov, so stekli ob železniški progi proti Verreyu in tam prosili prebivalce za pomoč... Ob tej uri je po navadi že vse mesto spalo; to noč je pa bilo v petih minutah vse kar leze in gre na nogah. Ljudje so brž poiskali bakle in svetilke in tekli na kraj nesreče. Četrt ure po nesreči so že z vseh slrani hiteli prostovoljci na pomoč. »Prava sreča«, je detal še zmerom ves prestrašeni sprevodnik Fandorju, da se je zgodila nesreča na ovinku, ker vozi tu vlak z zmanjšano hitrostjo. Deset minut prej bi se zagvozdili vši vozovi drug v drugega — in bržčas bi se ne bil nihče več rešil! »Da, prava sreča!« je ponovil Fandor in si obrisal pot s čela; »razen nesrečnega kurjača, ki je hudo ranjen in uboge dame z zlomljenimi nogami, ki jo pravkar neso, bržčas ni hujših žrtev?... Oba razbita voza sta bila menda popolnoma prazna...« ' Da, Bog bodi zahvaljen!« Od bližnjega postajališča so železniški uradniki sproti telefonično sporočali podrobnosti o nesreči. Naročili so reševalni vlak, ki so ga že čez kakšno uro pričakovali... Fandor je bil sicer sam pošteno zbit in klavern, vendar je s pogumom in nenavadnim mirom stekel spet nazaj k razvalinam ekspresnega vlaka... Tam je bilo že vse polno prostovoljcev, ki so se ukvarjali s ponesrečenci; šlo je samo še za to, da odstranijo ruševine s tirov, da bo proga prosla za pariški brzi vlak. Utrujen se je Fandor vračal, iskaje si udoben prostorček v travi, da bi se vsaj kakšno uro spočil in zbral spet svoje telesne in duševne moči... Komaj je storil nekaj korakov, je zaslišal znan glas... Uzrl je debelega gospoda, ki mu je tf-kel nasproti. Pri priči je spoznal Jozefininega »ljubčka«. Spričo strašne nesreče, ki se je zgodila pred njegovimi očmi, se Fandor niti spomnil ni več, da je bil mož oropan; zato ga je veselo pozdravil: »Ah. tudi vi ste rešeni! Čestitam vam! Ali veste kaj se je zgodilo z vašo ženo?« Fandor ie nalašč dejal »z vašo ženo«, da bi možu malo izprašal vest... Debeluhar je zapotegnil obraz in vzkliknil: PRUZINSKI TEDNIK Smrina vožnja jadrnico „Pourquai pas Jadrnica znamenitega polarnega raziskovalca dr. Chareota »Pour- cmhr= mm in &6aZfism jesenskem uizrn- /Jf/M skm vremenu- s M//m 5805-59 _ tahM in udo8rj,,8or£u= . masti č&v&l m t&Kfia mo vt/i&pvi. omajem z tcuža* z moka in tumisoko ~ . neio- 29«-5ii » dHočtii in Sahki teofli za užko ur. teJUe&eg Soksa s noti/visoko f&io. Oine m youve Slavni polarni raziskovalec dr. Chareot . tMgartbu.mofkl aurimegaspksa x močni’ mi Swxmuni/ioa/itaZi. frUfafotomvf.'! čjega 6opaz ntmnocMojfo POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VEtEPltt trgovina s kurivom LJUBLJANA VI!. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem 15 novih modelov vodi zopet na trgu pisalnih strojev Potopljena jadrnica »Pourquoi pas« Unifliniftnn model je mali v kovčegu. lepo opremljen — lil lilIIIII lil II družinski " potniški in pisarniški stroj. Nizka cena IIUIUIU^IUU dovoli vsakomur, da si ta pisalni stroj takoj nabavi Zahtevajte ponudbo, prospekte in neobvezno predavanje od: Gen. zast. Remington tvornice tt. MATADOR, Zagreb, Iliča 5 Zastopnik za Ljubljano in okolico: Ivo Klarič, Ljubljana, Kolodvorska 28/11. Razstava in prodaja strojev: Tehnik, J. Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20 Tel. 34-19 Poravnajte Vse vrste oblek, nepremočljivih Huberfusev, plaščev, perila itd., si nabavife po zelo nizki ceni pri Preskeriu Sv. Petra cesta Stev. 14 SI ŽELITE ZNANJA, ŽELITE KAJ KUPITI ALI KAJ PRODATI. DO VSEGA TEGA PRIDETE NAJLAŽE IN NAJHITREJE POTOM MALIH OGLASOV V »DRUŽINSKEM TEDNIKU«. CE ŽELITE KAKŠNIH POJASNIL ZASTRAN NAŠIH CEN ALI PA ČE IMATE KAKRŠNOKOLI DRUGO VPRAŠANJE GLEDE NAŠIH MALIH OGLASOV, PIŠITE NA OGLASNI ODDELEK »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«. ODGOVORILI VAM BOMO TAKOJ IN POPOLNOMA BREZPLAČNO. Zapomnite si še to: NAŠE CENE SO ZMERNE IN ČASU PRIMERNE. STALNO STANOVANJE iščejo tri odrasle osebe; večjo sobo, kuhinjo, shrambo in pritikline. Naslov v upravi »Družinskega ted* Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro al» dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. TRGOVSKI POMOČNIK želi spoznati pošteno in značajno dekle v starosti do 28 let. Le resne dopise na upravo pod: »Hrepenenje po tihi sreči.« ac.ua. Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt-niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas je treba še posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šifro, mora doplačati Še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednika uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom. Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. ~a šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj io besed* IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ preuči sama znano sredstvo Voda Iz kopriv. Lsiajt- postanejo spet bujni, vrne se Jim lesk ‘i> postanejo popolnoma zdravi, če jo redne dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica » izvodilom stane Din 30*—. — Po pofitl ra/^ošilj* parfumerija Nohilior. Zagreb. Iilca ‘«4 LEPE DEKLIŠKE PRSI dobilahko w va žen* tudi v najtežjih slučajih že v krati - m času# če se masira s čudežnim eliksirjem • Eau do Lahore«. 