Stev. 252 V Trstu, v soboto dno tO. oktobra 1914. Letnik mnc Izhaja «*ak dftn, tudi ob nedeljah ui praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: LRica Sv. PianJiSka AstSkegs št 2<\ L nadur. — Vil dopis* naj sc pofiljajo uredništvo Krt*. Nefrankirsaa piana so na sprejem jo bi rokopisi se ne vročojo. IzđajztetJ In odgovorni urednik Štefan Oodftao. Ležete konsortfj Bata .Edinosti-. — Tisk tiaksn« .Edinosti\ vpisane zadruge a enejenho poro&roa v Trstu. o0ta Sr- PrančiSka AsiSkega št. 201 Telet « urednMM In uprsrs ftnr. 11-57. MsroColao mola: Jo oris teto.......K 24— as pol Ida .................. ao M oMooeo................. Za oedeljok« Isdsjoai cdo kfts........ Mt ■ Ml Mi................ • 2w r - ~ - a —i> 1 > > I L '' " J I j ■ I > l j i Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po ( in*jev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SirokcsM ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po ,fl>vlo. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............tnt?: po <.0 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vfeta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije so poCiljajo opravi lista. Plačuje se LrtijuSno le upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trsta. UpOTO In Inseratnl oddelek se nahajata v oKd Sv. Frat.iUka Aattega M.,301 — PoftnotaanifniCni rsčon It »41.652. Rusi odstopalo od Przemysla. Antwerpen padel Si:ka pri Lancutu. - Ruska izgube pri Lvovu. - Položaj v Vzhodni Pruski. - Zapadna fronta se podališuJe, Krvavi bol za tatararpen. - MacadonUa tzpremeniena v puiiavo. DUNA 1. \ (Kor.) Uradno se razglaša: 9. oktobra opoldne. — Naše prodiranje je prisililo Ruse, da so začeli popuščati v svojih brezuspešnih na pa en pri Przemy-slu, ki so dosegli svoj vrhunec v noči na 8. t. m. in stali r »kakujoče ogromnih žrt*»v. Včeraj dopoldne je artiljerijski o-•cnj proti trdnjavi začel slabeti in napadal-so začeli umikati svoje čete. Pri Lancuti se je postavil nasproti nakitu prodirajo^m čitam r^očan sovražnik v boj. ki še traja. Tudi v Karpatih stoji stvar dobro. U-mikarje sovražnika iz marmarske županije se pretvorilo v beg. Pri Bocsku je bil razkropljen močen kozaški oddelek. V teh bojih se je odlikoval tudi ukrajinski zbor prostovoljcev. Naše prodiranje čez prelaz Beskid-Ve-rc-zfce napreduje proti Slawskemu in Tu-t.m'kL Z Užoškega prelaza vrženega so-vra" *ka porivamo preko Turke. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, generalni major. K položaju na vzhodnem bojišču. KRISTIJANI M. 9. (Kor.) Vojaški so-trudtiik »Dagbtoueta« piše o položaju na vzhodu: Dejstvo, da imajo Nemci in Avstrijci znatno več zeleznic za svojim hrbtom na razpolago, da morejo prevažati čeli naskakujoči Rusi pod ogenj nemških strojnih pušk in so bili pobiti. Ko smo prišli na bojišče, ni bilo videti sovražnika. Cun i- hilo le tuljenje granat in videti je bilo, kako so tamkaj, kamor so udarjali šrapneli, ustajali oblački dima in vzplam-tevali leseni stogovi, poslopja, vasi. I nenssKo-frssicosSgsa bojišča. lmM fronta se ie podaljšuje. BORDF.AUX, 9. (Preko Kodanja.) Po dospelih v esteh se je veliki boj med zaveznikoma in Nemci na severozapadu še razširiL Prodiranie zaveznikov od Arras dalje je bila protipotezn proti prodiranju nemške črte Armentieres — Tourcoing. Včeraj je prišlo do ijutih majhnih bojev ir.ed nemškimi in francoskimi predstrsža-mi. Prihajajo nove nemške čete. Iz tega se da sklepati, da Nemci na severnem Francoskem v kolikor mogoče največjem obsegu ojačujejo svoje armade. O položaju na francoskih bojiščih. KRISTIJANI J A, 8. (Kor.) V razmatranju položaja na zapadnem bojišču izvaja vojaški sotrudnik lista »Aftenposten«, ne-|ki generalštabni častnik, takole: Če pade Antvverpen, ne bo samo 200.000 mož prostih za sev io Francosko, temveč tudi znatne mase najtežje artiljerije, kar mora vse skupai potem dovesti do odločitve. Dejstvo, da sta zaveznika dobila tudi o-jačenja in Indije, ne pomenja posebno veliko, ker število ne more še biti veliko. Ako je resnica, da so Indijci, je dvomljivo, ako so enakovredni evropskim vojakom. Da je Joffrejeva armada sestavljena iz Francozov, Angležev, črncev in Indijcev, poinenia, da je slabejša napram nemški, na enakovrstnih močeh zgrajeni armadi. Ce se srne reči, da se tehtnica zmage nagiba na eno stran, je to nemška stran. Francoske izgube. LONDON 9. (Kor.) Vojni dopisnik londonskih »Times« piše: Način boja na severnem Francoskem posebno močno občutijo francoske afrikanske čete, ki težko pojmijo straliovitost evropske vojne. Izgube teh Čet so bile v začetku vojne zelo velike. Neki častnik nekega maroškega strelskega polka je povedal, da je v prvi bitki padlo več nego polovica