ANALI PAZU HD Let. 11, 1-2, pp. 3 17, december 2025 https://doi.org/10.18690/analipazuhd.11.1-2.3.-17.2025 , 2025 PROBLEMATIKA VEZAVE KOLEKTIVNIH EKONOMSKO ODVISNE OSEBE PO ZDR-1 Sprejeto 13. 11. 2025 Recenzirano 30. 11. 2025 Izdano 2. 12. 2025 A P Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor, Slovenija. e- aljosa.polajzar@um.si DOPISNI AVTOR aljosa.polajzar@um.si ekonomsko odvisna oseba, kolektivne delavske pravice, samozaposleni, ekonomska odvisnost, platformni delavci, delovno pravo Povzetek instituta ekonomsko odvisne osebe (po slovenski pravni individualno uveljavljanje instituta ekonomsko odvisne osebe po ZDR- o kolektivnih delavskih pravic na osebe izven delovnega razmerja se vezava -1 ne . ANALI PAZU HD Vol. 11, No. 1-2, pp. 3 17 December 2025 https://doi.org/10.18690/ analipazuhd.11.1-2.3.-17.2025 Text , 2025 THE ISSUE OF LINKING COLLECTIVE LABOUR RIGHTS TO THE EXISTING CONCEPT OF ECONOMICALLY DEPENDENT PERSONS UNDER ZDR-1 A P Accepted 13. 11. 2025 Revised 30. 11. 2025 Published 2. 12. 2025 University of Maribor, Faculty of Law, Maribor, Slovenia. e-mail: aljosa.polajzar@um.si CORRESPONDING AUTHOR aljosa.polajzar@um.si Abstract The author discusses the appropriateness of using the concept of economically dependent person (under Slovenian law) as a basis for extending collective labour rights to a wider group of self-employed persons. The author concludes that the individual application of the concept of economically dependent persons under ZDR-1 is problematic in many respects. This problem becomes even more evident when it comes to the exercise of collective rights by a larger number of self-employed persons. In the event of extending the entitlement to collective labour rights to persons outside an employment relationship, linking this to the existing concept of an economically dependent person under ZDR-1 does not seem to be the optimal solution. Keywords: economically dependent person, collective labour rights, self-employed persons, economic dependence, platform workers, labour law A. : ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 5. 1 Uvod opredelitev delovnega razmerja, saj s tem dobimo krog oseb (delavcev), ki se jim - razmerju 1 V okviru slovenske pravne ureditve je v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) 2 osebe po ZDR-1. V ta namen bomo v prispevku najprej obravnavali uvodna oslene osebe ter o osnovah pomena kolektivnih delavskih pravic. Nato bomo obravnavali odvisne osebe po ZDR- analiza prakt odvisne osebe po ZDR-1. 1 delovnopravno varstvo. 2 popr., 47/15 ZZSDT, 33/16 PZ-F, 52/16, 15/17 odl. US, 22/19 ZPosS, 81/19, 203/20 ZIUPOPDVE, 119/21 -A, 202/21 odl. US, 15/22, 54/22 -1, 114/23, 136/23 ZIUZDS in 70/25 ZUTD-I. 6 ANALI PAZU HD . 2 Nasploh velja, da so samozaposlene osebe zelo heterogena skupina. Kot navaja so med samozaposlenimi tako tisti, ki zaposlujejo delavce (so hkrati delodajalci), in tisti, ki delo opravljajo sami ter ne zaposlujejo delavcev. Samozaposleni so, med drugim, podjetniki, ki zaposlujejo delavce, kmetje, obrtniki, trgovci, liberalni poklic vi samozaposleni z nizko izobrazbo, ki opravljajo delo v 205). Podobno tudi Counturis in De Stefano poudarjata, da je v okviru kategorije ike, ki jih pridobijo na nih, ki delo sicer opravljajo zunaj koncepta samozaposlenimi, ne pomeni nujno, da so ti posamezniki tudi dejansko avtonomni na trgu dela (Countouris in De Stefano, 2019, str. 67). dependent contractors, weak self-employed Davidov gre za zagotavljanje ekonomsko odvisnim osebam, delavcem podobnim osebam itd.), za katere nasploh