ŽIVLJENSKI PODATKI IRENEJA FRIDERIKA BARAGA
1. decembra 1830:
Odhod iz pristanišča Havre de G race.
31. decembra 1830:
Prihod v pristanišče New York.
18. januarja 1831:
Prihod v Cincinnati in prvo veselo srečanje s škofom Edvar-dom Fenwickom.
28. maja 1831:
Točno 3 leta po odhodu iz Šmart-n.a pri Kranju v Metliko prihod na prvo misijonsko postajo Krivo drevo (Arbre Groche); cd tu misijonar! na več strani.
1832:
V Detroitu izide prva izdaja Baragovega otavskega molitvenika „Otawa Anamie-Misinaigan“ i molitvenik je doživel več izdaj.
Ob stoletnici Baragove
21. septembra 1833:
Točno deset let po mašniškem posvečenju dospe na drugo misijonsko postajo v Veliki reki (Grand River), kjer je moral prestati ogromno hudega.
(1968) s m r t i
1835:
V zimskih mesecih biva na prehodni postaji v St. Claire.
đž
Msgr. Kunstelj - med Slovenci v Argentini XXXV
V petek po veliki noči je Slovence v Argentini razveselil s svojim diskom msgr. Ignacij Kunstelj, generalni direktor slovenskih dušnih Pastirjev v izseljenstvu.
Prišel je na povabilo msgr. Antona Oreharja, dijrektorja slovenjih dušnih pastirjev v Argentini. Prišel je, da vidi, kako živimo, da 8e z nam; pogovori da nas utrdi v veri in močneje poveže z brati po Svetu.
Msgr. Ignacij Kunstelj b0 predvidoma ostal med nami do konca 'Pe-seca maja. Stanoval boi v Slovenski hiši v Buenos Airesu.
G. msgr. smo skupno pozdravili na Slovenskem dnevu v Caste-^ju. Od: njega se bo vsa naša skupnost poslovila v nedeljo, 26. maja v Slovenski hiši. Drugo nedelje: v maju bo seveda med nami v Lujamu, P®jvečjj Marijini božji poti v Argentini, kamor poroma do 2500 ali e Več Slovencev. Vmes pa bo obiskoval posamezna slovenska naselja P° Velikem Buenos Airesu: Adrogue, Berazategui, Carapachay, Mo-Ramos Mejio, San Justo San Martin in Slovensko vas ter po ^tali Argentini: Mendozo; San Luis, Cordobo, Rosario, Mar del Plato.
Msgr. Kunstelj je našim bravcem že dobro poznan. 10. avgusta bo '^Polnil 60 let svojega življenja. Rojen je bil na Vrhniki. V Ijublan-bogoslovju je bil sošolec: škofa Jenka, monsignorjev: Jamnika, “toharja, Prešerna in Turka dekana Preglja in župnikov Blaja iz j/ppja, Dolšina iz ZDA jn Oblaka iz Št. Jošta. Po novi maši je slu-hoval v škocijanu, Velikih Laščah in v Zagorju ob Savi. Leta 1939. Je prevzel župnijo Rakitna pri Ljubljani. Po letu 1945 je nekaj let •riel ovce v raznih taboriščih Italije, nato pa je odšel pastirovat med N°vence v Anglijo.
Imenovanje za generalnega direktorja je prejel iz Rima, 20. ja-Parja 1967; 8. februarja istega leta ga je sprejel v zasebno avdijenco sv- oče Pavel VI.
Slovenci v Argentini prisrčno pozdravljamo g. generalnega di-ektorja! Želimo mu, da bi se med nami dobro počutil! Bog daj, da bi .. 8 njegov obisk še bolj utrdil v veri in v božji ter medsebojni •inbezni!	A. S.
Zgodilo se je nekaj zelo velikega. Velik je dogodek zaradi svojih strašnih posledic, saj je umor črnskega pastorja Martina Luthra -Kinga razlil na celo ozemlje Združenih držav ogromno krvi in razdejanj, po drugi strani pa je postala žrtev Martina Luthra -Kinga svetal uvod v skrivnosti Velikega tedna, ko se je svet spominjal Kristusove smrti na Golgoti, ko se je sam Odrešenik poslavljal od svojih dragih z besedami: Nikdo nima večje ljubezni, kot tisti, ki da svoje življenje za svoje prijatelje. Martin Luther-King je bil tudi Kristusov duhovnik, bil je posvečen pastor svoje Cerkve in se je žrtvoval ne samo za svoje črnske brate!
