Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman Telili: Za telo loto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. ja en meseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vcfjA: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec i gi- 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. vee na iwO. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema rvravniitvo (administracija) in ekspedieija, Seineniške ulice st. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
Štev,
V Ljubljani, v ponedeljek 4. januvarija 1886.
Letnik XIV.
Vabilo na narocbo. „SLOVEi\EC",
edini slovenski katoliško - konservativni dnevnik,
je nastopil z novim letom 1886 svoje XIV. leto. Ob tej priliki vabimo najvljudneje vse prijatelje našega lista, da bi se kolikor toliko podvizali z dopošilja-tvijo naročnine, kterim je taista že potekla, kakor tudi z razširjanjem našega lista, za kar se našim dosedanjim gg. naročnikom še prav posebno priporočamo.
»Slovenec" veljii za Ljubljano pri oprav-ništvu prejeman:
Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman veljii:
Za celo leto predplačan	15	gl.	— kr.
„	pol leta ....	8	„	— „
„	četrt leta ....	4	„	— „
„	jeden mesec ...	1	„	40 „
OpravniStvo „Slovenca".
Deželni zbor kranjski.
(X. seja, 4. januvarija.)
Prebere in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem se razdele došle vloge in se prebere vabilo vodstva v Marijanišči, da bi si gg. poslanci ogledali sirotišnico in novo sozidano kapelo. Dalje gosp. deželni glavar naznanja, da se g. Robič zarad bolezni in g. Suklje zarad male bolehnosti ue moreta vdeležiti seje. Poročilo o zakonu, ki dovoluje občini Ljubljanski prevzeti poroštvo za novo hranilnico, se izroči upravnemu odseku, potem se potrdi proračun deželne Slapske vino- in sadjerejske šole. Potrebščine bo 8276 gold., dohodkov pa 5046 gold. Ravno tako
listek.
Zadnji samotar.
Izviren zgodovinski roman.
(Spisal Podvigenjski.)
(Dalje.)
XXI. Dolgo pismo.
Bilo je proti koncu meseca oktobra, nekega popoldne okoli treh. Ravno je Štanjelski poštnik zapustil vigenjski dom in rudečih lic prav po posti-ljonsko koraka nazaj proti Štanjelu, ne meneč se za listje, ktero burja otresa z dreves, od časa do časa šiloma zaganjaje se, in je raznaša križem na vse strani. Na Vigenj je danes postiljon Štanjelski Kante prinesel zapečateno veliko veselje. Župan Pavel se je z županjo že zaprl v svojo pisarno ter s tresočo roko razpečati pismo:
Predragi, presrčno ljubljeni oče in mati!
Tukaj sem, na tuji zemlji daleč od vas. Odkar sem se zadnjič od vas poslovil, mi je že večkrat upanje popolnoma zginilo, še kdaj v tem življenji videti vas. Toda Bog, v kterega rokah je naša osoda, in Mati Božja, ktero častiti sem se že z mladih let od vas navadil, otela sta me iz žrela zalezujočih levov, da še zdaj zdrav in vesel tukaj živim z najslajšo nado, da vas bom čez nekaj časa zopet zamogel videti in poljubiti. O da bi zdaj zrli v moje srce, kako kipi od hvaležnosti do tistega Boga, ki znti ljubečega
se potrdita računski sklep za 1. 1884 in proračun za 1. 1886 deželno - kulturnega zaklada. Pri poročilu glede deželnih podpor se oglasi g. Pfeifer in govori blizo tako-Ie:
Slavni zbor! Silne uirae preteklega leta zasekale so blagostanju naše dežele globoke rane; na Dolenjskem je ledeno zrne po nekterih pokrajinah vničilo popolnoma polje in vinograde; hudi nalivi in po-vodenj jesenskega časa so na Gorenjskem in Notranjskem pokončali mnogo poljskih pridelkov; tudi je pritiskala poleti nenavadno huda suša; škode je več sto tisoč goldinarjev.
Poškodovani prejeli so izdatne podpore od Nj. Veličanstva in iz deželne blagajnice; žalibog ne zadostujejo te podpore zlasti v krajih, kjer je vino edini pridelek, ki daje novce za davke in za razne potrebščine vsakdanjega življenja.
Vsled večletnih slabih vinskih in dragih letin se siromaštvo vedno bolj širi — že v navadnih letinah se ljudje komaj borno prežive, njih obleka je siro-maška, nimajo gorke obleke v strupeni zimi, večkrat v eni rodbini samo en par škornov, v kterih se vrste ob nedeljah in praznikih, da k maši hodijo.
Samostalne kmetije ginejo, gospodarji hirajo, čeravno do sedaj še ni nobeden umrl od gladu — takemu seveda ni treba več podpore, on je že preskrbljen.
Vedno se povdarja, da treba krepkega ohraniti kmetski stan, glavni steber naši državi ali kako naj se to zgodi, če skrb za njegov in njegove redbine obstanek prisili kmeta, zadnji rep oddati iz hleva; če se mora kmet znebiti živine, potem je propad gotov — to zabraniti je naša dolžnost.
Primerno bogatejše dežele — Koroško, Tirolsko — dobile so o priliki elementarnih poškodovanj izdatno državno podporo, toraj sme naša manj imo-vita dežela enakega ozira pričakovati, ako storjene poizvedbe dokažejo dotično potrebščino.
Z ozirom na navedene razmere stavim predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: C. kr. vlada se naprosi, na podlagi storjenih poizvedeb po vremenskih
tako skušati, da jim potem toliko bolj pokaže svojo dobroto in napolni jih s svojimi tolažbami, a tudi od ljubezni do vas, ki ste zarad mene v tem času gotovo veliko žalostnih in britkih dni prebili. Sprejmite po tem pismu moj presrčni pozdrav in zvedite da še bije za vas moje srce, da še molim za vas. In ravno semkaj me je po tolikih nezgodah Bog pripeljal, kjer zamorem spolniti, kakor sem tolikokrat želel, svojo dolžnost do domovine. Tu sem namreč v glavnem stanu pri Donavi, kjer pričakujemo v malo dneh generala Lavdona, da pod njegovim ne-zmagljivim praporom za vero in cesarja planemo na Turka.
A vem, prašali me bote radovedno, kako sem prišel semkaj ? O vprašanje, ktero mi noč in dan pred dušo stoji, vprašanje, na ktero bi sam rad v vaši družbi odgovoril. Toda ljubezen do vas mi ne d;'i čakati do tistega časa, ko mi bo to mogoče; vem, da nepotrpežljivo čakate vse natančno zvedeti, kaj se mi jo pripetilo. Zatoraj pa tukaj nekaj.
Vesel in nič slabega sluteč odpravil sem se ono jutro na pot. Kakor nikdar, tako tudi takrat nisem opustil peljaje se z Vignja ozreti se proti Štanjelu ter v duhu pozdraviti preljubeznjivo Mater Božjo, ktere bratovščini sem posvečen. Tudi v Trstu je šlo vse srečno spod rok. Popoldne odjadrali smo iz novega pristanišča o najlepšem vremenu ; domenil sem se bil s poveljnikom, da me pripelje do Malte, kamor je bil tudi sam namenjen, le na Kerfu se je imela ladija ustaviti za dva dni. Toda na ladiji se je že prvi večer nekaj pripetilo, kar je vzbudilo mojo po-
uimah preteklega leta poškodovanim selanom preskrbeti državno podporo in olajšave pri vplačevanji davkov.
Pri glasovanju se vzame poročilo deželnega odbora na znanje in se sprejme tudi predlog g. Pfeiferja.
