Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 10 28. Sedlarjevo srečanje – B. LAMPIČ idr. Barbara LAMPIČ Mojca FOŠKI Alma ZAVODNIK LAMOVŠEK Blaž BARBORIČ Dejan CIGALE Simon KUŠAR Gašper MRAK Irma POTOČNIK SLAVIČ Dalibor RADOVAN Evidentiranje in analiza funkcionalno degradiranih območij v izbranih statističnih regijah Slovenije torski pojav, zato sta njihova sanacija in prenova prednostni usmeritvi za trajnostni prostorski razvoj poselitve, ki se pomembno povezujeta z drugimi razvojnimi prioritetami, in sicer z ohranjanjem kmetijskih in gozdnih zemljišč ter ohranjanjem obstoječega obsega pozidave. Ključne besede: funkcionalno degradirana območja, nacionalna evi- denca, definicija in tipologija, analiza podatkov, trajnostni prostorski razvoj, Slovenija Število in površina evidentiranih funkcionalno degradiranih območij (v nadaljevanju: FDO) opozarjata na razsežnost neustreznega načrto- vanja in neracionalnega ravnanja s prostorom v Sloveniji. Vzpostavi- tev prve evidence FDO postavlja temelje za nadaljnje razprave in bolj usmerjeno spremljanje pojava ter ustrezen odziv na vseh prostorskih ravneh, pomeni pa tudi prvi korak pri celovitem ravnanju in upravl- janju FDO. Leta 2016 smo v sedmih slovenskih statističnih regijah evidentirali skupaj 444 FDO s skupno površino 1.696,2 ha, pri čemer je bilo največ evidentiranih območij industrijskih in obrtnih dejavnosti. Prisotnost degradiranih območij opredeljujemo kot negativen pros- 1 Uvod Zaradi prestrukturiranja gospodarstva in aktualnih družbenih procesov v zadnjem desetletju postajajo degradirana območja v Sloveniji vse akutnejši prostorski, okoljski in tudi zdravstve- ni problem. Sanacija[1] in prenova[2] degradiranih območij sta med prednostnimi usmeritvami razvoja poselitve, ki se pomembno povezujeta z drugimi razvojnimi prioritetami, in sicer z ohranjanjem kmetijskih in gozdnih zemljišč, razvojem infrastrukture in ohranjanjem obstoječega obsega pozidave. Na področju gospodarnega ravnanja z naravnimi viri so poli- tike EU do leta 2020 usmerjene v  trajnostno rabo zemljišč s skupnim ciljem, da do leta 2050 preidemo na ničelno stopnjo izkoriščanja zemljišč (Evropska komisija, 2011: 17). Doseganje tega cilja je za Slovenijo pomembno tudi zaradi prehranske var- nosti. Površina kmetijskih zemljišč, predvsem njiv, je omejena, po površini obdelovalnih zemljišč na prebivalca se uvrščamo med evropske države z  izrazito skromnim obsegom (Lam- pič idr., 2016). Zaradi naravnih razmer (nakloni, relief ) pa se človekove dejavnosti pogosto usmerjajo prav na kmetijska zemljišča. V teh okoliščinah pomenijo degradirana območja prostorski in razvojno-gospodarski potencial, ki ni dovolj izkoriščen. Na slab izkoristek degradiranih območij za potrebe razvoja gospo- darstva so opozorili tudi v Letnem poročilu o izvajanju Ope- rativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 (LP OP RR 2007–2013, 2014). Po- datki kažejo, da se je na degradiranih območjih izvedlo le 9 % Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 1128. Sedlarjevo srečanje – Evidentiranje in analiza funkcionalno degradiranih območij v izbranih statističnih regijah Slovenije (18 ha od skupaj 191 ha) načrtovanih gospodarskih investicij. Tako skromna prenova degradiranih območij je verjetno po- sledica različnih dejavnikov, gotovo pa je vzrok tudi neobstoj analize stanja degradiranih območij in tudi ukrepov za ciljno usmerjanje dejavnosti v sanacijo in prenovo. Tudi v sistemu prostorskega načrtovanja pomen degradiranih območij ni dorečen. Obstaja zaveza k notranjemu prostor- skemu razvoju v strateških dokumentih na nacionalni ravni (SPRS, 2004), udejanjanje te pa lahko ocenimo kot skromno. Na izvedbeni ravni degradirana območja niso ena pomembnej- ših sestavin prikaza stanja prostora (kot osnovi za pripravo OPN; ZPNačrt, 2007) niti ni podatka o številu, površini in trendu povečevanja in/ali zmanjševanja degradiranih območij na ravni občine, kar je eden pomembnih kazalnikov učinkovi- tega prostorskega