mož. Častnik je izrazil svoje občudovanje na vojaških lastnostih Nemcev. Povprečnost nemškega streljanja s puškami je na isti višini kakor pri zaveznikih. Razmeroma je, kakor se zdi, padlo več francoskih častnikov nego nemških. Splošno se govori, da so bile izgube francoskih častnikov v zadnjih dveh mesecih desetkrat večje nego v bojih v Maroku. Hrabrost, vstrajnost in razpoloženje francoskih in angleških čet popolnoma zadovoljilo predsednika francoske republike. BORDEAUX 9. (Kor.) Predsednik Poincare je v ministrskem svetu poročal o svojem potovanju v glavni stan francoskih in angleških čet ter izjavil, da je njih hrabrost, vstrajnost in razpoloženje napravilo nanj najboljši utis in ga povsem zadovoljilo. Italijanski poslanec skrajne levice o francoskih, angleških in senegalskih četah. RIM 8. (Kot.) »Tribuna« prinaša, kar je pripovedoval neki italijanski poslanec skrajne levice, ki se je ravnokar povrnil iz Bordeauxa. Poslanec zelo hvali francoske in angleške čete in pravi, da so vsega občudovanja vredne tudi črne čete iz Senegala. Predstavljajo »terror« in že so francoski in angleški poveljniki prisiljeni, da se teh čet poslužujejo skrajno previdno, kajti ti senegaiski Črnci so divji. Sovražniku ne prizanašajo na noben način. Oblega Antuerpna. Intverpen iorL KOLIN 8. (Kor.) »Kolnische Zeitung« javlja z nizozemske meje: Antwerpen gori na vseh štirih koncih. Vojašnica sv. Jmja je v plaaML Veliki lazaret je zgorel R ■Urari so zbežal Veliko jih pričakujejo oh nizozemski meji. Obstreljevanje ie še vedno siaa Danes se |e M, da je na mtkI utrdbi fianapn ililji« za bal. Položaj ie žen. BORDEAUX, 9. (Kor. Preko Kodanja.) Bombardiranje Antwerpna se je pričelo. V London prihaja venomer na tisoče beguncev. So povečini popolnoma brez sredstev in v naj žalostne jšem stanju. Angleški glasovi o oblegL — Položaj skrajno resen. LONDON 9. (Preko Berolina.) Dopisnik lista »Daily Express« brzojavlja iz Osten-de: Belgijci so se trdovratno upirali, vendar pa so Nemci precej napredovali. O-genj težkih antwerpenskih topov je nekoliko učinkoval na sovražnika. »Daily Chronicle« poroča iz Antwerp-na: Težki topovi so, ki imajo tu odločujoč vpliv. Vrši se boj med Kruppom in živim človeškim materijalom. Pretresujoče obstreljevanje se nadaljuje podnevi, večinoma pa tudi ponoči. Ce postane vsled granat kak položaj nevzdržljiv, začno prodirati Nemci. Če zadevajo na odpor sovraž. pehote in se morajo umikati, se granatni ogenj podvaja, dokler niso Belgijci prisiljeni, da se umikajo. Oblasti pričakujejo nadaljnega razvoja stvari zelo resno. Nemci morejo sedaj dosegati mesto že s topovi druge veličine kalibra. Vzlic temu, da je ministrstvo odpotovalo, je prebivalstvo mirno in zagotavlja, da ne sme biti mesto nikdar osvojeno. Pomnožitev antwerpenske posadke. LONDON 8. (Kor. Preko Berolina.) i »Daiiy Chronicle« poroča iz Antvverpna: j Mesto je še vedno polno ljudi, ker je ve-: iika množica beguncev iz ogroženih mest prispela v Antvverpen. Poveljništvo se silno prizadeva, da bi ojačilo armado. Vojaški poveljnik je v nekem odloku pozval vse mlade ljudi, naj sodelujejo pri obrambi mesta. V pozivu pravi: Vsekakor je potrebno, da se ojači naša armada. V imenu domovine se obračam na vse mlade može od 18. do 30. leta. Vaša domovina potrebuje vaše pomoči! Sledite pozivu in ne dopuščajte, da bi bila dežela izročena milosti osvojevalca! Begunci iz Antwerpna. KODANJ, 8. (Kor.) »Berlingske Titcn-de« poroča iz Hansvveerda: Vso noč ie odhajala cela vrsta potniških parnikov, motornih čolnov in zabavnih jaht v smeri proti Antvverpnu po begunce, ki v velikih trumah zapuščajo mesto in so že pre-napolnili nizozemska mesta. Krvavi to]! za zunenje on&erpgnske utrdbe. LONDON, 9. (Preko Berlina.) Poročila londonskih listov pripovedujejo o ponovnih nemških naskokih na zunanje antwer-penske utrdbe na jugu in jugovzhodu in trideseturnem artilerijskem boju ob Šel-d!. Boj ob Šeldl se ie osredotočil okoli mostu pri Schonaerde. Nemška pehotna kolona je vdrla v ponedeljek opolnoči v ta kraj in se je zavarovala z okopi. Ob 6 zjutraj so Nemci začeli obstreljevati Ber-laere, Lez in Termonde. Nemška infante-rija, krita po strojnih puškah, je skušala večkrat prodreti čez most. Obenem so skušali Nemci preko pontonskega mostu izsiliti prehod preko reke Rupel v bližini \VaeIhema. Kljub velikim izgubam se je posrečilo nemške topove poriniti dovolj daleč v ospredje, da se je mogel obstreljevati Contich in pa v Antvverpen vodeče ceste. Veliko prebivalcev iz Conticha in drugih vasi je izgubilo na begu življenje. Nato so Nemci začeli napadati ob Nethi med Lierrom in Diifflom. Tu so bili Belgijci, ki so bili v pletenih strelskih jarkih sovražnemu ognju preveč