Dr. Samec poroča o žganjepivstvu in prečita dopis slavne vlade, v kterem naznanja vzroke, zarad kterih bi ne mogla v potrjenje priporočati postave, kakoršno je bil osnoval deželni zbor kranjski 1. 1884. Konečno predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Točka IV. B. § 3. letnega poročila deželnega odbora se vzame na znanje.
2.	Slavna vlada se nujno naprosi, da predloži državnemu zboru načrt zakona proti žganjepivstvu in pijančljivosti.
3.	Slavna deželna vlada se nujno naprosi, da se prenaredi določba o točki 7 a) iz njenega razglasila iz dne 12. januvarija 1885 tako, da se nobena množina použitku namenjene žgane pijače (razen v lekarnah) obdačenju z deželno naklado ne odtegne.
4.	Deželnemu odboru se naroča, da prevdari vprašanje, bi li ne bilo za deželni zaklad koristno, če se deželna naklada na žgane pijače odmerja po njih moči, to je po množini alkohola, ki se v njih nahaja.
5.	Slavna vlada se naprosi, da se postavnim potom prenaredi zakon iz dne 23. junija 1881 pred vsem glede pravične razdelitve davka sd prodajanja in točenja žganih pijač.
Pri drugi točki oglasi se g. Klun in jo podpira v daljšem govoru, kterega objavimo jutri.
Pri glasovanji se sprejino vsi nasveti odsekovi.
Potem so se dovolile sledeče podpore: pred-stojništvu ljudske kuhinje v podporo za dijake 100 gld., v podporo revnih dijakov na Kranjski gimnaziji 100 gld., društvu v podporo modroslovcev na Dunajskem vseučilišči 20 gld. Prošnja šolskega odbora obrtne na-
zornost. Bili smo zbrani v obednici k večerji. Poveljnik in zdravnik sedela stane daleč od mene malo na stran v kotu, a vendar tako, da sem jo lahko z očesom opazoval. Kar se mi je kaj nekako čudno zdelo, bilo je skrivno poškiljevanje z očesi, ktero sem med obema zapazil, potem pa zdaj glasno, zdaj tiho vedno preminjajoče se govorjenje. To vedenje zdelo se mi je nenaravno in sumljivo, a kar je bilo še več, vse je kazalo, ali vsaj zdelo se mi je, da prav jaz sem predmet, o kterem se vrši njuni pogovor, vsaj pa njune oči in misli. Veste, da jaz nikdar nisem bil sumljiven ali črnogleden, a globoko v srce utisnil se mi je ta prizor. Še v sanjah po noči je visel tako rekoč nad dušo, ter jo begal, da nisem mogel najti mirnega počitka. A še nekaj od prvega večera. Ko sta izza mize vstala, da bi šla iz obednice, zapazil sem, kako je od zdravnika spod-letil listič in na tla padel. Jaz ne vem kako da sem bil tako nevljuden, da nisem ga pobral ali vsaj opozoril ga; pustil sera in ko sta odšla, pobral sem ga. Bil je odlomek pisma, in sicer konec; iz besed, ktere so bile še brati, nisem mogel nič posebnega povzeti; kar me je zanimalo, bila je pisava, zdela se mi je povsem dobro znana, le domisliti se nisem mogel, kje nekdaj sem jo pred očmi imel. O tem lističi vam bom pozneje še govoril. Vtaknem ga v žep. Kmalo potem vrne se zdravnik v obednico ter natanko ogleduje po stolih in po tleh. kakor bi nečesa iskal, spoznal sera, da išče listič. A jaz molčim, in ko nič ne najde, spet gre. Za-rae pa imel je listič odslej še večo važnost, skrbno ga povijem v listnico.
daljevalne šole v Ljubljani in Kristana Karola delo-voduika v prisilni delavnici ste se izročile deželnemu odboru, da se na nji ozira. Točke 8 f, g, h, i, k se z dnevnega reda odstavijo.
G. Dotela in dr. Poklukar zatem vtemelj,ujeta svoja samostalna predloga o deželnih cestah, oziroma osnovanja komisije za vravnavanje vodil. Oba govora objavimo v celoti. Predlog Detelov se je izročil upravnemu odseku, ki se bode v ta namen za dva uda pomnožil, predlog Poklukarjev pa bode pretresal gospodarski odsek.
Poslanec Gutmannsthal potem poroča o železničnih tarifih in v imenu gospodarskega odseka predlaga: Poročilo se jemlje na znanje, deželnemu odboru pa se naroča kupčijskemu ministerstvu sporočiti sledeče želje: a) pri peažni pogodbi z južno železnico naj se blago s Kranjskega ne prepušča južni železnici, ampak naj se postavam kranjskim da prilika posluževati se tarifov državnih železnic; b) Rudolfov kolodvor naj se prej ko mogoče razširi, in naj se, ako gre, v Ljubljani napravi direkcija za vožnjo ali pa vsaj mašinska delavnica; c) ako vlada sklene peažno pogodbo z južno železnico, naj se vendar le ozira na to, da bode Rudolfovo železnico prej ko mogoče zvezala z Divačo.
Prva in druga točka se sprejmete brez ugovora pri tretji točki pa dr. Dolenec tirja, da naj se pri tej priliki glasuje o predlogu, ki ga je on zadnjič stavil glede železnice med Loko in Trstom. Dr. Poklukar omenja, da nima nič zoper ta predlog, ako se predrugači v tem smislu, da naj se deželni zbor porazumi z zastopniki drugih dežel, ki jim je za omenjeno železnico posebno mar. Konečno se sprejme točka c) s sledečim, med poročevalcem in dr. Dolencem dogovorjenim dostavkom: „Deželnemu odboru se pa naroča," da naj stopi v dogovor s korporacijami drugih dežel, ki se za podaljšanje Rudolfove železnice do Trsta zanimajo.
Glede dednega prava na kmetih se pritrdi nasvetu gospodarskega odseka, da v tem oziru ni treba nove peticije do državnega zbora, ker se cesar v prestolnem govoru obljubili predlog take postave.
Seja se potem za nekaj trenutkov pretrga, da se poslanci pogovore, koga bi volili v upravni odsek in koga za verifikatorja, ker gosp. Robič tega posla zarad bolezni ne bo mogel več opravljati. V upravni odsek sta bila za Detelov predlog izvoljena gg. Deu in Taufferer, za verifikatorja pa g. Klun. Deželni glavar potem prihodnjo sejo napove za četrtek 7. t. m. z nadaljevanjem danes nerešenega dnevnega reda in ob 1/i2. uri sklene sejo.
Peticija za posvečevanje nedelj.
Nameravana peticija „ Reform-Vereina" do državne zbornice zarad posvečevanja nedelj, ktero smo v „Slovencu" od dne 24. decembra 1885 št. 296, že omenili, se glasi:
Slavna poslanska zbornica!
Udano podpisani se obračajo na slavno poslansko zbornico državnega zbora s sledečo izjavo oziroma prošnjo:
Z zadovoljstvom smo pred tnalo leti pozdravili vest, da se je državni zbor jel pečati *s preosnovo obrtnega zakonodajalst*a in posebno, da je uvel one zavode (zadruge), ki so pripomogli, da se je pred 400ileti obrtnija tako lopo razcvitala.