razvoja in spremljanja stanja prostora. Degradirana območja nastajajo iz različnih vzrokov oziroma kot rezultanta součinkovanja prostorskih, okoljskih, socialnih in ekonomskih procesov. Sanacija in prenova sta učinkoviti le z interdisciplinarnim in usklajenim pristopom različnih resorjev (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Ministrstvo za in- frastrukturo (MI), Ministrstvo za zdravje (MZ) idr.), vendar se sistemske obravnave v  Sloveniji še nismo lotili. Odsotnost medresorskega sodelovanja se kaže v neusklajenih sektorskih politikah in z njimi povezanih zakonodajnih rešitvah. Leta 2015 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru ciljnega raziskovalnega programa razpisalo raziskovalno nalogo z namenom definiranja, evidentiranja stanja in ugotavl- janja prostorskega potenciala FDO za gospodarski razvoj. V sklopu projekta smo opredelili razumevanje FDO in njihovo tipologijo, izvedli evidentiranje FDO v sedmih statističnih re- gijah (pretežno vzhodne kohezijske regije, saj je bil poseben poudarek na problemskih območjih), v nadaljevanju pa pri- pravili nabor mogočih ukrepov za sanacijo in prenovo FDO. V prispevku predstavljamo le del vsebine aplikativnega razis- kovalnega projekta: na kratko opredelimo pojem FDO, poka- žemo okvirni metodološki pristop k identifikaciji in zajemu podatkov v prostoru in predstavimo izbrane rezultate popisa degradiranih območij v  obravnavanih statističnih regijah. V sklepnem delu prispevka se opredelimo do trenutnih rezulta- tov in nakažemo možnosti za sistemsko reševanje problematike degradiranih območij. Poudarjamo pa, da bo sredi poletja 2017 končano evidentiranje FDO v še preostalih petih statističnih regijah (na osnovi metodologije in rezultatov projekta CRP se izvaja dodatna projektna naloga na pobudo MGRT), kar bo dejansko omogočalo predstavitev razmer na ravni celotne drža- ve, ustrezne regionalne primerjave in naslavljanje problematike na akterje nacionalne, regionalne in lokalne ravni. 2 Opredelitev pojma FDO Na podlagi pregleda opredelitve pojma v številnih evropskih državah (Hrvaška, Belgija, Anglija, Češka, Francija, Nemčija itd.), izbranih raziskovalnih in drugih projektih  (COBRA- MAN, 2009; RETINA, 2012; Landscapes2, 2015) ter slo- venskih strateških dokumentih in zakonodaji (Politika urejanja prostora, 2001; SPRS, 2004; ZPNačrt, 2007; ZVO-1, 2004; Predlog ZUreP-2, 2017) ugotavljamo, da ni na voljo enotne definicije oz. opredelitve degradiranega območja. Degradirana območja so v večini raziskav in virov opredeljena kot opuščena ali delno opuščena območja oziroma območja, ki niso več v rabi in kjer so se dejavnosti prenehale izvajati. Kot najpogostejši tip degradiranega območja so prepoznana industrijska degradirana območja, ki se ponekod pojavljajo tudi v definiciji degradiranih območij (Alker idr., 2000; Li- povac, 2014). Analiza navedenih opredelitev degradiranega območja je po- kazala podobnosti in razlike med njimi. Ena pomembnejših ugotovitev je, da se pristopi k definiranju pojma degradiranega območja, pristopi k določitvi kriterijev za njihovo določanje in pristopi k pripravi/izvajanju ukrepov za njihovo sanacijo/ prenovo razlikujejo med državami, različnimi projekti in štu- dijami. Vzroke za razlike lahko najdemo v različnih ciljih in namenih obravnave degradiranih območij ter tudi v različnih fizično-geografskih pogojih in lokalnih razmerah, ki temeljijo na različnih političnih sistemih, razvoju gospodarstva in ne nazadnje tudi na različnih sistemih prostorskega načrtovanja. V sintezni opredelitvi pojma degradirano območje, kot ga ra- zumemo v pretežnem delu EU in širše, lahko na podlagi prou- čenih virov in literature povzamemo, da degradirana območja razumemo kot območja, ki so prizadeta zaradi pretekle rabe, so opuščena ali premalo izkoriščena, največkrat so tudi okoljsko onesnažena in se nahajajo v urbanem prostoru. Podobno ugo- tavljajo tudi Špes idr. (2012) in dodajajo, da so ob pomanjkanju novih nepozidanih površin prav degradirana