izpostavljeni, prisiljeni, da so se umaknili. V torek ob 4 zjutraj se je posrečilo Nemcem ustanoviti se severno od Nethe. Zvečer se ie videl iz Antwerpna med Netho in Šeldo odsev gorečih vasi, Id so jih zažgali Belgijci, da bi imeli za streljanje iz glavnih utrdb prosto polje. Hod 51 MO sprtem v zrak. FSSEN OB RUHR1, 9. (Kor.) »Reinisch Westphalische Zeitung« razširja v posebni izdaji sledečo vest: Iz Rotterdama 9. t bl: 32 nemških trgovinskih parnikov« med njimi Lloydov parnik »Gneisenaai« in več drugih pomorskih parnikov ter nad 20 porenskih ladij so danes na zahtevo Angležev spustili v zrak, ker Nizozemska ni ugodila zahtevi, da bi pustila parnikom za prevoz beguncev (posadke?) na Angleško prosto pot skozi Šeldifl izliv. — Kralj Albert se je hotel včeraj pred obstreljevanjem mesta vdati; pa so Angleži preprečili vdajo. Usoda nemških kolonij se določi aa evropskem bojnem polju. LONDON 9. (Kor.) Nemškemu stališču, da se usoda nemških kolonij določi na evropskem bojnem polju, se priključuje tudi »Morning Post«, ki piše: Vsako predrugačenje v kolonijah je zavisno iz evropske vojne na kopnem in po morju. Zavezniki so gospodarji morja in lahko zasedejo vse nemške kolonije. Trajna posest teh kolonij pa je zavisna od zavezniške zmage na kopnem v Evropi. Brez take zmage ni mogoče Nemčije siliti, da sprejme mirovne pogoje zaveznikov. Usoda kolonij ne bo določena prej, dokler Angleška ne premaga nemške vojne mornarice. intMopen ptidtL BERLIN, 10. (Kor.) Veliki glavni stan poroča: Dopoldne ie padlo več utrdb notranje trdnjavske črte. Mesto ie od danes popoldne v nemftki posesti Poveljnik ie s posadko zapustil trdnjavsko območje. Le posamezne utrdbe so še zasedene po sovražnika. Posest Antwerpna s tem ni ogrožena.___ Vojno v kotonum Japonci zasedli otok Yap. LONDON, 9. (Kor. Preko Berlina.) Reuterjev urad poroča iz Pekinga: Japonci so zasedli v otoški skupini Karolinov otok Yap. Usinja o KacefloniJI. CARIGRAD, 9. (Kor.) »Tanin« priobčuje sledeče poročilo o položaju v Macedo-niji: Vkljub približevanju zime razvijajo čete živahno delovanje. Maccdonci, ki so namreč nezadovoljni zaradi zatiranja, ki so mu izpostavljeni, so stvorili čete, ki so izvršile že več napadov na železnice. 30. septembra so razrušili na progi Solun-Bitolj železniške mostove. Posebno je bil most, dolg kakih 1000 metrov, tako poškodovan. da bo treba za popravo dva meseca. Čete napadajo iz zasede srbske in grške vojaške oddelke. Pri Sirmenu v gjevgjelijskem okraju je prišlo med bolgarsko četo in srbskim vojaštvom do krvavega spopada. Cetaši so se umaknili brez izgub, ko so zadali Srbom resne izgube. Ker je Srbija postavila proti Avstriji zadnjega moža, so arnavtski voditelji ponovno napadli srbske oddelke, ki so imeli težke izgube. Položaj v Solunu je obžalovanja vreden. Za pogrčenje Mace-donije v solunsko okolico naseljeni grški priseljenci se nahajajo v bedemn položaju. V Bitolju ni položaj dosti boljši. To mesto, ki je pod turško vlado štelo stoti-soč prebivalcev, jih ima sedaj 20.000. Tamkaj vlada velika beda. Vsa nesrečna Macedonija, ki je cvetela tako lepo pod turško vlado, je sedaj izpremenjena v puščavo. Neresnične vesti o razrušenju železniških mostov. SOFIJA 9. (Kor.) Srbski tiskovni urad v Nišu označuje v inozemstvu razširjeno vest, da so macedonski četaši razrušili tri železniške mostove, za neresnično in neutemeljeno. Turki proti Rusiji. CARIGRAD, 9. (Kor.) »Tanin« ugotavlja, da je.carjeva proklamacija na Armence, ki pravi, da je napočil čas osvoboditve Armencev, napravila na turško javnost zelo slab vtisk in da se nikakor ne strinja z nevtralnostjo Turčije, ki je za vojskujoče se države zelo važna. List izjavlja, da Turki tej proklamaciji ne bodo pripisovali večjega pomena, nego jej gre, kajti proklamacija ne napravi nikakega vtisa na Armence, ki ostanejo tudi nadalje zvesti Turčiji. Ko je namignil na prebivalstvo, ki ga zatira Rusija, končuje »Tanin«: Strinjamo se samo v eni točki z rusko proklamacijo, da kmalu napoči čas svobode in neodv isnosti za one, ki žive pod ostudnim trinoštvom. Ruspe okupacijske čete napadene od Kurdov. CARIGRAD 8. (Kor.) List »Tasvir i Efkiar« dozna je, da je perzijski vodja Kurdov" Kurd bak Imiro na čelu prostovoljcev napal ruske okupacijske čete v Mavati, v ozemlju Urmia. Veliko število ruskih vojakov in dva častnika sta bila ubita, drugi so bežali. Zasledovajc Ruse so se Kurdi približali mestu Urmia do razdalje dveh ur. Rusi so poslali ojačenja z artilierijo, pa so se, ne da bi bili kaj započeli, umaknili, ko so videli, da imajo Kurdi v svoji lasti važnejše pozicije kraja. Pričakuje se izvanredno pomenljivih dogodkov. Zloglasni vodja Kurdov Said Taha, povzročitelj nemirov na turško-perzijski meji. se je podvrgel turškemu konzulatu v Taebrisu. Boji med Rusi in Kurdi. CARIGRAD. 