Isto tako so nas razveselili oni ukrepi državnega zbora, ki imajo namen varovati delavcu življenje, zdravje in člove&ko veljavo. Mi mislimo v prvi vrsti zakon 8. marca t. 1. o nedeljskem poči-vanji. Ta zakon brani obrtnike, ki bi radi sebi in svojim pomagačem privošili v tednu en dan počitka, pred nesramno konkurenco onih, ki svoje delavce vse dni brez razločka k delu priganjajo, ki se nič ne menijo za telesni in duševni prid svojih delavcev; ta zakon daje delavcem priliko za odpočitek in razvedrenje in s tem varuje, da delavci sebi in družbi v kvar pred časom ne opešajo; zakonito zagotovljeni nedeljski počitek ima namen pripomoči, da se delavec zaveda svoje vzvišene Človeške veljave, ktero zavest so moderne narodno-gospodarske teorije zistematično trgale iz delavčevega srca; ta zakon izroča popolnoma saj za en dan v tednu očeta družini, mater otrokom in otroke starišem in s tem pospešuje in blaži v vsacem oziru tako važno družinsko življenje.
Da ta zakon ne ovira obrtnega napredka, nam kažejo eminentno obrtne države, v kterih je nedeljski počitek strogo zapovedan. Da nedeljski počitek ni občemu blagostanju nasproten, nam dokazuje naša država, v kteri ni bilo nikdar toliko proletarijata in revščine kot v zadnjih desetletjih, odkar se Gospodov dan brezozirno oskrunja.
A naše veselje se je skalilo, ko je ministerstvo 27. maja in 21. septembra t. 1. izdalo za ta zakon izvrševalne naredbe. Reči moramo, da se te naredbe ne vjemajo z duhom zakona 8. marca in da sem-tertje zakonovemu bitstvu in namenu popolno nasprotujejo. Prvi odstavek § 75 v zakonu se glasi: „Ob nedeljah naj počiva vsako obrtno delo." Temu nasprot pa določuje § 1 ministerske naredbe 27. maja: „Nedeljski počitek se ima začeti najpozneje v nedeljo zjutraj ob 6. uri in ima trajati popolnih 24 ur." Zakon govori le o nedeljskem počitku in zategadel bi moral ta trajati od polunoči v soboto do polunoči v nedeljo. Ta naredba ni samo zakonu nego tudi cerkvenemu duhu nasprot ter ovira delavca v spolnovanji njegovih verskih dolžnost. Kajti ako dela delavec zjutraj do 6. ure (in k temu ga ima po ministerski naredbi gospodar pravico siliti), je potem gotovo toliko telesno i« duševno vtrujen, da se ne more vdeležiti dopoludanje službe božje.
V večih slučajih dovoljujejo ministerske naredbe, da se sme v nedeljo dopoludne nekaj časa ali pa tudi celo dopoludne delati, med tem, ko mora biti popoludne prosto. Ko bi naredbe nasprotno določevale, bi bilo nedeljsko posvečevanje vendar veliko bolj mogoče.
Iz tega se razvidi, da ministerske naredbe versko stališče zanikujejo in da se nič ne ozirajo na verske potrebe delavčeve. In vendar se morejo delavske razmere le ta čas stalno vrediti, ako imajo socijalni zakoni svoj temelj v krščanskih načelih.
Dalje dovoljujejo ministerske naredbe veliki obrtniji posebno veliko j?jem od nedeljskega počitka; posledica temu bode, da bodo mali obrtniki v konkurenci z velikimi obrtniki še bolj omagovali kot dozdaj.
Nikakor ne moremo umeti določbe: „Za go-stilničarski in krčmarski obrt odpade dolžnost nedeljskega počitka." Ravno tu, kjer bi se imelo v prvi vrsti in z vso eneržijo kaj .vriniti v duševni in telesni prid človeštvu, se ni nič zgodilo. Dozdaj so se saj na kmetih krčmarji mogli po policijskem potu prisiliti, da so imeli krčme med službo božjo zaprte, a v prihodnje bi še to ne bilo mogoče. Isto tako ne moremo umeti, zakaj država ravno istim obrtim, ki jih ima v svoji oblasti, namreč trafikam in loterijskim kolekturara privoši nedeljskega počitka.
Ravno tako, kakor imenovane ministerske naredbe, nas je vžalil dr. Mt^gerjev predlog, ki namerava s tem, da zahteva še veliko več izjem od nedeljskega počitka, ves zakon 8. ^arca iluzoričen napraviti.
Opiraje se na navedene razloge staviru-* sledeče tirjatve:
1.	Obrtni zakon 8. marca t. 1. naj se kolikor moč popolni, posebno glede nedeljskega počitka in normalne delavske d6be; ministerske izvrševalne naredbe naj se dobro preiščejo in veliki obrtniji podeljene izjeme naj se temeljito pretresejo.
2.	Obrtniki so strogo zavezani svoje pomagače in učence pošiljati k nedeljski dopoludanji in po-poludanji službi božji.
3.	Nedeljski počitek se najpozneje začenja v soboto večer opolunoči in traja do nedeljega večera opolunoči.
4.	Kedar je treba, da se kako obrtno delo opravlja nekoliko časa ob nedeljah, naj se kolikor je mogoče, počitek določuje za dopoludne in ne za popoludne.
5.	Pri obrtih, ki so izvzeti od nedeljskega počitka, naj se d& delavcu, ki dela v nedeljo, med tednom en prost dan a nihče ne sme dve nedelji zaporedoma opravljati obrtnih del.
6.	Vse prodajalnice naj so celo nedeljo zaprte, le trgovini z neobhodno potrebnim živežem naj se dovolijo kake izjeme.
7.	Vse gostilnice, krčme in kavarne se morajo v soboto o polunoči zapirati ter morajo biti zaprte v nedeljo med dopoludanjo službo božjo; izjema bi bila le pri hotelih in sicer samo pri postrežbi tujcev.
8.	Žganje se od sobote popoludne ob treh ne sme prodajati do osme ure ponedeljega jutra.
9.	Trafike se morajo ob nedeljah ob devetih zjutraj zapirati.
10.	Loto-kolekture morajo biti ob nedeljah celi dan zaprte.
Pri tej priliki hočemo slavno poslansko zbornico opozoriti še na nektere druge točke, ki se, ker jih ne obsega zakon 8. marca, ne dajo vrediti po administravivnem potu, ampak le po novem zakonu, in sicer:
Drugi dan opoludne smo sedeli pri kosilu. Kri mi je razburjena, zdelo se mi je, da me od vseh strani strahovi plašijo, akoravno je bil beli dan. Natakar prinese na sklednici več kup peneče pive, ter je jame razdajati, kakor smo bili naročili. Oddajal jih je s sklednice po vrsti eno za drugo po-samnim, ki so sedeli okoli mize. Tudi ko do mene pride, že prime za kupo, ki je prva bila na vrsti, da mi jo podd. Toda komaj prijemši jo se spomisli, ter jo odloži in vzame drugo ter jo postavi pred me. Vse to zgodilo se je prav hitro in spretno, da bi sicer nikdo ne bil zapazil. A meni, kteremu so se oči in vsi čuti od sinoči podesetili, tudi to ni odšlo, zdelo se mi je čez vse sumljivo, posebno ko sem še zapazil, da je živahen govor med poveljnikom in zdravnikom, ravno takrat premolknil, ko se je to vršilo. Pil nisem svojega piva, še dotaknil se ga ne. Po kosilu se je kmalo vse pozgubilo, večidel šli so kadit ali pa v kajute preganjat si popoldanski spanec. Sam ostal sem še v obednici ter gledal, kako je moje pivo bledelo. Več mi ni bilo treba. Se tisti večer odločil sem se nekaj storiti, kar se ni dalo več odlašati.