velja, da imajo do delovnopravne zakonodaje, ki naslavlja ranljivosti povezane z ekonomsko A. : ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 7. delo itd.) (Davidov, 2016, str. 121, 136, 138). Ekonomsko odvisne samozaposlene osebe, ki opravljajo delo osebno ter brez zaposlovanja drugih delavcev, imajo primerljivo ranl na zanje relevantnemu trgu storitev/dela kot delavci v delovnem razmerju (Seifert, 2022, str. 25, 131). Davidov varstva (ostale osebe so iz varstva iz elavce. Optimalno delavca varstva (Davidov, 2016, str. 122 123). navaja, da sku 8 ANALI PAZU HD . tudi za osebe izven delovnega razmerja. Koncept vmesnih kategorij (ekonomsko krogu bile zajete osebe, ki opravljajo delo osebno. V srednjem krogu bi bile zajete lovnopravno varstvo. Je pa problem opravnega varstva (tudi na osebe, ki niso osebno odvisne) floor of rights delovnega prava), ki naj bi bile zagotovljene vsem delavcem ne glede na vrsto njihove pogodbe za opravljanje dela (glej Freedland in Countouris, 2017; T floor of rights) za platformne delavce izpostavlja, da je nekatere pravice delavcev v delovnem razmerju treba ustrezno prilagoditi kontekstu platformnega dela (ni 143). Podobno tudi navaja, da imamo vsebino po mnenju varstva na osebe izven delovnega razmerja. Davidov izpostavi, da je z uvajanjem t.i. obsegom delovnopravnega varstva (Davidov, 2016, str. 136). Prav tako je pri delavskih pravic) treba biti temeljnega koncepta delovnega razmerja (oziroma samega smisla opravljanja dela na 2019, str. 131; Franca, 2017, str. 1216; Weiss v: Davidov et al. (ur.), 2011, str. 49). A. : ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 9. Kot navaja Weiss, 3 Osnovno o pomenu kolektivnih delavskih pravic Kolektivne delavske pravice so pomembno povezane s temeljnimi cilji in idejo delovnega prava. Kot navaja Davidov, odvisnosti, podrejenosti delavca (Davidov, 2016, str. 52 54). Navedeni cilj 2018, str. 254). Podobno tudi Kresal izpostavlja, da kolektivne delavske pravice pripomorejo h korekciji delavskih pravic bi bili delavc str. 62). Weiss 2022, str. 24). Prav pravica do kolektivnega dogovarjanja za delavce pomeni sredstvo, s katerim Dorssemont et al. (ur.), 2013, str. 312). Pomen kolektivnega dogovarjanja izvira iz dejstva, da so delavci zaradi svoje odvisnosti od dela (ki zanje pomeni sredstvo za Countouris in De Stefano, 2019, str. 297). Preko kolektivnih pogodb se na trgu dela delavcev proti dnu. Enakemu tve delovnem razmerju (Seifert, 2022, str. 131). Poseben pomen ima tudi pravica do stavke. Namen pravice do stavke je, da delavec s prekinitvijo dela izvaja pritisk na drug subjekt, ki ima v tem pravnem razmerju 10 ANALI PAZU HD . pomen priprava oziroma na et al. (ur.), 2019, str. 470; Collins, Lester in Mantouvalou, v: Collins et al. (ur.), 2018, str. 8). Davidov delavci nimajo pravice do stavke (Davidov, 2016, str. 216). Tako Davidov navaja, da razvoj in spremembe v kolektivnem delovnem pravu temeljijo na ideji, da pravici do pravice do kolektivnega dogovarjanja ter do stavke je nujna za zagotovitev polnega idov, 2010, str. 246 247). 