ŽRTEV ZA MEDNARODNO OBČESTVO
Ves svet je že dolgo vedel, kaj je Martin Luther - King pomenil
za naš čas. Bil je glasnik in za* govornik sprave med vsemi narodi in vsemi plemeni — zanj so bili vsi ljudje enako otroci božji in vsi, brez razlike barv ali narodne pripadnosti, razširjevavci ljubezni med vsemi in s tem postali tudi graditelji pravega miru med narodi. Kot apostol miru na svetu — prvega, stvarnega miru, ko bo nehalo sleherno oboroženo obravnavanje svetovnih problemov —' je prejel Nobelovo nagrado z» mir. Ni bil prvi pripadnik črnskega plemena, pred njim sta dva črnca prejela isto nagrado, vendar je sklenil svoje veselje n»d visokim priznanjem sporočiti tn-di sv. očetu Pavlu VI. — razumel je odlikovanje kot nagrado za ŠV-jenje občestvene miselnosti v sodobnem svetu in še pred koncem koncila je torej vedel, kolik delež pripada tudi katoliški Cerkvi' Vzporedno z napori vsega krščanskega sveta je bil z vsemi cerkvami graditelj novega občestvene#3

Pojmovanja mednarodnega sožitja- Kajti mednarodni red se ne Sradi samo v mirovnih in drugih 'Pednarodnih pogodbah — ni plod iz prve in druge svetovne v<)jne> ampak raste iz src misle-kulturnih delavcev in tudi Pesnikov, ko vedo iz svojega ča-8a razbrati in ugotoviti poti in
smeri, kam 'bo moralo človeštvo seči po tistih sredstvih, ki bodo za vedno zagotovila mir med vsemi narodi. Za enkrat se na zunaj zdi, kakor da je padel samo kot žrtev plemenskega sovraštva med belimi in črnimi v Združenih dr-žavah> toda takšno pojmovanje je preozko; obenem z njim so bili v
^Mtno
in , ‘jeni voditelj
'W5OVornik
č^^ameriških
'Uther-King
isti borbi vsi narodi, zlasti mali, ki streme za pravično ureditvijo svojih pravic in vrednot v sodobnem svetu.
VSI SMO ENAKI
Mednarodni red se gradi že tisočletja. Pri starih Grkih so že stremeli s sredstvi duhovne preobrazbe položiti temelje „večnemu miru“. Do modernih časov je mednarodna pravna veda opravila dolgo pot in postavila visoko nešteto mislecev. Uspehi niso bili majhni. Toda bilo je mnogo porazov in največji spori so se izcimili v vojne konflikte. Človeštvo je silno trpelo) moglo bj se celo reči, da so vojni konflikti po svoji grozovitosti naraščali v isti merij kakor so naraščali dosežki mednarodne vede. V modernem našem času smo po prvi svetovni vojni dobili Zvezo narodov s sedežem v Ženevi. Slonela je na idealih, ki jih je Evropi prinesel velik pravni strokovnjak in velik človekoljub Wocdroow Wilson; zlasti Slovenci se moram0 zahvaliti, če smo v letu 1918 vsaj delno dosegli svobodo in stopili na varnejšo pot ohrantve. Res je sedaj čudno, če moramo ugotoviti, da je ameriški državnik ustvaril Zvezo narodov, toda ameriški senat leta 1919 njegovega načrta ni odobril in je veliki pacifist umrl v globoki zagrenjenosti. Petdeset Het pozneje se v Združenih državah še ni dosegla popolna enakopravnost in
to v tisti meri, kakor jo je Wi<' son prinašal Evropi po prvi svetovni vojni.
Žrtev Malrtina Luthra-Kinga pomeni tedaj za naš svet velik5 dolžnost popraviti vse, kar se ja zamudilo po prvi svetovni vojni in se v sramoto sodobni tolik0 opevani civilizaciji dogaja še danes. Prav ta civilizacija je nar*1' reč postavila za oblikovanje novega sveta na naj višje mesto 0r' ganizacijo združenih narodov, ki ima svoj sedež celo prav v središču vsega, kar je danes na višku — to je New Yorku. Vendar kolik neuspeh, če se pogleda na hitro i Smrt črnskega pastorja ni sam0 dokaz, kako daleč so š« za pra' vimi ideali miru pripadniki raznih narodov in plemen v Združi*' nih državah, ampak nas mora tak položaj z zaskrbljenostjo usinen' ti tudi drugam, kjer ječe pod P0' dobnimi krivicami narodi n« sam0 v Aziji, Afriki ali deloma v Av' straliji in na Novi Zelandiji — tam se novi včeraj neznani na-
rodi uveljavljajo kot svobodni
samostojni, potem ko se je
od
tam umaknil kapitalistični imP°' rializem ter kolonializem. P3’ tam se j« umaknil, ustalil pa je z vso silo tam odkoder so v Prr leklih stoletjih žarele ideje svobode v Ameriko in na druge k<>a tinente. Polovica evropskih nat0 dov je pod peto rdečega imperl!! lizma in kdor se nad tem zami3*1 se mora zgroziti kakšnim kata strofam se še lahko bliža Čl°v^ štvo in to v dobi, ki se veliČa
2f>0

najmod«rnejšo mednarodno prav-110 ustanovo, z Organizacijo zdru-enih narodov v New Yorku.