Bila je jasna, a tiha, mirna noč, najmanjše sapice ni bilo čutiti. Ladija je prav leno rila po va-lovji, dokler ni skoro popolnoma obstala, jadra niso zdala nič več, zvili so jih že davno vsa. Stal sem na boku ladijinem ter gledal dol v valovje, ki seje komaj malo srebrnelo gladko poljubovaje ladijo. Dva stražnika obhajala sta po boku, nekaj časa, dokler na konci ne postaneta in med živahnim pogovorom na svoj posel popolnoma pozabita. Jaz pa se obrnem proti vhodu, ki je peljal v strop, ter zdebajoč delal
sem se, kakor bi bil zaspan. Ona dva se za menoj še ozreta ne. Jaz pa zasučem jo mimo jadrenic na nasprotno stran. Tu privezanih je bilo na ladijo nekaj rešilnih čolnov in čolničev. Kar se spustim po vrvi dol v enega, prerežem vrv, primem za drog ter se ob njem uprem proti Iadiji, čolnič se zgane in jame počasi oddaljevati se. Ali vesla nisem imel, da bi krmil. A ker je bil drog precej dolg, prelomim ga čez pol ter konca priklemljem z vrvico ob čolnov rob, in začnem previdno krmiti^ da je šlo kaj nerodno in počasi, si lahko mislite. Sel sem sam ne vede kam. Proti eni po polnoči začne od juga rahlo pihljati vlažna sapica; kazalo je toraj jadra razpeti. Da bi jih bil človek imel! Kar mi pride dobra misel. Slečem srajco, utrdim ob čoln konca zlomljenega droga in razpnem ob nju srajco. In res, čoln se začne brzo premikati; jaz pa sedem k počitku in zapojem:
Zdrava morska zvezda, Blaga Mati Božja, Vedno si Devica, Nam nebeška vrata.
Tudi molek vzamem, kterega vselej pri sebi nosim, ter jamem premikati znane jagode, ter ponavljati: Zdrava Marija! še nikdar ne tako goreče kakor tedaj. Jutro se je začelo od vshoda žariti in bolj in bolj se je obzorje pred mano motrilo; kose zdani, ugledam pred seboj suho zemljo. Gorato je bilo in skalovito, še znamenja ne o kaki hiši ali o človeku. Le par črnih vran, in gosta tropa divjih golobov vzletela je ravno kakor splašena izpred skalovja, ki se je pred mojimi očmi visoko gor dvigalo. Vstavim čoln ob bregu, oblečeni srajco in s polovico prelomljenega droga v roki jamem plaziti se v gorovje.
Toda kmalo jamejo mi noge omahovati: od čuvanja, težav in strahu bil sem popolnoma vspehan; najpred moral sem se, akoravno lačen, dobro naspati. Vležem se v votlini pod skalo, ki se je nad bregov-jem vzdigovala. Zaspim tako trdno in sladko kakor še nikdar. Zadnji pogled na morje, predno sem zaspal, kazal mi je tam daleč na zapadu vzdigajoče se črne megle in blisk. Vzbudim se še le popoldne. Kaj zapazim, da je zrak močno ohlajen, pogledam okoli in voda nabrana po luknjastem skalovji mi priča, da je med tem deževalo, vejevje v bližnjem grmu pa, upogneno in deloma celo ulomljeno kazalo mi je, da je bil vihar, silen vihar. A glej, kaj pa je priplulo ravno zdaj tam le dol po morji do brega? Skočim do vode in vidim zastavo, ki je še sinoči vihrala na „Pozejdonu". Ozrem se in tu spet prignala je peneča voda dve deski do pečevja na bregu. Pogledam — bili ste od „Pozejdona", to mi je kazala barva, s ktero ste bili nalikani. Ni mi bilo več dvomiti: vihar je bil, in barka razbita — vse je potonilo. In jaz? Sam bil sem rešen, jaz sam. Padem na kolena in, dasi lačen in žejin, zahvaljujem se Bogu in Mariji v goreči molitvi, kakor še nikoli tako. Potem pa moral sem vendar naprej. Toda kam brez živeža? — Jamem spet plaziti se čez trnje in skalovje v pusto gorovje. Vedno bolj oddaljujem se od morja noter v deželo. Nazadnje se priplazim do gozda, ki me sprejme v svojo hladno senco. Tu zagledam rudečiti se po tleh smokvice. Zeljno jamem jih trgati, da si vsaj malo glad in žejo utolažim. Noč me ni zadržala: dalje in dalje jo merim, luna mi pot razsvitljuje.
11.	Kmetijska opravila se ob nedeljah dovoljujejo le, ako so neobhodno potrebna.
12.	Krošnjarstvo je ob nedeljah popolno prepovedano.
11. Na železnicah je ob nedeljah le osobni promet dovoljen.
14. Deželnim zborom naj se naroči, da naj vse to, kar veljii za nedelje, raztegnejo tudi na javne v deželi navadne praznike.
To so naše zahteve. Prepričani smo, da nedeljsko počivanje, oziroma posvečevanje ne bo, ako se splošno uvede, nikomur škodovalo. To bi bil korak k zboljšanju socijalnih razmer, ali le korak. Kajti ako hočemo, da se položaj obrtnijskega in kmetskega stanu v resnici in stalno zboljša, se moramo enkrat za vselej odpovedati onim načelom, vsled kterih daje lastnina zakonito zagotovljeno pravico peljubno in neomejeno razpolagati z zemljiščem, s pridelki ia izdelki, ne oziraje se na nravstvene interese in vsled kterih sta obrtnik in kmet le živa mašipa za pridobivanje denarja; onim načelom, vsled kterih se je skopal velik prepad med največim bogastvom in med največo revščino, pri pogledu, kterega se človeštvo po pravici trese; onim načelom, ki so se le zato uvela, da služijo mali peščici ljudi v prid, vsem drugim pa v pogubo.
Ta načela se morajo umakniti cerkvenemu uku o lastnini in delu, vsled kterega mora človek delati in svojo lastnino obračati po volji božji in v čast božjo, da vztreza ravno tako občni blaginji kot svojim lastnim potrebam in da pomaga revežem.
Ako slavna poslanska zbornica spolni naše tu izražene želje, si bo pridobila nezmerne zasluge za Avstrijo, in hvaležni jej ne bomo samo mi vdano podpisani, nego hvaležni jej bodo vsi avstrijski narodi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. januvarija.
Notranje dežele.
Iz Hrvaške je zopet nekaj zanimivih novic, odkar se nismo več s to nesrečno pokrajino pečali. V prvi vrsti nam je zabilježiti jako domoljuben čin hrvaških gospd Zagrebških, s kterim so odičile vje-tega dr. Davida Starčeviča. Bil je namreč poslednje dni minulega leta njegov god; ta slučaj so hotele porabiti domoljubne Zagrebčanke, da napravijo vje-temu Starčeviču nekoliko ovacije. Kupile so mu srebrno dragoceno kupo z napisom: V jetniku za domovino, dr. Starčeviču, hrvatske gospe v Zagrebu 30. decembra 188 5. Na dan njegovega godu nesle so mu jo pod vodstvom gospe Mazzurove, soproge poslanca dr. Mazzure, v zapo-rišče, kamor se jim pa vstop ni dovolil. Vsled tega jim pač druzega ni ostalo, kakor dragoceno in ob enem jako častno darilo izročiti za sedaj njegovemu stricu dr. Anteju Starčeviču. Kdor ve vse okoliščine Starčevičijanov in madjaronstva, naj sodi to dogodbo, kakor ve in zn&.