območja bistvena za zagotavljanje nadaljnjega razvoja v že pretežno poseljenih urbanih območjih. Z namenom identifikacije in zajema podatkov o degradiranih območjih v izbranih statističnih regijah smo oblikovali defi- nicijo t. i. FDO, ki ga je z razmeroma preprostimi kriteriji mogoče prostorsko določiti (zamejiti) in glede na predhod- no dejavnost tudi podrobneje opredeliti  (določiti tip FDO). Opisno smo FDO označili kot: nezadostno izkoriščeno ali zapuščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo, ki lahko pomeni potencial za razvoj. Pomembno je tudi, da lahko FDO razvojno akti- viramo s sektorsko usklajenimi predpisi in ukrepi za prenovo Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 12 oz. da lahko območje z določenimi ukrepi povrnemo v stanje pred izvajanjem dejavnosti. 3 Postopek evidentiranja FDO V metodološkem pogledu so za evidentiranje FDO bistveni trije elementi: 1. določitev kriterijev za opredelitev FDO, 2. oblikovanje tipologije FDO, 3. evidentiranje FDO v prostoru. 3.1 Določitev kriterijev za opredelitev FDO Izhodiščni kriterij opredelitve FDO je njegova funkcionalna degradacija oz. opuščenost. Na terenu smo podrobneje opre- delili stopnjo opuščenosti območja, na katerem se je pred- hodno že izvajala določena človekova dejavnost: popolnoma opuščeno  – 100  %, pretežno opuščeno  (50 do 99  %), delno opuščeno (10 do 50 %) in ni opuščeno (opredelili le izjemoma pri FDO za bivanje). Da smo območje prepoznali kot FDO, je moralo ustrezati tudi velikostnemu kriteriju. V mestnih na- seljih je kriterij zajema (minimalna površina območja) znašal 0,2 ha, zunaj območij mestnih naselij (odprti prostor) pa smo evidentirali območja, večja od 0,5 ha. Z dopolnilnimi kriteriji smo dodatno orisali razmere na evi- dentiranih FDO (fizična, okoljska in socialna degradacija – po- dali smo le sume za to) in tako podrobneje ovrednotili opredel- jena FDO. Za določene tipe FDO (FDO prehodne rabe) smo upoštevali še poseben kriterij, in sicer čas opuščenosti območja. 3.2 Oblikovanje tipologije FDO Opredelitev tipov FDO, ki je bila osnova za terenski popis, je temeljila na dosedanjih izkušnjah s popisi in analizami de- gradiranih območij v Sloveniji, predvsem na raziskavi Špesove s sodelavci (Špes idr., 2012), ki je bila sploh prvi poskus celo- vitega zajema degradiranih območij v Sloveniji. Še bolj pog- lobljena je bila raziskava Lampičeve (Lampič idr., 2015), ki je v okviru programa »Po kreativni poti do praktičnega znanja« s skupino študentov preizkusila tipologijo na primeru gorenj- ske statistične regije. Za dokončno opredelitev tipov FDO so bile uporabljene tudi izkušnje iz tujine (npr. Bergatt Jackson idr., 2006; COBRAMAN Brownfield Types, 2016; Spasovova, 2004, navedeno v Vojvodíková idr., 2011; Vojvodíková idr., 2011). Večina predlaganih tipologij je degradirana območja poimenovala glede na predhodno rabo prostora oziroma je pri poimenovanju izhajala iz funkcije prostora, preden je bil ta spoznan za degradiran zaradi opustitve dejavnosti ali zaradi specifičnih oblik degradacije (okoljska, socialna). Na osnovi analize literature, večkratnih strokovnih razgovo- rov v okviru projektne skupine in z naročnikom ter predvsem praktičnih izkušenj s terenskim popisom FDO je bila začetna tipologija FDO pomembneje dopolnjena in preoblikovana. Opredelili smo devet tipov FDO: 1.  območja industrijskih in obrtnih dejavnosti, 2. območja infrastrukture, 3. območja kmetijske dejavnosti, 4. območja obrambe, zaščite in reševanja, 5. območja prehodne rabe, 6. območja pridobivanja mineral- nih surovin, 7. območja storitvenih dejavnosti, 8. območja tu- ristične, športnorekreacijske in športne dejavnosti in 9. FDO za bivanje. Petim tipom smo zaradi specifičnosti njihovega nastanka ali načinov za reševanje problematike opuščenosti/ degradiranosti podrobneje določili še podtipe – tako smo na koncu v prostoru pri opredelitvi FDO izbirali med devetnaj- stimi tipi/podtipi. Tako smo npr. FDO infrastrukture pripisali štiri podtipe (FDO prometne infrastrukture, FDO okoljske infrastrukture, FDO ostale gospodarske javne infrastrukture in FDO zelene infrastrukture). Poudariti je treba, da je pred- lagana tipologija zasnovana na način, ki v prihodnje omogoča nadgradnjo oz. razširitev. 