4 Koncept ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 Kot navaja slovenska ureditev ohranja tradicionalen koncept delovnega razmerja ter obenem specialno ureja koncept ekonomske odvisnosti, obstoj katerega utemeljuje priznanje nekaterih elementov delovnopravnega varstva. Priznanje ekonomske odvisnosti tako pomeni preli et al. (ur.), 2020, str. 69 70). -1 je ekonomsko odvisna oseba samozaposlena oseba, Ekonomska odvisnost pomeni, da oseba najmanj 80 % svojih letnih dohodkov A. : ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 11. - odvisna oseba omejeno delovnopravno varstvo po tem zakonu, in sicer glede: prepovedi diskriminacije; minimalnih odpovednih rokov; prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih od pogodbeno dogovorjeno delo, kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost uveljavljanja kot primer ekonomsko odvisne osebe navaja, denimo, samostojnega delo opravlja sam osebno/samostojno (ne zaposluje delavcev). Podobno je ekonomsko odvisna tudi oseba, ki opravlja honorarno pogodbeno delo za enega str. 69). -1 pri opredelitvi pojma ekonomsko odvisna oseba) navaja, da pojem opredeljen za potrebe uporabe vsakokratnega vira. Pojma samozaposlene osebe ZDR- -1) 3 ) z registrirano dejavnostjo ter osebe, ki na podlagi zakona opravljajo dejavnost kot samostojen poklic in so vpisane v ustrezni register (npr. samostojni novinarji, ki so vpisani v razvid samostojnih novinarjev) ali pa tudi druge osebe, ki opravljajo delo v okviru civilnopravnega razmerja, ampak nimajo t.i. javnopravnega statusa samozaposlene osebe. 4 Glede navedenega 3 - uradno odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 ZPosS, 158/20 ZIntPK-C, 18/21, 18/23 ZDU-1O in 75/23. 4 Kot navaja 12 ANALI PAZU HD . - statusa ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 ni treba, da je tej osebi priznan status samozaposlene osebe v str. 71 159). Kot navaja ekonomske odvisnosti (zaposluje delavce) tem je poudarjen predvsem pomen dejstva, da ne gre za opravljanje dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi (ki edina ni pogodba civilnega prava) ter da ekonomsko odvisna oseba nima statusa delavca v delovnem razmerju po ZDR- Dokumentiran problem koncepta ekonomsko odvisne osebe pa je njegova zelo -1 mora ekonomsko vsakega koledarskega ali po odvisnosti. Vendar kot navajata in Franca, je v praksi iz strahu pred izgubo poslovnega sodelovanja zelo malo verjetno, da bi samozaposlene osebe ekonomsko odvisne osebe zahtevale morebitno razliko med letnim prejetim pla -1. A. : ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 13. Kresal odvisnih oseb. Eden izmed razlogov za neuspeh instituta v praksi je tudi premalo konkretizirana pravna ureditev (Kresal v: Waas et al. (ur.), 2021, str. 229). 5 koncept ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 odvisnosti) utemeljuje dejstvo, da oseba najmanj 80 % svojih letnih dohodkov ex lege ekonomske odvisnosti uveljavlja. Predviden postopek za uveljavitev varstva pa je, da lovnega leta obvesti -1). Kot izhaja iz literature, ni nobenih podatkov oziroma dokumentiranih primerov, ki bi dokazovali, da je (dostavljavcev hrane). Menim, da konceptualno ni ovir za to, da bi v konkretnih primerih osebe, ki opravljajo platformno delo, lahko pridobile status ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1. Kljub temu pa je v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za v kolikor bi platformni delavec to varstvo uveljavljal po nekaj tednih (ali nekaj mesecih) opravljanja dela za platformo. Negotovo torej je, kdaj (najhitreje) bi 14 ANALI PAZU HD . - u je visoka verjetnost, da pogoj prejema najmanj 80 % svojih enost v sistem kolektivnega delovnega prava de lege ferenda vezali na koncept ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1). velika nobeni izmed platform. delavskih pravic, kjer je bistveno, da z namenom zasledovanja skupnih interesov potencialna negotovost, kdo izmed njih sploh izpolnjuje kriterije za ekonomsko omejevale kolektivno delovanje ekonomsko odvisnih oseb, npr. oseb, ki opravljajo v kolektivni pogodbi itd.). A. : ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 15. 