Odlok naudnet/a ministra, s kterim smo se v našem listu že večkrat pečali, je izšel dne 2. januvarja in se je razposlal vsem c. kr. deželnim šolskim sovetom z ukazom, da stopi že letos v veljavo. Glasi se: 1. Po zaslišanji dolenjeavstrijskega šolskega sveta preloži naj se po Dunajskih srednjih šolah, kjer v prvem razredu poduk v obligatnih predmetih ne presega 24 ur, taisti najpoprej v tem razredu od 15. oktobra do 15. marca zjutraj od 8. na 9. uro, ter naj traja tri, oziroma štiri ure zapored. Ta določba naj se takoj izvrševati prične. 2. Za vsprejemne izpite v prvi razred določita se dva obroka po tri dni, ob koncu in v začetku šolskega leta. 3. Vsprejemne poskušinje za višje razrede in ponavljavne poskušinje delale se bodo od 16. do 18. septembra. Šolsko leto s sv. mašo prične se 17. septembra ali pa tudi še le 19. Redni poduk pričel se bode 19. septembra. 4. Ustne pre-skušinje zrelosti delale se bodo poslednji teden šolskega leta. Kedar se tiste prično, preneha poduk na dotičnem zavodu in se razdelč spričevala. 5. Preskušinje zrelosti delale se bodo dopoludne in po-poludne skupinoma po 4 ure in se bo vspeh do-tičnim maturantom takoj objavljal opoludne in zvečer. Kak vspeh da bo ta naredba imela, se sedaj pač še ne d d, natanko določiti, pač bomo pa ob svojem iasu nanj prišli. Nadjamo se najboljšega; ali se bodo pa naše nade vresničile, kdo bi to že sedaj vedel, pri razmerah, ktere so zavisne od tolikanj važnih in nevažnih okoliščin. Že edina preložitev šolskega poduka od 8. na 9. uro ima svojo solnčno in senčno stran, kteri smo tudi že obe v našem listu do dobrega prerešetali. Kaj pa še le preskušinje in to tako pomenljive, kakor so vsprejemni izpit za prvo šolo in pa izpit zrelosti konec osme šole,
Vnanje države.
O božičnih praznikih so letos v Itumuniji poskušali dva nova trdnjavska stolpa, ki sta tako
napravljena, da se vrtita s svojimi topovi, kakor jih ravno potrebujejo. Glavni namen jima je pa žrela svojih topov proti Avstriji odprta imeti, ki bodeta v prvi vrsti zaslanjala hrbet glavnega mesta rumun-skega Bukarešta proti avstrijskemu, kakor tudi proti ruskemu navalu. Bukarešt so si Rumunci v okrožji 70 kilometrov obdali z malimi trdnjavicami na vse strani tako, da je sedaj cela okolica njegova velik vtrjen tabor ali z drugo besedo: Bukarešt je na jugu dandanes jedna največjih, če tudi ne morda najmočnejših trdnjav, s ktero bi Avstrija, kakor tudi Rusija dobro računiti morala, ako bi se ta ali ona po onih krajih kedaj vojskovati mislila. Ta rumunski tabor bode najmanj dvema avstrijskima vojnima koroma v Karpatih nastavljenima dal opraviti, tako so ga umetno postavili in prekanjeno. Nič manj od Avstrije računiti morala bode Rusija z ru-munskimi vtrdbinami. Sedaj ji ne bo nič več tako lahko preko Rumunije svojih batalijonov potisniti na Balkan, kakor se je to zgodilo ob času poslednje oslobojevalne vojne. Tudi Rusija bode morala v prvi vrsti gledati, da si pridobi prijateljstvo Rumunije. če se ji to posreči, potem bode pa na konji. Do sedaj je v rumunskih vladnih krogih še vedno avstrijski vpljiv prevagljiv.
Kljubu papirnemu premirju, ki se je na Balkanu nedavno med Srbi in Bolgari do 1. marca sklenilo, pravega premirja med temi ljudmi še ni in ga morda tudi ne bo. Dan na dan dohajajo skoraj telegrami, ki nam sporočajo o novih napadih in novih grozovitostih, kterih, češ, da so se Bolgari vdeležili. To je, seveda, vedno le iz enega in tistega vira, ležečega ob sotočji Save in Donove — iz Belega grada, o kterem smo nedavno pisali, da laže. Tudi drugi listi so v tem oziru z nami enakih misli. Telegram iz srbske prestolice zopet pripoveduje , da Bolgari premirje teptajo, ker so zasedli Bregovo z dvema kompanijama. Bregovo je kraj v Timoški dolini, kjer so,"se že predlanskim začeli prvi neredi med Srbi in Bolgari, ker se ravno o njem ne d& z gotovostjo reči, čegav da je. Svoje si ga pa oboji. Dalje so Bolgari na našega novega leta dan preiskovali, če so Bregovski mostovi preko Ti-moka še zadosti trdni in pa po dolini imenovane reke so svoje patrole razposlali. Vrh tega so pa še srbski samostan Rizana v Pirotskem okrožji menda do cela oropali. Še celo mašno obleko in cerkvene posode so odnesli. Tukaj bo že treba pozvedeti od druge strani, koliko je resnice.
Na celem svetu menda ni večih demonstrantov, posebno kedar velja vladi kako gorko zasoliti, kot so ravno Lahi. Kaj da znajo, pokazali so sedaj o mi-nolih božičnih praznikih, ko so vjetnika prof. Sbarbarota izvolili za državnega poslanca Pavij-skega. Profesor Sbarbaro je bil lausko leto tri ministre hudo razžalil; le-ti so ga tožili, vlada ga je obsodila in zaprla. Prijateljem njegovim zdela se je to huda krivica in so se hoteli ostentativno nad vlado maščevati. Jeli so za zaprtega profesorja agitirati na vse kriplje in so v resnici dosegli, da si ga je mesto Pavia volilo za zastopnika. Takoj koso bile volitve končane, dospel je iz Pavie v Rim telegram na Sbarba-rove prijatelje, da je izvoljen. Le-tih eden, advokat Spagnolini, podal se je takoj pod okno Sbarbaro-vega zapora in je na vso sapo zakričal: „Sbarbaro, ti si voljen". Vjetnika se je taka radost polastila, da je bil skoraj ob pamet; temvečji pa je bil strah ministrov, državnih dostojanstvenikov in drugih veljavnih in vplivnih državnikov, ko je začel telegraf iz vseh krajev „rešene" in „nerešene" Italije dona-šati telegrame, v kterih so povsod zahtevali, da se mora Sbarbaro takoj iz zapora spustiti, kajti njegova izvolitev za poslanca dokazala je ravno njegovo nedolžnost. Depretis ni vedel, kaj bi storil! Med tem se je pa že na tisoče ljudstva pred zaporiščem nabralo, ki so vsi iz enega grla zahtevali, da se naj profesor takoj iz zapora spusti. Tudi listi pisali so tisti dan vsi za profesorja in so Depretisov kabinet na vso moč napadali. Posebna komisija iz najvišjih sodnikov je takoj na to po tolišnjem pritisku od vseh strani odločila, da se Sbarbaro oprosti zarad svojega poslednjega delikta, pač pa da bi moral še v zaporu ostati zarad nekega prejšnjega pregreška. Narod to slišati, vlil se je veletoku podoben naravnost pred kraljevo palačo, kjer je skupno prosil za takojšno oproščenje Sbarbarota, kar se je tudi zgodilo. Kakor se čuje, ga mislijo še druga mesta postaviti si za kandidata. Politična vrednost sedanjega kabineta je pa vsled tega postala ničli podobna.