Jaraga — slovenski 'Zornik za mir in spravo
Kdor bi bil preveč usmerjen v ^simizem, bi si lahko našel lahak 12 Ro vor in šel v zapeček in tam £akal na konec sveta v atomski utastrofi. Res bi prišla katastro-a> vendar je konec sveta v dru-kih rolkah. Cerkev je pomagala kaditi red v svetu, doživljala je J'a za to delo poraz za porazom, 'l «j nehala oznanjati idealov mi-in ljubezni med narodi. Last-nia oboroženih sil kot celota ni in:iela, vendar j® šlo njeno delo ,lauka in olajšanja težav vedno VzPoredno z delom mislecev, ki so Polaga]; temelje za pravi medna-^°dni red. Saj je sama iz svojih st položila na oltarje znanosti jela svojih odličnih pripadnikov, ^kor so bili strokovnjaki med-arodnega prava duhovniki Sua-^2, Grottius, Dun Scot, Tomaž kvinsicj> abbe Saint Pierre, da a^ejemo Je nekatere. lo Vendar delo Cerkve ni samo de-^ Peresa, ampak tudi akcije. In |. ni nič drugega kot stalno uve-t]avljanje resnic evangelija. Ta ko . pa J‘e 'tak. da se mone z ena_ silo oznanjati hkrati učenim in anj učenim, malim in velikim v ^adom in je zato za vse enako e javen in razumljiv. e danes še ni povsod doseže-Pfava enakopravnost med na-
rodi, pa je v okviru Cerkve prav v našem času bruhnilo z vso silo na dan. Sveto pismo je po zadnjih podatkih prevedeno v stotine jezikov in bogoslužje se danes verjetno tudi že opravlja v več sto jezikih. Pri Organizaciji združenih narodov pa je včlanjenih komaj nekaj okrog 120 samostojnih narodov. Cerkev je torej že priznala dozorelost stotinam narodov.	,
Kolik prepad in preplah bi se Siril, če ga ne bi znala pokrivati in povezovati občestvenost Cerkve, vendar ta že danes ne veje samo med krščanskimi narodi in verskimi skupinami, ampak je že močno prisotna tudi med drugo-verskimi narodi, še posebej v Aziji, kjer sodelovanje s krščanstvom narašča.
Ob stoletnici smrti Barage pa se moremo Slovenci hvaležno spomniti, da smo se v to občestveno pojmovanje sveta vključili že v začetku prejšnjega stoletja, Baraga se je umaknil pesimizmu in ozkosti v domovini in odšel na misijonsko delo med Indijance v Združene države, med pripadnike rdečega plemena. Ni jih učil samo verskih resnic, ampak jim je pomagal, da so mogli z znanjem svojega jezika in pisave vstopati v nov red, kakor so ga gradili že tedaj drugi rodovi po ameriškem kontinentu. Delal je tisto, kar je sto let za njim posredoval Martin Luther-King svojim črnim sobratom. Vpeljaval jih je s sredstvi (Nadaljevanje na str. 289)
NOVA
DOBA
RIMSKE
KURIJE
Dne 1. marca 1968. leta je stopila v veljavo apostolska konstitucija „Regimini Ecclesiae univer-sae — za vodstvo vesoljne Cerkve“, s katero je Pavel VI. preuredil rimsko kurijo, to je osrednje urade Cerkve.
Rimsko kurijo sestavljajo: kongregacije — moderno izraženo ministrstva —, sodišča in uradi.
Namen rimske kurije je v koncilskem odloku „O pastirski službi škofov v Cerkvi“ takole označen: „Pri izvajanju svoje vrhovne, polne in neposredne oblasti nad vso Cerkvijo uporablja rimski škof urade rimske kurije, ki zato opravlja svojo službo v njegovem imenu in oblasti v blagor Cerkve in na uslugo škofom.“
KRITIKA
V predkoncilskem, pa tudi še koncilskem ozračju je kritika naperjena tudi proti rimski kuriji
izrekala ipredvsem tele želje in mnenja: da ima ta vodilni gr®" mij celotne Cerkve še preveč potez vladanja rimske škofije, v kater® mora biti v nekem smislu včlenj€n tudi vsak kardinal, ki je krajevni škof z lastno škofijo, saj mor® imeti v Rimu naslovno Cerkev; d® bi kurija morala ostajati le administrativni in eksekutivni organ ter da bi ne smela delovati kot odločujoči forum; da so vsi važnejši funkcionarji papeževega administrativnega aparata nadškofje brez škofije, čeprav nimajo nič opraviti z vsem, kar naj dela škof v mo# svojega škofovskega posvečenja! da je državni sekretariat pretežn® politični urad in da zato ni prav. da ta politična inštanca igra tolikšno vlogo v Cerkvi, ki po svojem bistvu, po svojih funkcijah, po svojih strukturah potrebuje drugačni11 središčnih silnic.
GOVOR PAVLA VI.
Odločilne važnosti za reform® rimske kurije je bil govor sv. očeta 21. septembra 1963.