3.3 Evidentiranje FDO v prostoru in vzpostavitev evidence v aplikaciji Opredeljeni kriteriji in tipologija FDO so bili osnova za izved- bo zajema relevantnih podatkov na terenu. Terensko delo je potekalo od aprila do septembra 2016, nekatere informacije so bile pridobljene naknadno. V okviru evidentiranja je bil poleg terenskega dela izveden tudi obisk vsake občine (obiskali smo vseh 139 občin izbranih regij), kjer so bili o projektu pred- hodno obveščeni in so praviloma že vnaprej pripravili nabor potencialno zanimivih FDO. Pripravili smo popisni list, ki so ga popisovalci izpolnili skupaj s predstavniki občine in regije in dopolnili še z opazovanji v okviru terenskega ogleda. Poleg tega so lahko popisovalci pridobili še različne relevantne in- formacije, vezane na posamezno FDO, pogosto so pripravili še dodatna gradiva in informacije, včasih pa so informacije pridobili tudi iz drugih virov. Za razmislek o prihodnjem razvoju in ponovni aktivaciji FDO so bili pomembni podatki predstavnikov občin (včasih tudi lastnikov) o morebitnih načrtih za sanacijo, prenovo oziroma reaktivacijo FDO (slika 4). Sledil je obisk vsakega potencial- nega FDO na terenu, kjer so popisovalci na predlogah zamejili obseg FDO po parcelnih mejah, ga fotografirali in dopisali manjkajoče informacije. Poleg grafičnega zarisa območja na parcelo natančno je bil za vsako FDO izdelan tudi fotoarhiv, saj so popisovalci na terenu vsako območje tudi dokumentirali z vsaj petimi fotografijami. 28. Sedlarjevo srečanje – B. LAMPIČ idr. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 13 Slika 1: FDO industrijske in obrtne dejavnosti so bila prepoznana kot najpogosteje zastopana. Vata Miren je značilno, popolnoma opuščeno industrijsko območje v goriški statistični regiji (foto: Liza Stančič). Preglednica 1: Opredelitev tipov in podtipov FDO ID Tip FDO Podtip 1 FDO kmetijske dejavnosti 2 FDO storitvenih dejavnosti 2.1 FDO javnih storitev 2.2 FDO poslovnih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti 2.3 FDO starega mestnega ali vaškega jedra 3 FDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti 4 FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti 5 FDO obrambe, zaščite in reševanja 6 FDO pridobivanja mineralnih surovin 6.1 FDO rudnika 6.2 FDO kamnoloma, peskokopa 6.3 FDO gramozne jame 6.4 FDO ostala območja pridobivanja mineralnih surovin 7 FDO infrastrukture 7.1 FDO prometne infrastrukture 7.2 FDO okoljske infrastrukture 7.3 FDO ostale gospodarske javne infrastrukture 7.4 FDO zelene infrastrukture 8 FDO prehodne rabe 8.1 FDO opuščenega gradbišča 8.2 FDO značilne prehodne rabe 9 FDO za bivanje 9.1 FDO za bivanje – nedograjena stanovanjska območja 9.2 FDO za bivanje – stara dotrajana območja Naslednji korak je bil vnos relevantnih podatkov o FDO v aplikacijo, ki je bila razvita prav v  ta namen (Lampič idr., 2016) skupaj s fotografijami in zarisano datoteko shp vsakega FDO. Aplikacija omogoča izvoz podatkovnih in prostorskih podatkov, na podlagi katerih smo lahko izdelali tudi analizo FDO s pomočjo statističnih metod in orodij. Omenjena ap- likacija, ki je javno dostopna na spletni strani http://crp.gis. si/, ima tudi vlogo pregledovalnika, saj širši javnosti omogoča vpogled v razmere na področju FDO na do zdaj evidentiranih območjih Slovenije. 