Izvirni dopisi.
Iz Maribora, 3. januvarja. (Dr. Duchatsch ni več naš župan.) Včeraj popoludne je novoizvoljeni mestni odbor volil novega mestnega župana in podžupana. Že ob času mestnih volitev si je stranka obrtnijskega društva veliko prizadevala, take može v odbor spraviti, kteri ne bi več dr. Duchatscha za župana volili, vendar je ta stranka takrat popoluoma propala, in bili so voljeni sami odborniki tako imenovane mestjanske stranke, ki je v javnem mnenju veljala tudi za Duchatschovo stranko. Vsled tega se je tudi obče mislilo, da bode vkljub velikemu nasprotovanju vendar le dr. Du-
chatsch spet župan. Včerajšnja volitev novega župana je toraj vse nekoliko iznenadila, kajti izvoljen je bil za novega župana inženir Aleksander Nagy, za podžupana pa dr. Hans Schmiderer, mlajši brat znanega poslanca dr. Josipa Schmidererja.
O novem županu nam ni veliko znano; bil je že več let mestni odbornik in inženir, sicer pa se nikdar naprej vrival, zato je pa tudi malo poznan in o njem malo znano. Mi imamo to za dobro znamenje in priporočilo novega župana. Bržčas se je s svojim tihim delovaujem tudi drugim odbornikom tako prikupil, da so ga postavili na mesto dr. Duchatscha, ki se je povsod, celo v sejah mestnega odbora, najrajši v politične homatije mešal. Kakoš-nega političnega in verskega mišljenja je novi župan, nam tudi ni znano, upamo pa, da bode na obe strani strpljiv ter bolj nepristransk in previden, kakor njegov prednik."
Ravno tisto upamo od podžupana gosp. dr. H. Schmidererja, ki, izvzemši nekoliko „Schulvereinskeu agitacije, veljd za veliko mirnišega in spravedljiv-šega od njegovega brata Josipa. Ako bode se za-naprej, kakor že do zdaj, za domače Mariborske šole marljivo brigal, „Schulverein" pa pustil, prerokujemo mu z veliko gotovostjo, da utegne prihodnjič on županski stol zasesti.
V „Slovencu" 1. 1883, št. 3, smo o dr. Du-chatschu prerokovali, da če ga Bog pri življenju ohrani, županoval bode le tri leta, dasiravno ga je njegova stranka takrat skoro do nebes povzdigovala, in ko mu je nek večer bakljado priredila, rekel je dr. Duchatsch v svoji zahvali: „0n misli, da bodo čez tri leta vsi mestjani rekli: Er war doch der rechte Mann." Zdaj po preteku treh let se je jasno pokazalo, da je vaš dopisnik bil boljši prerok, nego dr. Duchatsch.
Sicer pa zopet izjavimo svojo misel, da za slovensko stranko v Mariboru je vse jedno, kdo je župan, samo da je pravičen in spravedljiv glede narodnih pravic, kajti v občinskih zadevah je vpliv narodne stranke še preslab, da bi se na njo kot tako mogel ozir jemati.
Ravno v tistem času včeraj, ko so mestni odborniki dr. Duchatscha odstranili, bil je na mestnem pokopališču pokopan visokospoštovani župan sosedne občine Krčevine, g. Franc Dovnik, ki je nad 30 let županoval, vedno lepo krščansko živel, narodno in konservativno stranko pri vseh volitvah podpiral in za njegovo vspešno delovanje bil od svitlega cesarja z zlatim križem odlikovan. Naj blagi mož v
miru počiva!
Domače novice.
(V imenu tukajšnjega stolnega kapiteljna) izrekel je preč. g. stolni prost Jos. Zupan premil. škofu obžalovanje zarad neopravičenih napadov ne-kterih slovenskih časnikov na njegove naredbe. Katoliška družba izročila je milemu vladiki iz ravno tega namena spomenico.
(Ljubljanska ljudska knhinja.) Gotovo je ta zavod med Ljubljanskimi dobrodelnimi zavodi brez-dvomno jeden najkoristnejših. Vsak dan opoludne in zvečer nudi se res revnim osobom prilika dobiti za male krajcarje svežih, dobro pripravljenih jedil, ktere dobrote se Ljubljanski dijaki po res izredni veliki podpori preč. gosp. kanonika monsignora Luka Jerana v obilnem številu vdeleževati zamo-rejo. A vodstvo tega koristnega društva nam ob-žalovaje poroča, da se število društvenikov te dobrodelne naprave od dne do dne krči in da je že skoraj neznatno postalo za mesto Ljubljansko. Mnogo blagih podpornih udov je pomrlo, nekteri so se preselili iz Ljubljane v druge kraje. Pač opravičeno izraža društveno predstojništvo prošnjo do Ljubljanskih dobrotnikov, naj bi ljudsko kuhinjo, ta blagi zavod, s svojo podporo ne pozabili. Vsaki najmanjši letni ali enokratni dar sprejme se gotovo z največjo zahvalo in bode brezdvomno koristno obrnjen za res potrebne reveže, naj si prihaja že v denarjih ali v kaki drugi ljudski kuhinji potrebni stvari — in kaj bi nji ne bilo potrebno, ko ima skrbeti za toliko število res potrebnih revnih ljudi, posebno nežne učeče se mladine. Pa tudi v drugi zadevi nam poroča društvo ljudske kuhinje Ljubljanske uujno prošnjo in sicer do gotovo ne malega števila blagosrčnih gospa in gospodičin v Ljubljani. Gospe in gospodične so gotovo pri tem zavodu eden najvažnejših faktorjev, kajti njim pripada v prvi vrsti nalog uadzirati kuho. gledati na to, da
se kuha dobro, a brez vee potrate, kajti drugače bi denarničar ljudske kuhinje kmalo moral napovedati „krido". Število teh blagosrčnih gospd, in gospo-dičin, kterega opravljajo že veliko let, pa se je zadnji čas, ko je več blagih takih dobrotnic umrlo, obolelo ali zapustilo Ljubljansko mesto, se zelo skrčilo in le malo je blagih gospej, ktere to delo opravljajo. Toraj bi bilo pač želeti, da bi se oglasilo prav veliko takih blagih gospej in gospodičin, ktere bi blagovolile nadziranje ljudske kuhinje in kuhe prevzeti, za dan v tednu ali za štirnajst dni, le za malo ur na dan, več ko jih je, manj bode posla za posamezno. Društveno vodstvo je po novi sestavi sledeče: Načelnik društva je c. kr. umirov-Ijeni stotnik g. Vincencij Htlbschmann, kteri je že prej kot ekonom društva neumorno deloval in kteri svojemu patronu sv. Vineenciju, temu velikemu dobrotniku revežev, ki je vstanovil tolikanj blagohotne družbe Vincencijeve, po svojem delovanji res verno spoštovanje izkazuje. Prednica ljudske kuhinje pa je Terezija Hiibschmann, ktera se trudi za prospeh društva odkar se je isto vstanovilo, dan na dan z isto gorečnostjo in neutrudljivostjo. Načelnika namestnik je g. Drelse, tovarnar; blagajnik g. Albin A h čin, ključarski mojster in hišnik; ekonom g. Dragotin Lahajnar, mestni uradnik, skrbni voditelj tudi mestne revne hiše na Karlovški cesti; zapisnikar pa je g. dr. Josip Stare, uradnik c. kr. finančne prokurature in hišnik. Odbornika pa sta gg. Henrik Galle zasebnik, in J. Milller, fotograf. Iz vrst gospa je pokroviteljica ljudske kuhinje grajščakinja gospa Jeanetta Recher, ktera neumorno podpira ta koristni zavod, razun nje pa sodelujejo: kot namestnica predstojnice gospil Ka-rolina Ahn, pl. Fichtel, Marija Mayer in go-spodičin3 Jenny Recher. Darove in naznanila k pristopu kot podpornik ljudske kuhinje sprejemata g. V. Hiibschmann, c. kr. umirovljeni stotnik in gospd Terezija Hiibschmann, stanujoča na Križevniškem trgu št. 17. ali pa v prostorih ljudske kuhinje v poslopji starega strelišča.