9. (Kor.) Brzojavke turških listov iz Wana poročajo o novem boju med Kurdi in Rus: pri Targewaru. Urnajska okolica je polna bežečih Kurdov, ki se tamkaj zbirajo. Tudi pri drugih kurdskih in perzijskih plemenih se opaža veliko razburjenje. Bivši krnil Monnel kot vojskovodja. BERLIN, 8. (Cenzurirano.) Po vesteh, ki so došle semkaj, vlada v okolici bivšega portugalskega kralja Manuela mrz- lična delavnost. Številni portugalski pristaši s prestola vrženega kralja ter angleški častniki in uradniki se mude pri njem. Z angleškim denarjem naj bi se na Portugalskem zanetilo gibanje za priklo-p'iev k Francoski in Angleški. Portugalske čete naj bi se prepeljale na francosko bojišče, bivši kralj Manuel pa jim 'v>če stopiti na čelo ter upa, da se potem o siavo ovenčan povrne zopet kot kralj na Portugalsko. Za zahvalo naj bi Portugalska v slučaju zmage dobila del nemških kolonij. Kaj vse je omogočila Nemčije moč. LONDON, 8. (Kor.) »Morningpost« piše: Vojna je razkrila zelo važno dejstvo, namreč grozovito moč Nemčije, ki je omogočila, da so bili Rusi iz vzhodne Pruske pregnani in da je bilo mogoče postaviti se jim po robu gori od severne strani pa notri do Karpatov, dalje potisniti Belgijo in poditi združene armade od Sambre do Marne in po umikanju od Aisne vzdržati to črto, raztegniti svoje desno krilo, medtem pripravljati obleganje Antvverpna iu nadaljevati z napadi na to trdnjavo. V nekem drugem uvodniku piše imenovani list: Konca še ni. Kdor računa, da Nemčija podleže hitro, ta ne pozna stanja. Nemčija poseduje še zelo veliko moči in razpolaga z izvanredniini pripomočki. Ima nadalje trdno oporo v svoji notranjosti. Ni niti znakov, niti nobene gotovosti za notranje politično razkrojenje. kakor to prorokujejo nekateri zelo radi. Boi je dosegel dosedaj šele svoj prvi št; lij. Neposredni rezultat na zapadu je še dvomljiv. Ashmead Barlett o nemški moči. LONDON, 8. (Kor.) Ashmead Barlett piše v listu »Daily Telegrapii«: Nemčija ima pred drugimi narodi to predn ^t, da je celokupni nemški narod vojašl-: • .vca-ban in da stoji vsaki moški, s Knr m sc razpolaga, pod orožjem. Nemčija ima 54 armadnih zborov. Ljudske nemške mase v defenzivi, podprte po tako močnem vencu trdnjav, predstavljajo tako silovito moč, da bo treba Angležem zelo veliko žrtvovati, da jih prisilijo v to, d;i podvržejo. Slabo stanje pariških mestnih financ. PARIZ, 8. (Kor.) Kakor poroča list »Temps«, so dospeli trije pariški mestni svetovalci v Bordeaux, da bi se tam z ministri posvetovali glede slabega finančnega stanja mesta Pariza. Brezposelnost je povzročila mesečno do 9 milijonov frankov izdatkov. Razven tega se je izdalo 3 milijone frankov za žene in otroke na-domestnikov, preden se je zavzela zanje država. Od meseca avgusta so prispevki iz u-žitninskega davka padli skoraj za 60 odstotkov. Grozi torej grozovit primanjkljaj. V seji trgovinske zbornice, katere se je udeležilo 8 zastopnikov različnih večjih sindikatov, so se ostro kritizirale trasportne in prometne težkoče in to posebno glede poštnega prometa. Zedinili so se v tem, da je treba poskrbeti za možnost dela, posebno glede predmetov, ki se vedno potrebujejo, kot: obuval, zimskih oblek, srajc, nogovic in sploh perila. Glede farmacevtičnih preparatov, ki se večinoma dobivajo iz Nemčije, se je sklenilo, da se naj ljudstvo poslužuje enakih francoskih in belgijskih izdelkov, vendar pa naj se ne posega po takih sredstvih, kakor Angleška glede nemških patentov. Železniški promet Pariz — London odprt. KOPENHAGEN 9. Železniški promet promet Pariz—London se je predvčerajšnjim zopet odprl. Prvi vlak Calais—Pariš je vozil šest ur. Mednarodni brzojavni urad v Kopen-hagnu vsprejema za oddajo privatne in trgovske brzojavke. KOPENHAGEN 9. (Kor.) Mednarodni brzojavni urad v Kopenhagnu dobil uradno dovoljenje, da vsprejema nevtralne brzojavke med državami, katerih direktne brzojavne zveze so pretrgane. V" tem pogledu se je imenovani brzojavni urad podvrgel kontroli od stTani danske banke. Vsprejemal bo samo privatne in trgovske brzojavke za oddajo in ne časnikarskih. vojaških ali Šifriranih brzojavk. Italijanski vojni minister odstopil RIM, 8. (Kor.) 2e nekaj dni sem se vleče po listih polemika glede administrativnih vprašanj vojnega ministrstva. Večerna izdaja lista »Agenzia S'efani« priobčuje, da je vojni minister, general Grandi podal ministrskemu predsedniku svojo demisijo. Italijanski vojni minister bo v kratkem imenovan. RIM 9. (Kor.) »Giornale d'ftalia« poroča. Ministrski predsednik Salandra bo Stran II. »EDINOST« St 251 V Trsiu, dne 9. oktobra 1914. brez Imei imenoval vojnega ministra.: veljnika 41. pehotnega polka« polkovnika bo general, ki pozna upravno Mayerhoicrja. službo ministrstva in vodilne faukcijonarje te službe. Nadvojvoda Fran Salvator in soproga za Rdeči križ. DUNAJ, 9. (Kor.) Nadvojvoda Fran Salvator in soproga sta podarila danes Rdečemu križu ^0.000 kron. Nad vojvod inja Žita obiskala vojaško bolnišnico v Rotundi. DUNAJ, 9. (Kor.) Nadvojvodinja Žita je obiskala danes vojaško bolnišnico v Rotundi in se mudila tam celo uro. Govorila je z ranjenci, ki so se zelo veselili prijaznosti prestolonaslednikove gospe. Dunaj lOOOOt kron za Rdeči križ. DUNAJ 9. (Kor.) Izvršujoč včerajšnji sklep mestnega sveta je župan dr. Weiss-kirehner izročil danes nadvojvodi Francu Salvatorju znesek 100.000 K za Rdeči križ. Nadvojvoda je hvalil širokopotezno akci-io dunajske občine na vseh poljih vojne oskrbe in je prosil župana, naj izroči vsem mestnim svetovalcem njegovo naj-prisrčnejšo zalivalo v imenu Rdečega križa. DUNAJ 9. (Kor.) Nadvojvoda Franc Salvator je poslal glavnemu uredniku lista »Neues \Viener Tagblatt«, Viljemu Sin^enu, lastnoročno pismo, v katerem naznanja, da ie akcija lista s sklepom dunajskega mestnega sveta, v smislu katerega je bil izročen generalnemu inspektoratu znesek 100.000 K kot sto kamnov za Rdeči križ, dosegla lep uspeh. Polovične cene na železnicah za vožnje k bolnikom in ranjenim. DUNAJ 9. (Kor.) Južna železnica, Ka-šau - oderberška železnica, Aussig - top-Iiška železnica, Buštehradska železnica in železnica Dunaj - Aspang so se izxekle pripravnim, da dovolijo pod istimi pogoji kot avstrijske državne železnice članom družin bolnih in ranjenih, ki se nahajajo v bolnišnicah, polovične cene, ako se peljejo te zadnje obiskat. Cesar izrazil svoje sožaije ob priliki smrti kneza Adolfa Josipa Schwarzenberga. VVITTINGAU 9. (Kor.) Cesar je ob priliki smrti kneza Adolfa Josipa Schwar-zenberga naslovil na njegovega sina brzojavko, v kateri zelo pohvalno omenja zasluge umrlega ter knezu in njegovi družili i izraža svoje sožaije. Nadalje so izrazili svoje sožaije nadvojvodinja Žita, Marija Anuncijata, Marija Valerija, Marija Jožefa. Marija Tereza in Izabela, kakor tudi nadvojvoda Fran Salvator in Kvgen. Razven tega je dobila družina sožaljne brzojavke od ministrskega predsednika barona pl. Stiirgkha, od ministrov barona pl. Heinolda. pl. Forsterja, viteza pl. Hus-sareka. Trnka, pl. Schusterja, barona pl. Engla. od namestnika grofa Thuna, kardinala barona pl. Skrbenskvja in od mnogo drugih osebnosti. Minister za javna dela kot zastopnik vlade pri pogrebu bivšega ministra dr. viteza pL Rande. PRAGA 9. (Kor.) K pogrebu bivšega ministra dr. viteza pl. Randa je prišel danes semkaj kot vladni zatsopnik minister za javna dela dr. Trnka v spremstvu namestnika prezidijalnega šefa* višji stavbeni svetnik Boubig. PRAGA 9. (Kor.) Zemske ostanke bivšega ministra dr. Rande so se danes iz njegovega poletnega bivališča v Dobricho-witzu odpeljali v Prago ter jih v ospredju mavzoleja na višehradskem pokopališču položili na mrtvaški oder. Ob 4. uri popoldne je bil pogreb. Po blagoslovljenju so rakev spustili v grobnico. Grofica Montecuccolijeva umrla. BADEN PRI DUNAJU, 9. (Kor.) Danes dopoldne je tu nenadoma umrla soproga bivšega poveljnika vojne mornarice, admirala grofa Montecuccolija, grofica Mon-tecuccolijeva rojena baronica Suttnerje-va. Pogreb padlega polkovnika 41. pehotnega polka. DUNAJ, 9. (Kor.) V prisotnosti nadvojvode Evgena in mnogih častnikov se je vršil danes pogreb na bojišču padlega po- Kolera. DUNAJ 9. (Kor.) Sanitetni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča. Dne 9. t. m. so se pojavili štirje novi slučaji azijatske kolere na Dunaju, in po en slučaj v Brnu, Velikem Njemšicu. okraj Auspitz (Moravsko), v Wolfsbergu (Koroško), Hohenemsu, okraj Feldkirch (Vorarlberško) in v Tesen u (Šlezija). V Brnu, VVolfsbergu. Hohenemsu in Tešenu, kakor tudi pri treh slučajih na Dunaju, gre za vojaške osebe, ki so prišle s severnega bojišča. En slučaj na Dvnaju se dostaje ogrskega mornarja neke ladje-vlačilke. Slučaj v Velikem Njemšicu je s prejšnjimi slučaji istotam v zvezi. Iz poročila, došlega dne 9. t. m. je v Galiciji na koleri obolelo: 8 oseb v Krak ovu, 2 v Bochni, 4 v Gorlicah, po 1 oseba v Bystri, Przyslapu in Regetow - Wyz-myju, okraj Gorlice, 3 osebe v Tamowu. Gre povsod samo za vojaške osebe. Vohunski proces v Lipskem. LIPSKO, 9. (Kor.) Pred kazenskim senatom državnega sodišča se je danes vršila razprava proti trgovskemu potniku Alojziju Claerju, ki je bil obdolžen, da je leta 1910 izročil francoskemu poročeval-nemu uradu v Belfortu nemško topovsko krogi jo. Sodišče je obsodilo Claerja na polšesto leto ječe, 10 let izgube časti in pod policijsko nadzorstvo. Žrebanje avstrijske razredne loterije. DUNAJ 9. (Kor.) Srečka štev. 8056 dobi 10.000 K, srečka štev. 96.058 pa 5000 K. DomaČe vesti. PODLISTEK Vihar in ti*lna. Pretrd Is lalOM M. C Zopet presledek. Potem sem dostavila: »Želela sem prej z vami govoriti, predno se odločim « »Zahvaljujem se vam, Fulvia! Vi morate vedno ravnati v svojem interesu. To je glavna stvar.