Glavne misli so bile: „Ura j® velika in sveta. Jaz in vi, član1 rimske kurije moramo biti prvi, ^ jo živimo z globokim razumev®' njem in velikim srcem. Prvi izr®z te prilagoditve našega duha vel>' čini koncilskega dogodka naj ti® edinost v hotenju... soglasje v mnenjih... Pa naj je bil razlog za sklicanje koncila kakršen ko11 že, bil je papež, ki je koncil skl1' cal, bil je namestnik Kristusov»

Kardinal Franjo Šeper (Hrvat) vodi kongregacijo za verski nauk
L
tisti naslednik sv. Petra, ki ga rimska kurija pred vsemi drugimi priznava za svojega škofa, učitelja ter poglavarja.“ In zdaj je Pavel VI. „prevzel dediščino papeža Janeza XXIII. ter jo razglaša za program celotne Cerkve". V izvajanju tega programa mora kurija ostati „orodje, ki ga papež potrebuje in ki se ga poslužuje, da more razvijati božje naročilo, ki mu je dano“. Pri tem mora kurija kritiko stvarno sprejemati. „Poleg tolike hvale in priznanja za svoje nedvomne zasluge je rimska kurija tudi predmet kritike... Kritika je poziv k čuječnosti, opozorilo za spolnjevanje dolžnosti, povabilo k reformi, spodbuda za izpopolnitev. Kritiko, ki nas obdaja, moramo ponižno sprejeti, jo razmisliti, biti zanjo tudi hvaležni... Na obtožbe, ki so često neupravičene, bo Rim seveda odgovoril in svojo čast branil. Toda brez ovin. kov, brez izgovorov, brez polemike... Da pa je v rimsko kurijo treba uvesti nekatere reforme, ni le lahko predvidevati, temveč si je treba tega tudi želeti.“ Rimska kurija bo morala 'biti sestavljena „po širših nadnarodnih pravcih ter oblikovana po boljši ekumenski izobrazbi... Rimska kurija ne bo ljubosumno trkala na zemeljske privilegije preteklih časov, ne na zunanje oblike, ki danes niso več ustrezen izraz in dejavec resničnih m visokih religioznih vrednot. In ne bo se pričkala za svoje oblasti, ki jih more danes, brez kršitve cerkvenega reda, episkopat sam in na mestu bolje vršiti“. Še dalje: če
bo koncil izrazil željo, naj se ,.nekateri škofje, zlasti iz vrst krajevnih škofov, pritegnejo za delo in odgovornost pri vladanju CerkVe, gotovo ne bo rimska kurija tista, ki bi se temu ustavljala. Nasprotno, čutila bo to celo kot porast lastne časti in odgovornosti v svoji visoki in nenadomestljivi službi, ki je... specifičn0 administrativne, konzultivne narave".
KONCILSKI ODLOK
Zahteva po reformi rimske kurije j« prišla v sam koncilski odlok „O pastirski službi škofov v Cerkvi“. V 9. in 10. členu beremo: „Očetje cerkvenega zbora izražajo željo, da bi se ti uradi, ki so doslej brez dvoma dajali veliko pomoč rimskemu škofu in pastirjem Cerkve, preuredili, da bi se bolj prilagodili potrebam časa, dežel in obredov in to zlasti glede njih števila, imena, pristojnosti in svojskega načina uradovanja ter medsebojne razdelitve dela... Ker s° ti uradi ustanovljeni v korist vesoljne Cerkve, je želeti, da bi njd1 člane, uradnike in svetovalce, ka' kor tudi legate rimskega škof», kolikor je mogoče, jemali iz raZ' ličnih delov Cerkve, da bi tako osrednji organi in uradi Cerkve zares odražali vesoljni značaj. TU' di želijo, da bi bili med člane ur»' dov privzeti nekateri škofje, predvsem krajevni, ki bi mogli rimskemu škofu na popolnejši način P°' ročati o mišljenju, željah in P0'
J
^ebah vseh Cerkva. Dalje so kon~ cilski očetje mnenja, da bi bilo 2elo koristno, če bi ti uradi bolj Poslušali laike, ki se odlikujejo po Kreposti, znanju in izkušnjah, da oi tako tudi ti imeli v cerkvenih zadevah primeren delek.“
Ustanovitev komisije
Ob pričetku 2. zasedanja zad-niega koncila je Pavel VI. ime-n°val komisijo za reformo kurije.
predsednika je imenoval sta-^jSega kardinala Robestija, pred-Sednika najvišjega cerkvenega so-^iSöa in odličnega pravnika; za ^inika pa msgr. Pinna, avditor-rimske rote.
Delo je komisija opravila v treh stopnjah. Najprej so zbrali posebno gradivo iz predlogov, ki so Jla v zvezi s pripravami na koncil ^slali škofje, najvišji cerkveni f^odi, pa tudi komisija sama. Po-ten'1 s0 v drugi stopnji morali po Papeževem naročilu bolj upošteva. 1 smernice samega koncila. Kon-no Pa so se po nekaterih delnih ^formah odločili za celotno re-f°rmo.
Msgr. Pinna je na tiskovni kon-.erenci dne 18. avgusta 1967, ko bila objavljena konstitucija o ef°rrni kurije, priznal, „da je Zadnjo fazo te priprave vodil pa-sam, ki je osebno predsedoval *adnjim sejam in tehtal na njih sako besedo nove konstitucije in jkrbno upošteval najnovejše pred.
PREUREDBA
Nlajnovejše novosti, ki jih predvideva konstitucija „za vodstvo vesoljne Cerkve" z dne 18. avgusta 1967, so:
Državno tajništvo, ki je imelo doslej tri oddelke, so razdelili v Državno ali papeško tajništvo in Svet za javne zadeve, ki bo nekako zunanje ministrstvo.
