292 Odprta pot. V torek se je nekaj zgodilo, kar je vso Avstrijo močno presenetilo, česar prav v tem trenotku ni skoro nihče pričakoval in kar je zlasti nemške opozicijonalne stranke, preplašila: vlada je zaključila 14. zasedanje državnega zbora. To je facit vseh prizadevanj ministerskega predsednika za zagotovitev rednega in mirnega delovanja drž. zbora. Ministerski predsednik je storil vse, kar je bilo možno, da pridobi Nemce za opustitev obstruk-cije. Podpiral jih je administrativnim potom koder je mogel in dal je po nemških, Slovanom neprijaznih birokratih sestaviti za Nemce jako ugoden načrt jezikovnega zakona, kateri pa pri nemških obstrukcijonistih ni našel milosti. Ker so načelniki nemških klubov odklonili, udeležiti se neobveznih posvetovanj z vlado, dokler se ne prekličejo jezikovne naredbe, in ker so tudi nemškoliberalni veleposestniki iz Češke odklonili Thun-Stummov načrt jezikovnega zakona, šel je ministerski predsednik grof Thun v soboto v Ischl, kjer je cesarju poročal o položaju ter dobil cesarjevo privoljenje, da sme vladati brez parlamenta ter rešiti vse najnujnejše stvari na podlagi § 14. Prvo, kar je storil ministerski predsednik, je bilo to, da je zaključil zasedanje državnega zbora. S tem je grof Thun priznal, da je bilo vse njegovo prizadevanje, doseči mir z obstrukcijonisti, popolnoma brezuspešno in da se nahaja sedanja vlada po štirimesečnem pogajanju ravno tam, koder sta bila grof Badeni in baron Gautsch tisti trenotek, ko sta zaključila zasedanje. Tekom štirinajstih mesecev je to že četrtikrat, da je vlada zaključila drž. zbor. S tem je faktično suspendiran parlament in je etabliran absolutizem. Z zaključenjem državnega zbora je razveljavljena izvolitev predsedništva (dr. Fuchs, dr. Ferjančič, Lupul,) člani kvotnih deputacij so izgubili svoje mandate, uničeni so vsi vladni in incijativni predlogi, kateri so bili podani tekom minolega zasedanja in suspendirana je tudi poslanska imuniteta. Parlament imamo* samo še na papirju v resnici pa je začasno odpravljen in je uveden absolutizem. Pot je odprta — tako so vzklikali oficijozni listi v svojih komentarjih zaključenja državnega zbora in ta vzklik je našel mnogo odmeva. Prav pogostoma se čuje, da je zaključek sesije začetek korenitih pre-memb v našem notranjepolitičnem ustroju; čuje se tudi, da hoče vlada premeniti sedanjo ustavo v smislu federalizma, sploh se čujejo najraznovrstnejše kombinacije, kakor vselej takrat, kadar nihče ničesar ne ve. Morda se nekatera teh kombinacij uresniči, zlasti verjetno, je, da vlada razpusti državni zbor in da razpiše nove volitve, ali v bližnji prihodnosti se to ne zgodi. Zdaj nima vlada druzega namena, kakor ta, uveljaviti nagodbo z Ogersko neparlamentarnim potom. Radi nagodbe se je trudila pridobiti Nemce, da bi odjenjali od obstrukcije, radi nagodbe je hotela, da naj parlament funkcijonira, saj vse drugo opravi tudi brez parlamenta, a ker se jej to ni posrečilo, se je se je parlamenta lahkega srca odkrižala. Z absolutizmom se vlada zdaj v Avstriji. Vlada hoče vsaj letos, vsaj mej jubilejskimi slavnostmi imeti mir, in to je dosegla s tem, da je parlament suspendirala. Nekaj časa bo vlada z absolutizmom prav lahko in prav prijetno izhajala. Toda dolgo ne pojde. Absolutizmu se imamo zahvaliti za Solferino in Kraljevi gradeč. Absolutizem se je preživel in tudi absolutizem grofa Thuna bo samo nekaj mesecev trajajoča epizoda. Kaj se potem zgodi, tega ne more nihče proroko vati. Vladi je odprta pot na vse strani, na desno in na levo, kam bo krenila, tega najbrž danes še sama ne ve.