(Poslednje mestne seje) vdeležilo se je 16 odbornikov ob predsedništvu županovem. Na dnevnem redu so imeli preliminar za leto 1886, pa so ga preložili na drugikrat. Uradnikoma gg. Tomcu in Bradaški se dovoli nagrada 125 gld. v priznanje zaslužnega dela pri mestni loteriji.
Dvoje cesar Franc Josipovih ustanov za tukajšnje realce podeli se dijakoma Moossu in Juncu. — Ustanova 250 gld. na obrtniški šoli v Gradcu podeli se slušatelju obrtne šole V. Oamerniku.
Na to se je pričel razgovor o koleri, kar je pa več ali manj že iz listov znano in ker se o koleri v Trstu tudi nič več ne sliši, objavo njegovo za danes izpustimo. Toliko pa moramo priznati, da se je na vse pomislilo, kar bi razširjanje kolere že v kali zatrlo, če bi se ravno tukaj prikazala.
(Imenovanja.) C. kr. vladni koncipist grof Henrik Attems postal je okrajni komisar; vladni praktikant g. Š t ef a n L a p a j n e je pa imenovan za vladnega koncipista na Kranjskem.
(Silvestrov večer) obhajali so letos pri prvem slovenskem c. kr. dvornem zakladatelju g. Janezu Matjanu jako veselo in lepo. Gosp. Matjan dobro vedoč, da posamičnik nič ne opravi, nikakor ne prezira zaslužne pripomoči svojih delavcev do njegove slave in da jim v dejanji dokaže to prepričanje, povabil jih je na Silvestrov večer blizo 70, kjer jih je prav po očetovsko pogostil. V napitnici napil jim je na njihovo pridnost in prizadevanje za krasen splošen vspeh, na kar so se mu delavci zopet zahvaljevali za vedno skrb, ki jo g. Matjan za nje goji. Tako je prav! V lepi vzajemnosti med gospodarjem in delavcem se mnogo doseže in božjega blagoslova se tudi ne manjka.
(Božični oratorij) v Marijanišči prišlo je včeraj prav mnogo ljudi iz Šentvida nad Ljubljano gledat.
(Jezuit Patis) je odšel v soboto iz Ljubljane.
(Črepinjo razbite granate) našli so delavci pod Golovcem, kjer so pesek kopali. Crepinja morala je ondi ležati še iz francoskih bojev na Kranjskem.
(„Brencelj") prifrčal je v svoji 24. številki na svitlo z jako prijetnim in vrlo zabavnim berilom. Za prilogo bode letos prinašal povest „Bankovčar", iz ktere se človek lako nauči, kaj ga čaka, Kdor bi se tega dola lotil.
(„Rogač"), šaljiv in satirsk list, ki bode vsak 1. in 15. dan v meseci izhajal na celi poli, razpošilja ravnokar svojo prvo številko. Glede vsebine in
oblike moramo ta list toplo priporočati vsem narodnjakom in vsem prijateljem humorja in dovtipa, to tembolj, ker ima „Rogač" mnogo in prav ličnih izvirnih podob, kakoršnih do sedaj v nas še ni bilo. Ker g. vrednik, ki vse podobe sam riše in kemigrafski izdeluje, ni štedil niti truda niti novcev, da nam podaje lep in mikaven list, treba da se mu odzivlje z obilno podporo. „Rogač" stane za celo leto 3 gl., za pol leta 1 gl. 50 kr., za četrt leta 80 kr.
(Pošto) bodo dobili 16. t. m. pri Sv. Križi blizo Kostanjevice. Sprejemala in oddajala bode pisma vožno blago in pa denar v poštno hranilnico. V zvezi bode s Kostanjevico, kamor bode po enkrat na dan hodila.
(Za požarno braiubo v Šmartnem) pri Litiji, je podaril svitli knez Emst Windischgriitz 20 gld. podpore.
Razne reči.
—	Na Dunaj i so tatovi in pustolovci letos, oziroma lansko leto, svojo pozornost obrnili na zlatarje in j u vel irj e. Ni še dolgo, ko smo prijavili telegrafno vest, ktera je po celi Evropi vzbudila veliko pozornost, deloma zarad velikanske svote, ktero so tatovi odnesli, deloma pa tudi zarad pre-kanjenosti, s ktero so pri Granichstiidtnu vlomili in zarad orodja, kterega so si napraviti dali, da so bili kos Wertheimovi blagajnici, o kteri se je do sedaj povsod mislilo, da so novci v njej skriti pred tatovi in ognjem varni. Ker še danes nimajo nobenega tistih tičev-krokarjev v pesteh, če tudi je telegraf po celem svetu zapel o njihovi predrznosti in velikanski škodi, ki so jo napravili. Komaj je ta govorica nekoliko potihnila, kar se nam z Dunaja že zopet brzojavlja roparsk napad čisto navadne surove vrste, dovršen v prodajalnici zlatnine in dragih kamenov pri juvelirju Bellaku na Praterstrasse. Tisti dan po novem letu je bilo, ko je nepoznan mlad človek zvečer v omenjeno prodajalnico stopil in si je neko malenkost izbral, da jo kupi. Poslovodja Engel sprejme od njega petak, s kterim je tujec izbrano malenkost plačal, ktera pa niti pet goldinarjev znašala ni in mu hoče ostanek izročiti; komaj pa je Engel odprl miznico z denarjem, ga tujec s tako silo v trebuh sune, da Engel druzega ni mogel nič storiti, kakor le še po telefonu znamenje skrajne sile dati, potem se je pa takoj nezavesten zdrudil. Tuji ropar zgrabil je hitro, kar se je le dalo, blizo 200 gld., kolikor se je ravno ondi gotovine nahajalo in zbežal. Ljudje, ki so prihiteli na pomoč, dobili so samo nezavestnega poslovodjo. O ciganu ni bilo ne duha ne sluha.
—	Za cvetno nedeljo pride veliki petek, za „hozana"-klici pa vpitje: „križaj ga". Tako se bode menda tudi godilo novemu škofu v Koliuu, dr. Krementzu. V pastirskem listu poudarja, kako zelo ga veže dolžuost, da skrbi za naraščaj in za dostojno izobraženje mladih duhovnov, pri tem pa zakliče: „Ivoliko je vendar še opoviranja, koliko zadržka, ki zabranjuje, da se duhovščina ne vzgoja v cerkvenem duhu." V Berolinu bodo to dobro razumeli, in oficijozni bodo rekli, da jih je nadškof za nos zvodil, kakor so to očitali škofu v Vrati-slavu. Kako si pruska ^Kreuzzeitnng" mir misli, vidi se iz tega, da zaklinja nacijonalno-liberalce, naj podpirajo vladni projekt. Kakošen bi bil vladen predlog za vzgojo duhovščine si lahko mislimo! — Oficijozni sicer pravijo: ni ga kulturnega boja, da se pa mir ne sklene, je kriv le Windhorst. Zato pravijo nekteri, vlada naj bi preko središča z Rimom mir sklenila. Ob enem se pa prav skrivnostno naznanja, da je Schliizer 23. decembra sv. očetu posebno važne reči naznanil. Bog zrni, kolikokrat se je že to bralo. Ne bode nikdar minulo dolgo časa in oficijozni bodo žalostinke peli, da Leon XIII. v okrožnici, v kteri naznanjajo sv. leto, priporočajo posebne podpore za katoliške šole in za duhovska semenišča. To vendar kaže, da sv. oče zametujejo vzobraženje duhovščine po majevih postavah. Pruska diplomacija bi Boga rada goljufala, ko bi bilo mogoče.