Kongregacije — devet po številu — so preurejene in preimenovane, da bi čim bolj ustrezale pastoralnim potrebam časa. Poslej se imenujejo:	kongregacija za
verski nauk, za vzhodne Cerkve, za škofe, za disciplino zakramentov, za obrede, za duhovnike, za redovnike in svetne ustanove, za
katoliški pouk, za evangelizacijo narodov ali za širjenje vere.
Tajništva — tri po številu — /.a edinost kristjanov, za nekristjane in za neverne so pravi organi kurije.
Tudi novo ustanovljena Svet za laike in Komisija za pravičnost in mir spadata h kuriji.
Pristojnost papeških sodišč je natančno določena. Najvišje se imenuje Apostolska signatura. Ta razsoja sporna vprašanja glede pristojnosti posameznih kongregacij in nadzira vsa druga cerkvena sodišča. Za vse pravde o ničnosti zakonske zveze je poslej pristojna Rimska rota. Za notranje območje pa je kot doslej Apostolska penitenciarija.
Uradov je šest: apostolska pisarna, uprava premoženja svetega sedeža, prefektura apostolske hiše, apostolska kamera. Statistični urad in na novo ustanovljena Gospodarska prefektura, ki bo nekako finančno ministrstvo.
ODPOVEDI IN IMENOVANJA
Prvi izmed vidnih, ki se je odpovedal zaradi starosti, je bil italijanski kardinal Cento. Papež mu je poslal zahvalno pismo; iz dveh razlogov: zahvala za opravljeno delo in zahvala za razumevanje, da naj na mesta osemdesetletnikov ali devetdesetletnikov pridejo mlajše moči.
Njemu so p0 daljšem čakanju sledili: Ottaviani, Masella, Testa» Lercaro, Larraona in Pizzardo. Sami častitljivii Italijani, le Larraona je Španec. Starosta med vsemi je bil kardinal Pizzardo, sodelavec petih papežev.
Na njihova mesta je Pavel Vi-takoj imenoval nove ljudi. Otta-vianija je zamenjal Hrvat Šeper, Masella Amerikanec Brennan, Testa Belgijec Fuerstenberg, Ler-cara in Larraona Švicar Gut, Pi' zzarda, Francoz Garrone.
V kratkem bo papež sprejel še dve odpovedi: kardinala Cicogna-nija, državnega tajnika, in kardinala Bea, predsednika tajništva za edinost kristjanov. Oba sta že izpolnila 85 let.
Nova podoba
Podoba rimske kurije je sedaj, ar še seveda ni dokončno, takale: ržavni tajnik je 85-letni kardinal dognani, Italijan. Njegova po-^°čnika sta msgr. Benelli in nad-skof Casaroli. Oba Italijana. Kongregacijo za verski nauk 0di kardinal Šeper, Hrvat; Kongregacija za vzhodne Cerkve je Poverjena kardinalu Fuerstenber-U.> Belgijcu; Kongregacijo za di-'ClPlino zakramentov vodi Ameri-aPec kardinal Brennan; Kongre-f\acijo za škofe Italijan Confalo-.leri; Kongregacijo za o'brede vodi vicar Gut; Kongregacijo za du-°vnike in za katoliški pouk Fran-°2^ VjHot, in Garrone; Kongre-cijo za redovnike in svetne usta-°ve Italijan Antoniuti; Kongre-nac>io za evangelizacijo narodov Armenec Agagianian. z ^jništva: za edinost kristjanov, Pekrjstjane in za neverne so lipana Nemcu Beju, Italijanu ^relli in Avstrijcu Koenigu. y. Nvet za laike in Komisijo za pra-\ Post in mir vodi kanadski kar. ’Pal Roy.
Gospodarsko prefekturo pa vo-kardinali: Italijan Vagnozzi, v* Beran in Italijan Zerba.
” kongregacijah bo odslej tudi sedem krajevnih škofov. Kon-v“Ucija določa, da bo poslovna oa tudi za kardinale same po (i , let, seveda pa je možno to
2° Podaljšati.
a koordinacijo kurij skega dela
bodo odslej redni sestanki kardinalov prefektov vseh kongregacij, kar bo predstavljalo neke vrste „svet ministrov“. Predsedoval bo kardinal državni tajnik.
Od Slovencev je član tajništva za neverne škof dr. Janez Jenko. Msgr. dr. Fajdiga in msgr. dr. Vodopivec pa sta svetovalca. Prvi v tajništvu za neverne, drugi pa v tajništvu za edinost kristjanov.
Če pogledamo kratko dobo po koncilu, moramo reči, da je Pavel VI. že veliko izvršil. Ni na vodilnih mestih seveda še Azijcev, Afrj-kancev, Avstralcev in iz Južne Amerike, a tudi niso več sami Ita. lijani, kot so bili s kako izjemo še pred 15 leti.
Rimska kurija — osrednji uradi svete Cerkve — postajajo iz dneva v dan bolj vesoljni in upajmo da tudi bolj pripravno orodje pri reševanju sveta.
A. S.
MOLITVENI NAMEN:
Splošni: da bi bilo prizadevanje za mir iskreno in da bi ga katoličani podpirali a gorečo molitvijo.
MisijomM: da bi nauk evangelija pomagal [prtemostitJi družbene in politične razlike med belci in črnci.
