ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA
Priključek za avtocesto na Brdu še ne bo asfaltiran
Delegacija KS Brdo je postavila vprašanje glede as-faltiranja pnključka na avtocesto na Brdu, saj se večkratne obljube komunalnega podjetja Ljubljana po protiprašni zaščiti še niso uresničila.
Odgovor izvršnega sveta je opozoril na isto vpraša-nje KS Vič in tozadevni odgovor izpred skoraj leta dni, v katerem je bilo navedeno, da se izvršni svet zavzema za začasno ureditev Ceste za Brdom (proti-prašna zaščita). V zvezi s to obljubo je izvršni svet res vodil aktivnosti za začasno ureditev te ceste, vendar teh del ni uspel uvrstiti v programe ustreznih SIS, niti ni mogel zagotoviti protiprašne zaščite z angažira-njem posameznih delovnih organizacij. To pa pome-ni, da IS ni vrgel puške v koruzo in bo s temi prizadevanji tudi nadaljeval.
Kdaj telefonska centrala na Rakovniku
Delegacija KS Krim in Barje menita, da ni dopustna in opravičena nikrakršna sprememba sedanjega terminskega plana izgradnje telefonske eentrale, to je začetek gradnje v letu 1990 in zaključek 1991!
V odgovoru območne SIS za PTT je zapisano:
Srednjeročni plan Območne SIS za PTT promet Ljubljana je bil sprejet šele v decembru 1988. Zamik pri sprejemu je nastal zaradi premajhnega interesa delovnih organizacij za razvoj PTT v Ljubljani. Gospodarstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik je sprejelo Samoupravni sporazum o te-meljih plana 44 odtotkov.
Po sprejemu Srednjeročnega plana so strokov-ne službe pričele z vserai potrebnimi aktivnostmi za izgradnjo rajonske avtomatske centrale Rakov-nik. V tem sklopu je v fazi izdelave idejni projekt digitalizacije mestenga telefonskega omrežja Ljubljana v okviru katerega je izdelana tudi pri-oriteta in znotraj te centrale Rakovnik. Predvide-no je, da bo projekt izdelan do konca tega leta. Podpis pogodbe za dobavo navedene centrale bo možen po zagotovitvi finančnih sredstev v letu 1990. Opozarjamo, da za gradnjo krajevnega ka-belskega omrežja vplivno območje centrale Ra-kovnik ni v celoti obdelano z urbanističnimi akti. Izdeluje se lokacijska dokumentacija za krajevno kabelsko omrežje. Območja KS Krim, Rudnik, Peruzzi, Galjevica so urbanistično obdelana. Ob-močje Barja - južni del, VS 1/5 in Ilovica pa še nimajo ustreznega urbanističnega načrta.
Zaradi majhnega interesa gospodarstva za raz-voj telefonije v Ljubljani je nastal precejšen izpad finančnih sredstev. Zato bo ta in ostale investicije v Ljubljani zaključena šele v nasledn;m plan-skemobdobju 1991-1995.
Kajje z izdelavo zazidalnega načrta Dovica?
Delegacija KS Peruzzi je junija podala dva predlo-ga in sicer, dokler ne bo rešena zadeva Polikem, naj stoji načrtovanje bodočega naselja Ilovica v fazi mi-rovanja tcr drugo, da zaradi nejasnosti okoli Polike-ma skupščina v tem letu sprcmtni svoj plan glede načrtovanja in gradnje naselja Uovica!
Komite za urejanje prostora in varstvo okolja je pripravil sledeč odgovor: Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 11/86) je za območje urejanja VS 1/5 Ilovica opredelil izgradnjo večdružinskih stano-vanjskih objektov in izdelavo zazidalnega načrta. Za čas 86-90 je predvidel izgradnjo 200 stanovanj, 91-95 2100 stanovanj in 1996-2000 še 3500 enot.
Na podlagi dolgoročnega plana je Skupščina obči-ne Ljubljana Vič-Rudnik decembra 85 sprejela druž-beni plan občine za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 34/86). V tem aktu je predvidena izdelava zazidalnega načrta za območje VS 1/5 Ilovica in v II. prioriteti dokončanje 200 stanovanj do konca leta 1990.
Tudi plani in programi samoupravnih interesnih
skupnosti (KSLO, Stanovanjske skupnosti itd) pred-videvajo aktivnosti za dosego teh ciljev.
Predpogoj za kakršnekoli posege v prostor pa je izdelan zazidalni načrt. Zato je Sklad stavbnih zem-ljišč mesta Ljubljane že pred časom naročil izdelavo tega zazidalnega načrta. Trenutno je v fazi priprave osnutka, ki bo javno razgrnjen.