« »Ali ne!« sem vzkliknila in sem zbrala ves svoj pogum. »Ne gre za moj interes. To ni bi! razlog, radi katerega sem se odločila.« VVelfard je molčal in videJo se je, da je storil to hotć. Jaz sem nadaljevala: »Moram daleč proč od vas, \Velfard, zato sem sprejela.« Prijel me je za roka ki sem jo položila na njegov laket, ter mi fo je stisnil molče, kakor da mi hoče dajati poguma. To njegovo postopanje se mi je zdelo čudno, kajti dak> mi je razumeti, da se nikakor ne čudi mojim besedam. Ali bila sem tako razburjena radi dramatične vloge, ki sem jo igrala in sem bila res potrebna vzpodbe-je, zato sem sprejela U dokaz prijateljstva, ne da bi ga preiskovala. »Daleč proč moram, Welfard,« sem nadaljevala povešenih oči, »ker ne morem nadalje ostati vaša zaročnica! Nisem Imenovanji. Računska praktikanta Ivan Adamich in Josip Zidarič sta bila imenovana za računska asistenta v XI. činovnem razredu. Osebna vest. C. kr. učitelj na Ciril-Meto-dovi šoli v Trstu, g. Janko G a r v a s. je bil od šrapnela ranjen pri Grodku v Galiciji 10. septembra t 1. ter je sedaj v domači oskrbi v Trstu. Smrtna kosa. Včeraj je na Frdeniču pri Sv. Ivanu preminul v 66. letu svoje starosti vrli rodoljub, g. Jos'p V a t o v e c, brat pok. mestnega svetovalca Ivana Vatovca Ostalim izražamo naše ikren » sožaije, a pokojnik želimo: Lahka ti bodi zemljica! Naša slovenska dekleta, ki služijo v Trstu, so prav rade posečale popoldanske gledališke predstave. Zato se nadejamo, da se bodo tudi v nedeljo popoldne udeležile šolske slavnosti v »Narodnem domu« in tako prispevale mal dar za Rdeči križ in šolske potrebščine otrokom vpoklicanih. Za nedeljsko popoldansko slavnost se niso razposlala nobena posebna vabila, zato pa opozarjamo, naj naše zavedno občinstvo samo od osebe do osebe agitira, da bode čim večja udeležba, saj je namen slavnosti dobrodelen, vzvišen. Naslov na vojno-poštnib odpošiljatvah mora biti točen. Velik del pisem in drugih odpošiljatev na bojnem polju se naha-jajočim sorodnikom se ne more pravočasno dostaviti naslovljencem na operacijskem polju, ker je naslov pogrešen. Ker je sploh nemogoče in tudi nedopustno, da bi se take pošiljatve s pogrešenim naslovom še dalje prenašale, se mora iste vračati pošiljateljem kakor nedostavliive, čeravno se naslovljenec nahaja živ in zdrav v svoji četi. Priporoča se torej občinstvu, da v svojem lastnem interesu napiše točen naslov na vse vojno-poštne pošiljatve. Hotelska delniška družba Grijan Mira- mar naznanja slavnemu občinstvu* da vozi pamik »Vida« ob delavnikih le popoldne ob dveh iz Trsta in iz Grijana ob 5.45 popoldne. Ob nedeljah in praznikih: Odhod Iz Trsta ob 9.15 predpoldne in ob 2. uri popoldne; odhod Iz Grijana ob 12.15 in 5.45 popoldne. Ranjeni odnosno bolni vojaki. Poleg onih, ki smo jih 2e najedli imem rna v včerajšnji „E 'inosti" (jutranjo izdanje), so bili predvčerajšnjim sprejeti v pomožno bolnišnico v zavodu „Austro-Amerikane* pod Skednjem še sledeči vojaki: Stradiot Ivan, topničar 8. top- več ... .« Stisnil mi je Še enkrat roko, še energičneje, nego prvikrat. In potem sem govorila hlastno: »Storila sem vam krvavo krivico. Imam mnogo na vesti. Dolžna sem, da se vam izpovem, Welfard. Ko sem se mudila dva dni v Milanu . . .« »Dovolj, Fulvia.« mi je prekinil besedo ter mi stisnil roko. »Vem vse! Bil sem prej v Milanu, nego vi, videl sem, kako ste došla in odšla. Vem vse!« »In nič mi niste rekli?« »Vem, da ste pošteni. Vedel sem, da boste govorili. Težko je bilo: trebalo je poguma za to. Ali našli ste ga. Srčno de« kle ste .... f« Pričakovala sem očitanj aH tožb odklonjenega in užaljenega ljubimca. A našla sem le pravičnega in dobrotnega sodnika. Nisem proučevala tedaj svojih čut-stev tako natančno^ ali bolelo me je globoko v dušo, da me ne obžaluje z nobeno besedo. Mislila sem si, kako hladen mora biti, ko tako filozofično prenaša razkritje, da ljubim drugega, in rekla sem si v srca, da me ne more ljubiti, ko se tako lahko odpoveduje. Nisem si mogla kal, da ne bi mu rekla: »Ne ljubite me, VVelfard!« »Cemu me vprašujete, ko vendar ljubite ničarskega polka, doma iz Trsta; Josip Ma-t san od 3. stotnije 23. domobranskega pešpolka, doma iz Raba; Robba Viljem, enoletni prostovohcc 15. stotnije 32. pešpolka, doma iz Pule, Buzzin Ivan od 27. domobranskega pešpolka, doma iz Chioprisa; Mont- gan Anton, topničar 8. topničarskega polka, doma Iz Črnega vrha v Istri; Setn Matej od 5. stotnije 97. pešpolka, doma iz Kopra; Fer-jančič Friderik od 12. stotnije 97. pešpolka, d ma iz Postojne; Nogolica Marko od 4. bosansko-hercegovskega pešpolka, doma iz Stolca; poročnik 4.