28. Sedlarjevo srečanje – Evidentiranje in analiza funkcionalno degradiranih območij v izbranih statističnih regijah Slovenije Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 14 4 Funkcionalno razvrednoten prostor v Sloveniji – razmere na območju sedmih pilotnih statističnih regij V nadaljevanju predstavljeni podatki o FDO izhajajo iz evi- dentiranja FDO na terenu in obiskov vseh občin pilotnih re- gij. V skladu z željo naročnika smo pilotni popis izvedli na celotnem območju gorenjske, goriške, jugovzhodnoslovenske, podravske, pomurske, zasavske in posavske statistične regije. Tako smo s popisom preverili razmere na nekaj več kot polo- vici celotnega ozemlja Slovenije (12.097 km2) in popisali 444 FDO (preglednica 2, slika 3). Ob tem je treba poudariti, da je število popisanih FDO preseglo prvotno oceno za več kot četrtino (Lampič idr., 2016). Kvantitativni rezultati popisa glede na zgoraj omenjene krite- rije in tipologijo degradiranih območij v sedmih statističnih regijah so: evidentirali smo skupaj 444 FDO v skupni površini 1.696,2 ha, pri čemer je bilo največ evidentiranih industrijskih in obrtnih dejavnosti, tako po številu (116) kot po površini (638,4 ha). Po zastopanosti jim sledijo območja za pridobi- vanje mineralnih surovin (72 območij v skupni površini 366,5 ha) in območja storitvenih dejavnosti (66 območij). V pilotnih regijah smo zabeležili najmanj FDO obrambe, zaščite in reše- vanja (skupaj 17), po površini pa je najmanj FDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti (skupaj 34,3 ha). Iz- razito prevladuje zasebno lastništvo, najbolj pa je zaskrbljujoče dejstvo, da so samo za 72 območij že sprejeti razvojni načrti. Slika 2: Na terenu nas je presenetilo razmeroma veliko število FDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti. Popolnoma opuščena hotel in vila Zlatorog v Bohinju sta že leta sramotna za vse turistično območje (foto: Luka Verlič). Podatek o velikosti in razpršenosti posameznih FDO je za- nimiv tudi z vidika njihove reaktivacije. Na sliki 3 je vidna struktura FDO po velikosti in razpršenosti, iz katere lahko ugotovimo, da so v vseh statističnih regijah FDO dokaj ena- komerno razporejena po celotnem območju. Največ FDO, ki so večja od 10 ha, je v Jugovzhodni Sloveniji (10) in posavski statistični regiji (10) (preglednica 2). Po velikosti FDO tudi sicer izstopa Jugovzhodna Slovenija, saj je tu tudi največ FDO med 5 in 10 ha in FDO od 2 do 5 ha. Po drugi strani pa je v podravski in pomurski statistični regiji po številu največ FDO, vendar so ta območja praviloma manjša in pogosto ne presegajo površine 1 ha. V celoti gledano je največ FDO industrijskih in obrtnih dejav- nosti (kar 116 od 444), kar predstavlja 26  % vseh popisanih FDO. Teh območij je največ v gorenjski, podravski, zasavski in posavski statistični regiji. Enako število kot FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti je v  podravski regiji tudi FDO storit- venih dejavnosti (15), kar skupaj predstavlja skoraj 36  % od vseh FDO v tej statistični regiji. FDO storitvenih dejavnosti je po številu najbolj zastopano še v pomurski statistični regiji. Naslednji tip po zastopanosti je FDO pridobivanja mineralnih surovin v višini 17 % od vseh popisanih FDO. Ta tip FDO je najbolj zastopan v goriški, jugovzhodnoslovenski in podravski statistični regiji, kjer je njihovo število izenačeno s  številom FDO industrijske in obrtne dejavnosti. Območij drugih tipov FDO je manj, praviloma pod 10 v posamezni statistični regiji. Razen števila in velikosti nas je zanimala tudi stopnja opušče- nosti FDO. Podatki kažejo, da je največ (247 od 444) popol- 28. Sedlarjevo srečanje – B. LAMPIČ idr. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 15 noma opuščenih območij (v površini skoraj 649 ha), le pet pa takih, ki niso opuščena (FDO za bivanje, podtip stara dotra- jana območja). Gre za stara, dotrajana stanovanjska območja z vidnimi znaki fizične degradacije, pogosto tudi neurejenimi skupnimi površinami. Med popolnoma opuščenimi območji prednjačijo FDO infrastrukture in FDO pridobivanja mine- ralnih surovin. V rezultatih analize velikosti, tipov, stopnje opuščenosti in dru- gih podatkov o popisanih FDO se vsaj deloma izražajo tudi strukturni problemi, ki so prisotni v obravnavanih statističnih regijah: veliko število FDO industrijske in obrtne dejavnosti je vsekakor kazalnik, ki kaže na večjo stopnjo brezposelnosti oziroma korelira z njo. S tem je na