^rami.
Trst, 0. januvarja. O koleri ni nič več slišati.
Beligrad, 4. januvarja. Srbska vlada je imenovala za pooblaščenca srbskega pri sklepanji mirovne pogodbe svojega poslanca na Londonskem dvoru, državnega sovetnika g. Mijatoviča.
Berolin, 4. januvarja. Cesar praznuje jubilej, mesto je v zastavah; časniki prinašajo brez izjeme navdušene članke omenjajoč cesarjevo delo na vojski in v mirnem času. Pri čestitalnem poklonu poljubil in objel jo cesar Bismarka in Moltkeja vsacega po dvakrat. Zvečer velikanska razsvetljava. Cesarja povsod navdušeno pozdravljajo.
Umrli so:
39. doc. Mota Pogačar, dninarca, 85 let, Kravja dolina št. 11, Marasmus.
30. dec. Leopold Koželj, sedlarjevi sin, 1 mes., Pod trančo št. 2, božjast.
l>uiiajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
4. januvarija
Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16% davka)	83 gl. 75 kr
Sreberna „ 5 % „ 100 „ (s 16 % davka)	84 „	05
avstr. zlata renta, davku prosta . .	111	„	35
Papirna renta, davka prosta . . .	100	„	95 "
Akcije avBtr.-ogerske banke . .	873	„	—
Kreditne akcije............299	"„	90
London.......126	„	20 "
Srebro........."	_ "
Francoski napoloond......10	— "
Ces. cekini.......5	„	94 "
Nemške marke..........61	'	95 "
Vsakdo lahko zdrav postane in veliko starost doseže, kdor prav skrbi za svoje telo. Največ bolezni izcimi se iz krvi, zato je paš vsacega človeka najsvetejša dolžnost, na kri vso pozornost obračati. Našim preiskavam oprtim na večletno skušinjo so je posrečilo najti taka sredstva, ki hitro, izvestno in brez škodljivih nasledkov kri čistijo, okrepčujejo in jej za pravo kroženjo skrbe. Način našega ozdravljevanja odlikovan je z rodovi in zlatimi medalijami. Vedno ozdnivljamo z dobrim vspehom bolezni, ki izvirajo iz spridon« krvi, (in to brez živega srebra), dalje slabosti, koži.« bolezni rane, tudi šo tako stare lišaje, izpadanje las, pio«in in revmatizem, vsake vrste ženske bolezni. Traku 1 j o odpravimo po našem načinu tudi pri otrocih v jedni uri. Počenim je pri nas na podlagi posebnih pasov sicer počasna, toda gotova pomoč. Kdor kaj zahteva, opiše naj svojo bolezen in priloži marko za odgovor.	(7)
Zasobna Iclinika „Freisal" v Solnogradu.
Št. 21.724
(1)
Pri sreČkanji 125 lozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2. januvarija 1886. leta so bile vzdignene:
št. 49.838 z dobitkom 25.000 gl.
, 54.619 „ „ 2.500 gl.
„ 8.631 „ ,,	500 gl.
„ 34.725 „ „	500 gl.
in št. 698, 740, 1.819, 1.876, 2.777, 4.618, 4.621, 4.866, 5.476, 5.666, 6.406, 6.923, 7.192, 8.166, 8.678, 8.843, 9.424, 10.034, 10.840, 10.981, 11.896, 12.651, 12.864, 14.987, 16.677, 16.803, 16.872, 17.128, 17.593, 18.454, 18.568, 19.165, 19.468,
20.138,	20.797, 21.033, 21.222, 21.260, 22.480, 23.047, 23.209, 23.354, 23.358, 24.494, 24.841, 25.929, 27.217, 28.465, 28.723, 29.751, 30.276, 30.422, 30.459, 30.507, 30.622, 30.841, 31.079, 32.045, 32.213, 32.364, 32.826, 32.972, 36.078, 37.936, 37.337, 37.967, 39.591, 39.891, 40.731, 40.740, 42.034, 42.499, 43.247, 44.448. 45.247, 47,478, 47.938, 50.213, 51.006, 51.794, 53.341, 53.896, 53.913, 54.301, 54.462, 54.531, 54.859,
55.139,	55.202, 55.715, 55.907, 56.428, 56.450, 57.402, 57.675, 51.652, 61.810, 61.993, 62.076, 63.933, 64.237, 65.368, 65.967, 66.864, 67.542, 67.797, 67.939, 68.431, 69.241, 69.322, 69.766, 70.062, 70.515, 71.376, 71.646, 72.991, 73.480, 73.532, 73.916, 74.007, 74.086, vsaka z dobitkom 30 gold.
Od odslej izžrebanih lozov niso še izplačane naslednje številke: št. 44.920 z dobitkom 25.000 gold., št. 45.330 z dobitkom 1.500 gold., št. 26.163 z dobitkom 600 gold., št. 4847 in 33.724 vsaka z dobitkom 500 gold. in št. 119, 1487, 2.643, 3.174, 3.783, 4.683, 5.024, 5.710, 7.319, 7.840, 8.005, 8.284. 8.317, 9.462, 9.550, 9.840, 10.683, 11.785, 11.793, 12.517, 12.518, 12.875, 14.101, 14.583, 15.243, 15.266, 16.466, 17.442, 18.077, 18.510, 19.365, 20.177, 20.182, 20.214, 21.730, 21.743, 22.574, 22.916, 23.013, 24.071, 24.609, 24.669, 25.187, 25.247, 25.549, 25.560, 26.624, 27.345, 27.506. 28.067, 28.619, 28.845, 29.128, 29.362, 29.509, 29.534, 29.685, 29.967, 30.789, 30.983, 32.371, 32.542, 32.742, 33.237, 33.304, 34.175, 34.184, 34.203, 35.060, 36.157, 36.349, 37.275, 38.179, 38.209. 39.996, 40.902, 41.632, 41,741, 42.524, 42.673, 43.448, 44.539, 44.632, 46.105, 47.963, 48.143, 48.657, 49.207, 49.498, 50.142, 50.615, 50.785, 51.235, 51.429, 51.487, 52.092, 53.998, 54.114, 56.284, 57.534, 59.459, 59.594, 61.486, 61.712, 62.004, 62.016, 62.794, 63.097, 63.425, 63.659, 64.345, 65.195, 65.442, 65.497, 66.438, 67.068, 67.173, 69.135, 71.272, 71.682, 72.206, 72.752, 73.345, 73.819 in 74.864 vsaka z dobitkom 30 gold.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 2. januvarija 1886.
Homeriana-caj,
po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo
proti
boleznim na plučih in na vratu (jetiki, naduhi in bolezni v krhlju [Kehlkopf]).
Iznenadljivi so vspehil	(li)
Knjižica o tem razpošilja so zastonj.
Zavitek čii J a veljil 1 murko 20 vinarjev.
Edino pravega ima ^V. Wolflsky, Berlin N., Weissenburger-Strasse Nr. 79.