Za dömSovino: da bi naše slovenske medsebojne težave iskreno in odkritosrčno reševali in da bi to delo spremljali z molitvijo.
Postno I 3
pastirsko I
pismo
slovenskih
v
škofov za leto 1968
III. Skupnost v ljubezni
Med vero in poklicem ni nasprotja. Vesten pripadnik župnijske skupnosti, redni nedeljnik more 'biti tudi dober kmet, priden delavec, sposoben obrtnik, točen uradnik, iskan zdravnik, ugleden advokat. Starokrščanski pisatelj Tertulijan je zagovarjal kristjane pred rimskimi cesarji in naglašal, da ima rimska država v kristjanih najboljše vojake, najvestnejše davkoplačevalce, najvzornejše državljane. Taka pohvala naj bi veljala tudi danes. Dobrega katoličana nagiba ljubezen do Boga in bližnjega, da svoje stanovske dolžnosti vestno in natančno pravilno
opravlja. Kristus in njegovi svetniki so se pri vseh svojih deW1 vpraševali, kaj je božja volja, ir po tem delali to, kar je Bogu vSeč Tak0 naj postopa, dragi vernik*’ vsak izmed vas, pa bo vaše Živ' Ijenje nepretrgana služba božja’ polno neskaljenega veselja, zadovoljstva Jn notranjega miru, ki ^ vsi zunanji viharji ne vzamejo.
KRŠČANSKA DRUŽINA
Večinoma, predragi v Gospod**’ živite v svojih domačih družin#**’ drugi pa v tujih družinah ali njif1 podobnih skupnostih. Družina le zelo važna in sveta. Je prva > najbolj svobodna družba na svet**; Ima svoje pravice in zakone, k jih mora vsaka svetna in cerkV oblast oblast spoštovati. Je Pa osnovna celica človeške družbe.
Delati je treba na to, da bo dr**j žina pravno in ekonomsko dovoj zaščitena, da ima zadostno in P*-1' merno stanovanje, da so dani P®' goji za urejeno zdravo zakonsko * družinsko življenje.
Kakor v vsem življenju, «*0^ biti v družini prava krščansk ljubezen tisti neizčrpni vir n*o^ in dejavnosti, ki žene vse delo * prenaša vse zoprnosti življei*!. Prava krščanska ljubezen je l*9 sila, ki privede zaročenca v zak0^ To ustanovo zakona pa je Kris*a’ povzdignil do časti zakramenta *, mu tako odprl obilne studence losti za čisto, pošteno, urejen družinsko življenje. Vera nas u da se po zakramentu svetega ^
k°na preliva ljubezen Kristusova v zakonca. Njuna zveza je namreč Podoba skrivnostne zveze med Kristusom in sveto Cerkvijo. Krščanska zakonca, ki sta po zakramentu Postavila svoje življenje na višjo rav6r>, odkrivata živo Odrešeniko-vo navzočnost v svetu. Njuni otro-so naj lepši sad zakonske Ijubez-'i, vir družinskega veselja in sre. e> Pa tudi najtrdnejše poroštvo ^odsebojne zvestobe in ljubezni (prim. Svet 48).
^ naši domovini je vedno manj nžin s številnimi otroki, o kate-■n pi^e psalmist: „Tvoja žena bo 0 rodovitna trta v notranjosti J^oje hiše, tvoji otroci kakor oljčne j-^ike okoli tvoje mize“ (Ps > 3). Težavni življenjski pogoji, v Poslenost matere in očeta pogo. 0 Predstavljajo objektivne ovire ?,žilnemu potomstvu in njihovi jj^avi vzgoji. Med najbolj nevar-h subjektivne razloge pa je tre-Se s^eti zmotno javno mnenje, ki Vp/aravnost norčuje iz mater z '°troki in jih celo strahuje, ter dih*^600 usmerjenost tolikih mla-s Zakoncev, ki iščejo v zakonu *° naslado, otresajo se pa dolž. So'tJ in odgovornosti. In vendar ^Pravice v življenju vedno pove-v ,e z dolžnostmi; kdor tega noče se bo življenje nad njim
Lahkomiselno
prestopanje na-božjih postav rodi ža-
(jr Pe Posledice. Naravno je, da so ^ inski člani navezani drug na kega, drug z drugim delajo, se

trpijo, kakor je zapisano: en ud trpi, trpe z njim vsi
udje, in če je en ud v časti, se z njim vesele vsi udje“ (Kor 12, 26). Tako je bilo že v sveti nazareški družini. Sveti Jožef je delal od jutra do mraka za ljubljeni osebi, ki mu ju je Bog izročil v varstvo. Marija je s predanostjo in ljubeznijo skrbela in gospodinjila Jezusu in Jožefu. Jezus je pa svoje starše rad ubogal in jima pomagal ter tako „napredoval v modrosti in starosti v milosti pri Bogu in pri ljudeh“ (Lk 2, 52). Nazareški družini je vladala popolna skladnost v mišljenju, čustvovanju in hotenju. Vsak član je opravljal svoje delo, razvijal, odnosno odkrival svoje kreposti tako, da so predstavljali najpopolnejš0 družino na zemlji, ki naj služi za vzor vsem družinam.