nekaterih območjih gotovo povezano tudi opuščanje storitvenih dejavnosti (očitno prisot- no v podravski in pomurski regiji). Po številu je nekoliko manj zastopanih FDO turistične, športnorekreacijske in športne de- javnosti, ki pa se v večjem številu (12) pojavljajo regionalno na območju gorenjske statistične regije (preglednica 3). Najmanj je FDO za bivanje, ki pa zaradi drugih kriterijev, ki v tem po- Preglednica 2: Število, skupna površina in delež FDO po tipih FDO v vseh obravnavanih pilotnih regijah Tip FDO Število FDO Površina FDO (ha) Delež FDO (%) Delež površin (%) FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti 116 638,35 26,1 37,6 FDO infrastrukture 26 207,25 5,9 12,2 FDO kmetijske dejavnosti 44 81,56 9,9 4,8 FDO obrambe, zaščite in reševanja 18 109,48 4,1 6,5 FDO prehodne rabe 29 110,33 6,5 6,5 FDO pridobivanja mineralnih surovin 76 366,55 17,1 21,6 FDO storitvenih dejavnosti 66 94,41 14,9 5,6 FDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti 29 34,34 6,5 2,0 FDO za bivanje 40 53,98 9,0 3,2 Skupaj 444 1.696,23 100,0 100,0 Slika 3: Lokacije in velikost evidentiranih FDO v izbranih statističnih regijah Slovenije (vir: Celovita metodologija …, 2017) 28. Sedlarjevo srečanje – Evidentiranje in analiza funkcionalno degradiranih območij v izbranih statističnih regijah Slovenije Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 16 pisu niso bili zajeti, ne izkazujejo pravega stanja na terenu. Za evidentiranje stanja degradiranih območij za bivanje bo treba v popis vključiti tudi kazalnike, povezane z gradbeno fiziko, ki bo natančnejše opredelila fizično stanje objektov (instalacije v objektu, energetska učinkovitost zgradb ipd.). Na podlagi informacij s strani predstavnikov občin smo dobili približen vpogled v predvidene dejavnosti na degradiranih ob- močjih. V povprečju je za 15 % FDO v občini že sprejet načrt prenove. Prednjači gorenjska statistična regija, ki ima sprejet načrt prenove za 27 % FDO, najmanj pa jih je v zasavski sta- tistični regiji. Za približno 50  % popisanih FDO načrti pre- nove niso znani ali so pristojni na občini ocenili, da ne vidijo možnosti za prenovo FDO. Največ območij brez možnosti za prenovo je v podravski in pomurski statistični regiji, najmanj območij brez možnosti prenove pa v goriški in gorenjski sta- tistični regiji. Preglednica 3: Regionalni prikaz števila FDO po tipih TIP FDO Gorenjska Goriška Jugovzhodna Slovenija Podravje Pomurje Zasavje Posavje Skupaj FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti 20 25 16 15 15 14 11 116 FDO infrastrukture 6 1 4 8 3 2 2 26 FDO kmetijske dejavnosti 4 2 8 11 16 3 44 FDO obrambe, zaščite in reševanja 1 4 2 2 4 5 18 FDO prehodne rabe 2 3 9 11 1 2 1 29 FDO pridobivanja mineralnih surovin 16 13 18 9 1 8 11 76 FDO storitvenih dejavnosti 10 5 7 15 20 5 4 66 FDO turistične, športnorekrea- cijske in športne dejavnosti 12 2 2 5 3 5 29 FDO za bivanje 3 4 10 8 4 8 3 40 Skupaj 74 59 76 84 67 44 40 444 Slika 4: Predvideni načrti za reaktivacijo funkcionalno degradiranih območij (vir: Celovita metodologija …, 2017) 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Gorenjska Goriška Jugovzhodna Slovenija Podravska Pomurska Zasavska Posavska Slovenija imamo že sprejete načrte imamo načrte, realizacija teh pa ni jasna ni načrtov, zgolj pobude ni načrtov niti možnosti za spremembe Slovenija Posavska Zasavska Pomurska Podravska Jugovzhodna Slovenija Goriška Gorenjska 50 60 70 80 90 10 i j t črte i , lj rt , realizacija teh pa ni jasna i ti e be 28. Sedlarjevo srečanje – B. LAMPIČ idr. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 17 5 Sklep Rezultati evidentiranja FDO so pokazali, da je v do zdaj popi- sanih sedmih statističnih regijah, ki obsegajo približno polovi- co slovenskega ozemlja, 444 FDO s skupno površino 1.696 ha. Pričakujemo lahko, da se bo številka ob izvedenem popisu na ravni Slovenije (končano predvidoma poleti 2017) povzpela na okoli 3.000 ha. Število in površina evidentiranih FDO opozarjata na razsežnost neustreznega ravnanja s prostorom kot pomembnim naravnim virom. Povprečna velikost FDO kaže, da v popisanih regijah prevla- dujejo površinsko manjša FDO  (povprečna velikost 3,8 ha), od skupaj 444 jih le 35 presega 10 ha. Vsa evidentirana FDO niso primerna za umeščanje novih dejavnosti  – nekateri tipi zahtevajo predvsem sanacijo (npr. FDO za bivanje, podtip stara dotrajana območja, ali pa FDO pridobivanja mineral- nih surovin, podtip kamnoloma), medtem ko so določeni tipi praviloma primerni za nadaljevanje obstoječe oz. umestitev popolnoma nove dejavnosti (npr. FDO prehodne rabe, FDO industrijske in obrtne dejavnosti itd.). Na FDO lahko usmer- jamo dejavnosti, ki prostorsko nimajo velikih potreb, kar je pri prenovi FDO lahko tudi prednost. Hkrati pa je velika razp- ršenost manjših območij tudi razvojna ovira, saj za določene predvidene dejavnosti niso dovolj velika in so za potencialne investitorje manj zanimiva. Posledica takega stanja je, da se nove investicije še vedno načrtujejo na do zdaj še »neizgraje- nih« območjih, torej kmetijskih in gozdnih površinah (angl. greenfields). Med evidentiranimi FDO je največje število FDO industrij- skih in obrtnih dejavnosti, ki prevladujejo tudi po površini (638,35 ha). Menimo, da bi morali prav na teh območjih iskati potencialno primerna območja za usmerjanje novih industrij- skih dejavnosti in drugih gospodarskih investicij. Vrednotenje prednostnih območij za prenovo naj bo plod interdisciplinar- nega dela in konsenz različnih resorjev. Območja, ki se izka- žejo kot neustrezna za razvoj industrijskih dejavnosti, je treba prestrukturirati in jih nameniti za druge dejavnosti. Sanacija in prenova bosta pospešeni, ko bodo vzpostavljeni sistemski ukrepi. Ti naj bodo usmerjeni v stimulacijo last- nikov FDO, da pristopijo k prenovi, hkrati pa v stimulacijo investitorjev k usmerjanju investicij na FDO. Hkrati je treba spodbuditi tudi dejavnosti občine, ki ima v Sloveniji izvirno pristojnost urejanja prostora. Vzpostavitev prve evidence FDO postavlja temelje za celost- no obravnavo problematike funkcionalno neizkoriščenih oz. slabše izkoriščenih območij v Sloveniji. Pomeni prvi korak pri celovitem ravnanju in upravljanju FDO. Analize območij glede na stopnjo in leta opuščenosti, strukturo lastništva, obstoječe razvojne načrte, prisotnost različnih oblik degradacije (fizične, okoljske, socialne idr.) pa so osnova za bolj usmerjeno pripravo niza povezanih sistemskih in drugih ukrepov, ki bodo spodbu- jali njihovo oživitev in nove investicije na območja FDO na- mesto širitev stavbnih zemljišč na do zdaj nepozidana območja. Dr. Barbara Lampič, v. zn. sod. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: barbara.lampic@ff.uni-lj.si Dr. Mojca Foški, viš. pred. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: mojca.foški@fgg.uni-lj.si Dr. Alma Zavodnik Lamovšek, doc. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: alma.zavodnik@fgg.uni-lj.si Blaž Barborič, univ. dipl. geog. Geodetski inštitut Slovenije, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: blaz.barboric@gis.si Dr. Dejan Cigale, doc. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: dejan.cigale@ff.uni-lj.si Dr. Simon Kušar, izr. prof. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: simon.kusar@ff.uni-lj.si Dr. Gašper Mrak, asist. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: gasper.mrak@fgg.uni-lj.si Dr. Irma Potočnik Slavič, izr. prof. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: irma.potocnik.slavic@ff.uni-lj.si Dr. Dalibor Radovan Geodetski inštitut Slovenije, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: dalibor.radovan@gis.si Opombe [1] V prispevku uporabljamo pojem sanacija: na območju odpravimo okoljska (ali druga) bremena, odstranimo nezaželene vidne vplive predhodne rabe ali pa območje povrnemo v prvotno stanje. [2] V prispevku uporabljamo pojem prenova: povrnitev obstoječe ali umestitev druge dejavnosti. 