1 steklenica z natančnim n;, vodilo® stane Din 40'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nohilior. Zagreb. Iliča 34.___________________ _ BARVANJE LAS n! več potrebno pri strokovnjakih, ket sl Jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavl. svetlo-rjavl tn plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in Je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 80’—. Po pošti razpoSilJa parfume* rija Nobilior. Zagreb. Iliča 34.____________________ ESENCA IZ KOPRIV Je že davno preizkušeno najboljše In najzaneslJiveJSe sredstvo proti prhljajem In Izpadanju las. Slabi ln zanemarjeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost in lesk. Steklenica z navodilom Din 30*—. — Naroča se pri: Nobilior parfumeriji Zagreb. Ilira 34 trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokovnjaško zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nos: 10 Din! STAREJŠI LOČENEC, zdrav in soliden, z lastno tridružinsko hišo, išče pošteno tovarišico, če mogoče z majhnim kapitalom in koncesijo .za trgovino. Upokojenka ni izključena. Dopise pod: »Pacifist Maribor.« 33 LETNI POSESTNIŠKI SIN, bivš; podoficir, lep, zdrav, abstinent, s srčno izobrazbo (izven vsakdanjosti) delaven in varčen, želi znanja z zrelejšo inteligentno in preprosto gospodično, z nekaj premoženja, katera bi imela veselje do kmetijstva v svrho ženitve, ozir. prevzetja (nakup) lepe domačije. Znanje nemščine zaže-ljeno. Ponudbe na upravo pod: »V delu je rešitev.« Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. IŠČE SE STREŽNICA, ki zna lepo prati perilo in nogavice ter fino krpati. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Natančna«. UČITELJICA 26 LET, Čedne zunanjosti dobra gospodinja, želi postati dobr* ženka in mamica. Dopisovati želi le s plemenitim inteli-gentom od 28 do 35 let, v državni službi, ki naj odgovori na upravo neanonimno pod: »Le, če bo možna tem potom sreča!« SIMPATIČNA DAMA, v življenju nesrečna, želi znanja z dobro situiranim gospodom, ki bi ji bil pripravljen pomagati. Samo resne ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Samostojna«. jfcA^ESEM- ANGLEŠKO tEŠ&O SUKNfOj POSOJILO BREZ POROKOV dajemo držav-in samoupravnim uradnikom ter upokojencem. Pišite na upravo pod »Amortizacijska«. INTIMNI ŽENSKr KOLEDAR, velikost no tesa, ISO strani, mora imeti vsaka dozorela žena. da se pouči, kako se lahko brez fizične ali moralne škode na versko in medicinsko neoporečen način trajno izogiba spočetja. Po povzetju Din 20*—. Zaloga v Ljubljani: Kati Voda. Medvedova 8; dobi se tudi v Učit. knjigarni in v trafikah nasproti »Rio«, Slamiča in v trafiki na Tyr-Ševi e. 53. MLAD SIMPATIČEN GOSPOD si želi znanja z ravno tako simpatično gospodično iz boljše družine, ttaro 20 do 25 let Pogoj dobra vzgoja, plemenit značaj in inteligenca. Po nudbe na »Družinski tednik« pod šifro »Simpatično deklet Vsaka beseda 25 ali 50 par. Da*t;k t’50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. POHIŠTVO. Več šperanih sob na zalogi, orehova korenina, od 3.400 Din naprej. Kuhinjske kredence od 370 Din naprej pri Lancoš D* \Volfova 12 __________________________________ , Tako zadovoljni kakor so drugi, boste tudi VI, če naročite prvovrstno uro budilko 8 sliko prečudežne Marije t Brezij. Izdelava * naravnih barvah le tako okusna ln lična, da bi že zato ne 6mela taka ura manjkati * prav nobeni biši Se posebna privlačnost Je Marija, ki gleda Izza Gorč na nas. ki pričakujemo njene_ tolažbe Ure so okusno 1*‘ delane, so trpežne ln zelo poceni Prvovrstna Din 107*—, Din 08'— ln Din 87*—. Naročite po dopisnici z navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju Se priporoča Zdravko Rant. urar. Jesenice Fužine. ZNANJA ŽELI po dopisovanju mlad gospod, srednje postave, muzikalen, s sigurno bodočnostjo, z mlajšo gospodično, z nekaj ka pitala v svrho kasnejše ženitve. Cenjene dopise na upr{*\o lista pod šifro »Hrepenenje« Za damske plašče 'Aatei*ne uM/cinct Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. MIZARSKI POMOČNIK in šofer z izpitom, zmožen vseh stavbenih del in politiiar. star 28 let, išče službo. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod: »Nekadilec.« Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed SOBO ALI SOBICO iščem za stalno v bližini glavnega kolodvora po možnokti s centralno kurjavo in strogo separiranim vhodom. Dopise na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod »Označba cene«. 16 LET STAR FANT, z dvema z uspehom dovršenima gimnazijama, bi se rad izučil za ključavničarja. Korošec Ladko, Dolenja vas štev. 45, p. Zagorje ob Savi. Irdaja ts konzorcij »Družinskega tednika< K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani ; J. - I