6 Sklep de lege ferenda odvisne osebe po ZDR- osebe prisot uveljavljala omejen obseg delovnopravnega varstva. delavskih pravic, kjer je bistveno, da z namenom zasledovanja skupnih interesov prisotna potencialna negotovost, katera izmed njih sploh izpolnjuje kriterije za odvisne osebe bi tako lahko ekonomsko odvisnih oseb v kolektivni pogodbi itd.). Literatura Collins, H., Lester, G., & Mantouvalou, V. (2018). Introduction: Does labour law need philosophical foundations? V: H. Collins et al. (Eds.), Philosophical foundations of labour law (str. 1 30). Oxford University Press. Countouris, N., & De Stefano, V. (2019). New trade union strategies for new forms of employment. European Trade Union Confederation. https://www.etuc.org/sites/default/files/publication/file/2019- 04/2019_new%20trade%20union%20strategies%20for%20new%20forms%20of%20employ ment_0.pdf (nazadnje dostopano 15. 10. 2025). Davidov, G. (2016). A purposive approach to labour law. Oxford University Press. 16 ANALI PAZU HD . Davidov, G. (2010). Judicial development of collective labour rights Contextually. Canadian Labour & Employment Law Journal, 15, 235 249. Dorssemont, F., & Rocca, M. (2019). Article 28 Right of collective bargaining and action. V: F. Dorssemont et al. (Eds.), The Charter of Fundamental Rights of the European Union and the employment relation (str. 465 504). Hart Publishing. Franca, V. (2017). Negotova prihodnost kolektivnih delovnih razmerij. Podjetje in delo, 43(6 7), 1213 1222. law. Industrial Law Journal, 46(1), 52 71. Decent work in the digital age: European and comparative perspectives (str. 127 146). Hart Publishing. Lianos, I., Countouris, N., & De Stefano, V. (2019). Re-thinking the competition law/labour law interaction: Promoting a fairer labour market. European Labour Law Journal, 10(3), 291 333. Jacobs, A. (2013). The right to bargain collectively under Article 11 ECHR. V: F. Dorssemont et al. (Eds.), The European Convention on Human Rights and the employment relation (str. 309 332). Hart Publishing. Delavci in delodajalci, 21(2 3), 237 250. Kresal, B. (2021). Slovenia. V: B. Waas et al. (Eds.), Collective bargaining for self-employed workers in Europe: Approaches to reconcile competition law and labour rights (str. 217 230). Wolters Kluwer. Kresal, B. (2022). Collective bargaining for platform workers and the European Social Charter. V: J. M. Miranda Boto et al. (Eds.), Collective bargaining and the gig economy: A traditional tool for new business models (str. 61 74). Hart Publishing. Delavci in delodajalci, 18(2 3), 253 266. -employed at new digital economy. Hungarian Labour Law E-Journal, 2, 41 50. http://www.hllj.hu/letolt/2020_2_a/04_Rodriguez_hllj_uj_2020_2.pdf (nazadnje dostopano 15. 10. 2025). Seifert, A. (2022). . Bund-Verlag GmbH. Podjetje in delo, 37(6 7), 1162 1173. al. (Eds.), Prekarno delo: Multidisciplinarna analiza (str. 45 66). Pravna fakulteta; Ekonomska fakulteta. -employment: How to combat precarious work in Slovenia? V: J. Kenner et al. (Eds.), Precarious work: The challenge for labour law in Europe (str.. 114 132). Edward Elgar. delovnega prava. Zbornik znanstvenih razprav, 71, 175 203. novost ZDR-1. Delavci in delodajalci, 13(2 3), 151 167. Prekarno delo: Multidisciplinarna analiza (str. 67 81). Pravna fakulteta; Ekonomska fakulteta. A. : ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 17. Weiss, M. (2011). Re-inventing labour law? V: G. Davidov et al. (Eds.), The idea of labour law (str. 43 56). Oxford University Press.