|bosansko-hercegovskega pešpolka Marij Dotnila, doma iz Trsta; Bona ssin Josip od 7. pešpolka, doma iz Vod-njana; topničar 9 topničarskega polka Josip Pertot, doma z Nabrežine, in topničar 8. topničarskega polka Rudolf Mihelčič, doma iz Trsta. Včeraj je bil iz pomožne bolnišnice v prostorih nemškega telovad. društva „Eintracht" izpuščen orožnik Fran Rus. — V mestno bolnišnico so bili včeraj sprejeti Anton Hro-vatin od 14. stotnije 97. pešpolka, Anton Šimec od 27. črnovojniškega bataljona in Ivan Kovačič, tudi od 2črnovojniškega bataljona. _ _ Nezgoda na delu. 52-letni mornar jadre-nice „Veliarino", Aleksander Tamaro, je bil včeraj zaposlen pri ukrcavanju sodov petroleja, ko mu je eden teh padel na levo stegno ter mu ga stri. Tamaro je bil vsled tega prenešen v mestno bolnišnico. Okraden vratar. Vratar hiše Št. 6 v ulici Sv. Anastazija, Anton Milič, je včeraj pop. prijavil na policiti, da so neznani tatovi vlomili v njegovo stanovanje, ko ni bilo njegove žene doma, in odnesli več komadov obleke in parila, v skupni vrednosti 200 K. Ukradene žaganice. Tvrdka Konstantin Anastasachi, ki trguje z lesom in ima svoje skladišče lesa v ulici Fabio Severo štev. 22, je prijavila včeraj ziutraj na policij-kem ko-misarijatu v ulici Luig' Ricci, da je bilo pred snočnjim iz njenega skladišča ukradenih 96 žaganic vrednih 250 K. Rečeni komisarijat je nemudoma usedel poizvedbe, katerih rezultat je bil ta, da je policija aretirala kakor enega tatov brezposelnega težaka Josipa Ver-gotiča, doma iz Sv. Petra, ki je že dobro znan policiji in sodišču ter je celo izgnan iz Trsta. — Policija išče sedaj Še one, ki so Vergotiču pomagali pri tej tatvini. Umrli so. Prijavljeni dne 8 t. m. na mestnem finkatu: Matkovič Angelika, 83 let, ul. Sv. Danijela št. 3; Henisch Pavla, leto dni; Muca Herman, 40 let; Grassi Hema 29 m., zagata della Punta št. 1. — Prijavljeni dne 9. t. m. na mestnem fizikatu: Kuljerič Zvez-dana, 66 let, ul. della Tesa št. 5; Janežič Marija 32 let, Škedenj št. 1234; Kljun Mar. 4 dni, Rocol št. 3; Modugno Regina 64 let, ul. G. Gatteri št. 10. — V mestni bolnišnici dne 6. t. m.: Novak Felicita, 13 m., Furlan Ivan 37 let. Darovi. — Za družino padlega junaka Alojzija Ten četa iz Sv. Križa daruje Rafael Zimic, trgovec s vinom v Desklah K 5. — Denar hrani uprava. — Za moško CM. podružnico daruje g. Marija Humplik 2 K, ker se ni mogla udeležiti sobotne otroške veselice. Za Mcfl MZ Darovali so: Josip in Mihael Odinal K 4, Valentin Rimtschnig K 10, Cantarutti K 1, Dr. Julij Seunig in sestra v počeščenje spomina pok. Dr. Adrijana Merlato 30. Moška nemška kongregacija BI. Device 18, Antonija vd. Suman, Skedenj K 2. Di. G. B. K 20. Flora Barako Scuglievich v počeščenje spomina pok. dr. Merlato 20. Poštno-brzojavni uradniki, obrok za oktober K 230. Med žup-liani Oprtfja K 110.80. Med verniki v Grad ni K 69.40. Zupni urad v Bademi K 41. Sv. Lovrenc v Pasenatiku K 20.40. Županstvo v Grižnjanu K 15 50. Karel Seunig v počeščenje spomina p. dr. Adrijana pl. Merlato 20 V blagu : Emilija Arnstein, C. S., G. Hild, Gi/ela Wilfing. Družina Shivitz K 3. Benjamin Podbej K 10. Ivan Srebernik K 2. Fr. Jedlicka K 5. G. Hannich K 20. D. G Panajatopoulo v p^č ščenje spomina pok. Dr. Merlato K 20. B ttara Ivana K 12. Potom „Piccola" 370.70. Od orožniškega poveljstva v Puli K 1108.c0. Od orož. poveljstva v Kojskem K 51. Od orož. poveljstva v Boljuncu K 46. V blagu: Veleč. Ljudevit Sonc, avstr. par. družba L!oyd, Inž. Valsik, Nina Kaderavek in Angela Steurer. Uestl iz Gorili. GORIČANA I Da imate popolno zvezo dogodkov, čitajte „Večerno Edinost", M prihaja v Gorico vsak dan obenem z jutranjim listom prihodnjega dne. Dobiva se po vseh tobakarnahv kjer se prodaja ČEŠKO - KUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. ! Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. bilo Res je, nisem ineta pravice, da bi se \ pritoževala. Ali imela sem neko senti- t mentalno koketerijo. ki me je sklonila, daj v njegovem srcu, ki le toliko Časa zame, vzbudim tožbo. »Vprašajem vas radi minulosti,« sem odgovorila. »Ah, ko se odrekate tako hladno, gotovo me niste nikdar ljubili.« »Fulvia, ali hočete reči s tem, da sem vam ljubezen le hlinil? Ali imate pravico v to, da tako govorite?« Moj Bog, jaz sem bila tista, ki sem se le hlinila. Jaz sem ostala popolnoma ponižana! Poštenost njegovega vedenja je bila v očitanje radi mojeaa. Morala bi biti vesela, da ie ta scena prešla tako prizanesljivo, ko sem se je tako bala. Namesto tega sem trpela bolno. »Ali mi ostanete prijatelj?