Izvršni svet je glede na kompleksnost posegov v prostor Ilovice zahteval čim širžo in poglobljeno analizo vseh možnih vplivov na načrtovano gradnjo in je prav zato tudi seznanil zainteresirane KS s po-sebnimi strokovnimi podlagami in variantnimi reši-tvami.
Glede soodvisnosti gradnje v industrijski coni na Rudniku (VP 1/2) in izgradnjo Ilovice pa Izvršni svet ponovno zagotavlja, da ne bo dopustil v industrijski coni Rudnik nikakršne gradnje, ki bo ogrožala okolje in meni, da ni bojazni, da ne bi ustrezni republiški upravni organi dopustili izgradnje le takih objektov na Rudniku, ki bodo ustrezali vsem pozitivnim pred-pisom.
Zato Izvršni svet meni, da ni potrebe po prekinitvi aktivnosti v zvezi z izdelavo zazidalnega načrta za območje urejanja VS 1/5 Ilovica.
Izvršni svet meni, da iz zgoraj navedenih razlogov ni potreb po spreminjanju načrtovanega programa v zvezi z načrtovanjem naselja Ilovica.
Vprašanje krajevne skupnosti Golo-Zapotok
Širši javnosti, pristojnim organom občinske skupš-čine Ljubljana Vič-Rudnik in pristojnim organom skupščine mesta Ljubljana ter samoupravni skupnosti za ceste Ljubljana je dobro poznano. da je rekon-strukcija lokalne ceste Ig-Golo-Rob v srednjeroč-nem planu 1986-1990 občine Ljubljana Vič-Rudnik opredeljena kot ena izmed prednostnih nalog s po-dročja cestne infrastrukture v okviru cestne skupnosti Ljubljana, katera naj tudi zagotavlja potrebna fmanč-na sredstva.
V zvezi z uresničevanjem omenjene srednjerofne naloge, smo že nekajkrat postavljali delegatska vpra-šanja. Običajno smo kot odgovor dobili le splošno informacijo o že znanih dejstvih.
Srednjeročno obdobje se postopoma izteka. Po-novno postavljamo delegatska vprašanja in sicer:
1.   Kakšne in katere aktivnosti oziroma naloge so bile v letih 1986 — 1989 opravljene za uresničitev sred-njeročnega plana glede nadaljevanja rekonstrukcije lokalne ceste Ig—Golo—Rob? Zanima nas tudi, kate-ri organ je opravljal posamezne naloge.
2.   S pismom sekretariata izvršnega sveta občine Ljubljana Vič-Rudnik, z dne 2. februarja 1989, števil-ka IS-642/KM/89 smo bili seznanjeni, da je bilo s skupnostjo za ceste Ljubljana doseženo soglasje, da le-ta v letu 1989 zagotovi štiri milijarde dinarjev za realizacijo programa rekonstrukcije ceste Ig-Go-lo-Rob.
Radi bi spoznali, katere naloge so bile opravljene z omenjenim denarjem? Ali je bila upoštevana stop-nja inflacije?
3.   Že v letu 1988; tedaj se je tudi govorilo o štirih milijardah. za katere ne vemo kje so; smo podali predloge za aktivnosti ene od treh možnosti:
1.   Dokončno naj se določi trasa, uredijo zemlji-ško-knjižne   zadeve,   lokacijska   dokumentacija   in gradbeno dovoljenje.
2.   Opravijo naj se zemeljska dela na odseku ceste Golo do križišča proti vasi Žapotok. Potrebna bi bila dodatna sredstva.
3.   Na že asfaltiranem delu ceste; le-ta že razpada, je potrebno položiti zgornjo plast — tepih. Tudi v tem primeru so potrebna dodatna sredstva.
Ali je bil upoštevan kakšen izmed naših predlo-gov? Ce ni bil upoStevan nobeden, naj se povedo razlogi!
Menimo, da je cesta širšega družbenega pomena. Območje naše krajevne skupnosti, pa je s to cesto povezano življenjsko. Glede tega se utemeljitve in obljube ponavljajo že desetletja.
Ponovno poudarjamo, da je asfaltni del ceste moč-no načet, makadamski del pa zelo slabo vzdrzevan.
Upamo, da bodo tokrat odgovori stvarni in korekt-ni. Želimo, da je odgovor javno objavljen.
Vodja delegacije za zbor KS občine Ludvik Golob