Po vzoru svete družine naj bodo tudi naše družine prava šola krepostnega življenja. Tudi telesna ljubezen zakonca, ki je pople-menitena z duhovn0 ljubeznijo, ni nič nečastnega, ampak od Boga hotena ter more krepiti medseboj. no duhovno ljubezen in zvestobo. Vse, kar se vrši v zakonu po božji postavi, je dobro, sveto in tudi zaslužno, če sta zakonca v posvečujoči milosti božji.
Otrokom so starši prvi verouči-telji. Bog je dal staršem glede vzgoje otrok velike pravice, pa tudi dolžnosti. Žal, mnogi nanje pogosto pozbljajo. Koncil jasno uči: Ker so starši dali otrokom življenje, jih veže zelo težka dolžnost, da otroke vzgajajo, zato je treba priznati, da so prav oni njihovi glavni vzgojitelji. Njihova vzgoji-
teljska vloga je tako važna, da jo je silno težko nadomestiti tam, kjer bi manjkala. Naloga starSev je namreč ustvariti družinsko vzdušje, prežeto z ljubeznijo in spoštovanjem do Boga in do ljudi. Družina je prva šola družbenih kreposti, ki so nujne za vsako družbo. Krščanska družina mora otroke po veri, ki so jo prejeli po krstu, že od prvega detinstva učiti, da bodo spoznali in častili Boga in ljubili bližnjega. Naj se torej krščanski starši dobro zavedajo, kakšnega pomena je prava krščanska družina iza življenje in napredek človeške družbe in Cerkve (Kršč. vzgoja 3).
Starši zadržijo pravico do vzgoje otrok tudi ves čas, ko že obiskujejo šolo. Sola samo podpira starše, nikakor jih ne izključuje, najmanj v verskem in moralnem pogledu. V naših razmerah je nadvse važno, da krščanski starši svoje šolarje takoj vključijo v župnijsko skupnost, da se seznanijo s svojim dušnim pastirjem pri verouku in z liturgičnim ter zakramentalnim življenjem.
POKLICNO DELO
Drugo obširno področje, kjer naj se vaša krščanska ljubezen kaže, je vaš poklic. Mnogovrstne so človeške potrebe, prav tako tudi različne sposobnosti in darovi, ki jih Bog Ij'udem deli. „Imamo darove, ki so po dani nam milosti različni“ (Rimlj 12, 6), i ravi apostol Pavel in našteva preroke,
strežnike, učitelje, tolažnike, pred' stojnike. Od vsakega zahteva, d» vestno, predano, vneto in z lju; beznijo opravlja svojo službo. At ne velja to tudi za danes?
NI važno, kakšen poklic opravljaš, ali si postavljen na to ali ono mesto, ali si priznan in poznal' pred svetom, ali si visoko na so-cialni lestvici ali pri tleh. Pred Bogom in vestjo^ je važno samo t0’ da vestno in dobro vršiš svojo dolžnost. Tako si koristen član človeške družbe. Nihče seveda ne sme sprejeti službe, za katero ni usposobljen kajti tako ne bo družbi'1 korist, ampak v škodo.
Kakor so v človeškem telesu P°; trebni različni udje, tako so tud' za vsako majhno in veliko človeško družbo, tudi za župnijski skupnost potrebni razni poklic1' Ob zdravniku mora biti medici11' ska sestra, ob župniku tudi cej; kovnik in strežnik, cb škofu tud1 njegov tajnik in šofer. Da ura, k1 jo nosiš okoli zapestja, pravil110 gre, se moraj0 vrteti pravilno vs11 kolesa. Če eno samo kolesce Prf' hiteva ali zaostaja, ura že ne gr? prav. Res ni važno, ali smo vd1' ko ali majhno kolo v veliki url človeške družbe, važno 3®, da 5 svojim delom drugim ne dela1111' ovir, ampak jim pomagamo te1 jim služimo v ljubezni. Ljubez61] ni v sladkih besedah, ampak vestnem opravljanju svojega P°' klica. Če boste vsi verni kristja1' vestni in pošteni pri svojem novskem delu, bo v naših župnij1’11 vladalo zadovoljstvo in mir. Tak” bomo tudi posvečevali svet, da 1,(’
v njem vedno bolj odseval božji r«d in Očetova skrb> ki vse urav-nava v našo korist.
SRCE ZA SKUPNE ŽUPNIJSKE POTREBE
klicev in vsake socialne stopnje sestavljate svojo župnijsko skupnost in morete doprinašati svoj delež k njeni spopolnitvi. Župnija je nevesta Kristusova, glejte, da bo dostojna Kristusa, svojega ženina!
Poleg skrbi za družino in poklicno delo, ima vsak od vas po božji volji še nekaj zlatega časa, s katerim more kolikor toliko svobodno razpolagati. Ta je potreben
2a odmor, za osebno sprostitev, za kulturno spopolnjevanje in za dru-ke koristne dejavnosti.