«, sem vprašala. »Ne, Fulvia, vi morate premagati neodločnost svojega značaja, ki vas vedno sili v polovične sklepe 1 imejte pogum, da boste odkrito priznavali svoja čntstva. Ne more se imeti hkratu prijatelja in ljubimca! To sta čntstvi, ki sta si preveč podobni.« V tem pa sem bila v notranjem radovedna, da bi izvedela, kaj se Je godilo v zaprtem srca WeKarda v tej uri ločitve. Trpela sera ob misli, da ga vidim žalostnega in prosjačila sem obžalovanja. »Welfard! . .. .« sem začela. »Ne govorite. Falvia. kajti »poznati bi mogel« da ste ginjeni is vam ie enkrat očitati neodločnost vašega znašala!« »O NVelfard, vaša o&iania so tako kruta!« (Dalje.) Štanjel, (Zahvala). Šolsko vodstvo v Štanjelu si Šteje v prijetno dolžnost javno se zahvaliti čislanemu županstvu v Štanjelu za prejetih 40 (štiridesetih) kron za nakup potrebnih učil siromašnim otrokom tukajšnje šole. — Šolski voditelj: A. Roje. Komen, 8. oktobra 1914. (Za naše vojake.) Obljubi zvest, poročam o nadaljnih darovih, odnosno prispevkih za nakup volne za izdelovanje zapestnic, nogavic in drugih potrebščin naš m vojakom, ki se na severu bore proti Ijutemu sovražniku za dom in cesarja — Nabirali sta v Svetem pri Komnu od hiše do hiše gospa Malka Ipavčeva, učiteljica ročnih del in voditeljeva soproga, ter Mirni Dellaschiava, učenka tamošnje šole. — Darove so prispevali sledeči svečanski občani in občanke. Marija Dellaschiava 3 K, Malka Ipavic K 2, Švara Marija K 1.40, po 1 K: Jazbec Anton, Dugulin Karolina, Kermolj Mar.čka, Kovačič Viktorija, Abram Jože'a, Švara Ma lja, Pipan Iva* a, Kovačič Lucija, Jazb c David, Anton Kovačič, Furlan Viktorija 80 vin., Kovačič Olga 70 vin., Mak-vec Franca 60 vin., Ivan Pahor 60 vin., Pip; n Viktorija 60 vin., M Jaz ec 60 vin, Švara Antonija 60 vin., M. Pipan 50 vin., Besednjak Franca 50 vin., po 40 vin.: Jazbec France, Svara Rozalija, Malič Jožefa, Jazbec Vinko, Bandelj Rozalija, Vrabec Ivana. Ž okelj M., Kermolj Jožefa 30 vin., Jazbec Vinko 3 K, Dugulin Franca K 160, Kermolj Terezija K 1.40, po 1 K: Jazbec Franca, Kovačič Ivana, Kovačič Roz., Kovačič Karoltna, Švara Alojzija, Pipan Jožefa, Luin Tertzija, Kermolj Leopolda, Furlan M, Dugulin Franca, Jazbec Matilda K 1.40, Pipan Angela 80 v., Pipan Amaliia 70 v., po 6o vin.: Rogelja Felicita, Kermolj Ivana, Marija Kovačič, Jazbec Ivana, Forčič.Jožefa 50 vin., Cotič Viktorija, p > 40 vin.: Čolja M., Jožef Kovačič, Furlan Jožef, Stantič Valenti Šandrin Terezija, Kovačič Julija, Malič Ivana, Adamič Ivana, Švara Rozaiija 30 vin., Švara Andrej 22 vin, Kermolj J. 20 vin., Grobiša Avgust 20 v., Jazbec Helena 20 v., Jazbec Viktorija 30 vin., Tram puž M. 30 vm., Cijak Terezija 20 vin., Frankič Vinko 20 vin., Svara Mar. 10 vin., Pahor Jožefa 30 vin., Colja Ivana 30 vin., Stolfa Nane 30 vin., Kovačič Franca 20 vin., Pip*n Franca 30 v., Pipan Viktorija 20 vin. — Skupaj: 54 K 52 vin. Naknadno še poročam z ozirom na izkaz od dne 2. t. m., da je tukaj v Komnu darovala tudi gospa Čotar Adela 84 vin. za naše vojake. — Za zgoraj omenjeno svoto se nakupi volna in šolske deklice in druga dekleta bodo pletla nogavice itd. pod vodstvom g. učiteljice IpavČeve in odda se vse skupaj na merodajno mesto. Gosge Ipavčevi in učenki Mirni Dellaschiava srčna hvala za trud pri nabiranju prispevkov in prav tako hvala darovateljem in darovateljicam. Bog povrnil Dobrodelnost Svečanov v tem po-gedu je hvalevredna in „takim delom smrti ni-, piSe pesnik S. Gregorčič. O prispevkih na Volčjemgradu prihodnjič. L. 10 7o Čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). :: HALI OGLASI :: □□ □a □□ bo računajo po 4 sto t. besedo* Mastno ti-kano besede so računajo enkrat več. — Najmanji« : pristojbina sasia 40 itotink. : □□ □D □□ zračna, ee odda takoj v najem gospodu ali go*pici v ulici Conimerciale Stv 11, ITI. nadst. 4000 Meblouana soba niinfflflfA kranjske klobaso dan sveže UUllUjAiU? 18 komadov za kron l —. BUFFET SL BAN, ulica San Sebastiano štv. 6. 10404 IffO ffi pr dna deklica, snažna in hi'ra za h:A-lilw rit na dela pri muli družini. PIa>-a K 20 mesečno. Predstaviti je od 1—4 popoldne v u liri Economo 14, I. nadstropje, levo. 4 05 IftfflK ffff Iffsi na dobro okusno do-ItUUr UU lilij mačo knhins«, ta z-haja v (iOSTIL.NO BONVECCFTIATTI, uh Oarlo Ghega štev 17 Eksportno Budj^jeviško pivo. \(4Uf 4000-6501 krm. p sojila se išče na prvo in-tavolacijo v spodnji okolici. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod „M\\ 41 nO- 1 83 se priporoča cenjen-ni go->peui, Sprejmejo *e tudi nos« če a dom Trst, ul, Chiozza 50. pritličje (1«'-14 izkušena babica Zastonj sk<