28. Sedlarjevo srečanje – Evidentiranje in analiza funkcionalno degradiranih območij v izbranih statističnih regijah Slovenije Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 18 Zahvala Projekt Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih ob- močij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra (V6–1510) je potekal v okviru ciljnega raziskovalnega programa, sofinancirala pa sta ga Agencija RS za raziskovalno dejavnost ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Viri in literatura Alker, S., Joy, V., Roberts, P., in Smith, N. (2000): The Definition of Brown- field. Journal of Environmental Planning and Management, 43, 1, str. 49–69. Dostopno na: http://dx.doi.org/10.1080/09640560010766 (sneto 23. 12. 2015). Bergatt Jackson, J., Drobiec, L., Ferber, U., Gorski, M., Nathanail, P., in Petríková, D. (2006): Brownfields Handbook. Lifelong educational project on brownfields, Leonardo da Vinci pilot project. 95 str. Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izved- ba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra (2017). Gradivo projekta, dostopno na Oddelku za geografijo Filozofska fakulteta, Lju- bljana. COBRAMAN (2009): Manager Coordinating Brownfield Redevelopment Activities Dostopno na: http://www.cobraman-ce.eu/ (sneto 28. 2.2017). COBRAMAN Brownfield Types. Dostopno na: http://database.cobraman- ce.eu/BrownfieldTypes.php (sneto 7. 3. 2016). Evropska komisija (2011): Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij. Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri. COM(2011) 571 konč. Lampič, B., Kušar, S., Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A., Barborič, B., s sod. (2016): Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih obmo- čij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra. 1.Vmesno poročilo projekta CRP V6-1510. Ljubljana: UL FF, UL FGG, GIS. Lanscapes2 (2015): Bringing growth and preservation together for Chester County. Redevelopment/Adaptive Reuse of Brownfield and Greyfield Sites. Dostopno na: http://www.landscapes2.org/ToolsLandscape/Pages/ redevelopment.cfm (sneto 22. 12. 2015). Lipovac, N. (2014): Englesko-hrvatski stručni pojmovnik za urbaniste, prostorne planere, arhitekte i krajobrazne arhitekte. Zagreb, Acta Arhi- tectonica. Znesene monografije 11. Sveučilište u Zagrebu, Arhitektonski fakultet. LP OP RR 2007–2013 (2014): Letno poročilo 2013 o izvajanju Operativ- nega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013. Dostopno na: http://www.eu-skladi.si/kohezija-do-2013/ predpisi/letna-porocila/letna-porocila-o-izvajanju-operativnega-progra- ma-krepitve-regionalnih-razvojnih-potencialov-za-obdobje-2007-2013/ files/lp-op-rr-2013_17_12_2014_bs.pdf (sneto 12. 6. 2017). Politika urejanja prostora (2001): Vlada RS. Ljubljana: MOPE. Predlog ZUreP-2 (2017): Zakon o urejanju prostora – 2. EVA 2016-2550-0006. MOP. RETINA (2012): BRM – Brownfield Revitalisation Methodology. Maribor, Faculty of Arts of the University of Maribor: 90 p. Dostopno na: www.southeast-europe.net/document.cmt?id=457 (sneto 21. 12. 2015). SPRS (2004): Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana, Ministrs- tvo za okolje, prostor in energijo, 75 str. Špes, M., Krevs, M., Lampič, B., Mrak, I., Ogrin, M., Plut, D., Vintar Mally, K., in Vovk Korže, A. (2012): Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot traj- nostno razvojna priložnost Slovenije, Degradirana območja. Ciljni razisko- valni program (CRP) »Konkurenčnost Slovenije 2006–2013«. Zaključno poročilo. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: 66 str. Vojvodíková, B., Potužník, M., in Bürgermeisterová, R. (2011): The data- base on brownfields in Ostrava (Czech Republic): some approaches to categorization. Moravian geographical reports, 19(4), str. 50–60. ZPNačrt (2007): Zakon o prostorskem načrtovanju, Ur. l. RS, št. 33/2007. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO4675 (sneto 14. 2. 2016). ZVO-1 (2004): Zakon o varstvu okolja, Ur. l. RS, št. 41/2004. 28. Sedlarjevo srečanje – B. LAMPIČ idr.