Vsak kristjan mora imeti pri *e,n tudi srce za skupne potrebe ®v°je župnije. V vprašanju je va-Se živo župnijsko občestvo, njegovo rast in razvoj. Gre za vaše b^ate in sestre v vasi in župniji, jjjihovo telesne in duhovne potre-be> za otroke in mladino v župniji, zakonske kandidate in mlade 2i,kone( za sirote in stare ovdove-e osebe, za vaše cerkve in vaška zUamenja, za lepoto hiše božje in Ojeriega inventarja, za ohranitev S*arih verskih spomenikov in ča-Itljivih navad, za obnovitev krst-, eKa kamna, ureditev učilnice, rUsitev oltarja, obnavljanje cer-'Tnega perila in cerkvenih posod, ^'rb za duhovniški, redovniški in lsijonski naraščaj. Navedli smo jUhio nekatera dela in skupne skr-’• tako da lahko vidite, da more a‘Suk župljan biti udeležen pri javljanju in reševanju skupnih Žj .eb in del. Stari in mladi, mo-in žene, fantje in dekleta, de-1 'n deklice, pripadniki vseh po.
SKLEP
Ko vaši višji dušni pastirji končujemo to’]e skupno postno pastirsko pismo, vas želimo opozoriti na post, pred katerim stojimo. V duhu krščanskega izročila vzemite resno sveti postni čas. Več časa posvetite poslušanju in premišljevanju božje besede, z večjo vnemo se udeležujte postnega bogoslužja, v duhu spokornosti opravljajte svoje poklicno delo. Premagovanja, oba stroga posta in petkov zdržek ter ostala dnevna ‘bremena in pokorila darujte Bogu v zadoščenje za tolike osebne, socialne in javne grehe, s katerimi se po naših družinah javno in zasebno prestopajo božje in cerkvene postave ter tako izziva pravična božja jeza. Tako bomo zaslužili v božjem miru stopiti v veselje Gospodovega vstajenja in v versko pomlad v naših župnijah.
„Končno bratje, veselite se, spo-polnjujte se, tolažite se, bodite istih misli, živite v mirp, in Bog ljubezni in miru bo z vami. Milost Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen božja in družba Svetega Duha z vami vsemi. Amen.“ (2 Kor 13, 11-13).
Vaši škofje
VPRAŠUJETE
1. Že nisem mlada. Vzgojila sem svoje otroke in vedno sem skrhala za svoj dom. Teda z možem se nisva nikdar razumela. Pred tremi leti sem spoznala človeka, ki ga imam rada. Ostala sem na svojem domu, toda imam nedovoljeno raz-merje z njim. Od tedaj trpim neizrečeno. Si ne upam iti ne k spovedi ne k obhajilu. Poskušala sem najti oporo v sviojem možu toda on tega ne razume. Svetujte mi, gospod!
Svčt je isamo eden, enostaven, pa silno težak v praksi: Vi morate pretrgati s svojim ljubimcem. Samo za to ceno boste našla spet srčni mir. Vas mož seveda ne razume, kar ste mu razodela le na pol ali pa sploh ne in se Vam le zdi, da ste mu dala vedeti, čim dalj čakate, tem težje Vam bo pretrgati in pretrganje je
neizbežno, čs se hočete imenovati še kristjana. To pretrganje bo seveda bolelo, vsaj nekaj časa, vendar p“ bo gotovo manj boleče kot pa ts trpljenje brez izhoda v katerem s® trenutno nahajate. Prav je seveda, da zakramentov niste prejeli v tem stanju, ko se boste pa enkrat odločili, da pretrgate to nedovoljen0 razmerje, Vam bodo pa prav zakramenti največja opora da boste za' dobili svoj dušni mir in moč, da beste vztrajali mia izbrani poti.
2. Ne trpim več svojega očeta. Oče pije in je povrh tega še naši' len: pretepa mojo mater. Poskušal sem vse, dejanski» sem prevzel me' sto glave v družini; nočem mu vec dati d’emarjai, ki ga zaslužim. A vs® to ni zboljšalo položaja. Oče pije š® naprej, je vsak dan glabši. Ne m°' rem več pHenašati, včasih mu želi111 cel« smrt. K'er vem, da to ni krščaH' sko, si ne upam več k svetemu °’r hajilu.
Vaš položaj je v resnici težak’ Glede odgovornosti, ki ste jo p1"6' vzeli v družini, mislim, da sm®tc biti popolnoma mirni pred svoj0 vestjo. Trudite se da ibi .bil v hiš1 red in kolikor tolikšno zadovoljstv® in skušajte braniti svojo mater- N1 popolnoma v Vaši moči, da bi stranili vse slabe misli, ki se Va'11 porode glede Vašega očeta. Glava0 je, da jim z voljo ne pristanete.
Vaš oče verjetno ni v polni m® ^
odgovoren za svoj položaj
svoje izgrede. Morda bi ga
pripraviti, da bi se podvrgel s'3*'6
matičnemu zdravljenju ki je mo^n0' »
SVETOVNE
novice
Jone prebivalcev) in en milijon 760.607 v Burundiju, ki šteje dva milijona 860.000 prebivalcev. V Burundiju je na leto povprečno nad 70.000 spreobrnjenj.
^ Rusiji je živa
vera
Nabirka za Vietnam
škof Willebrands, tajnik Tajni-s^va za zedinjenje kristjanov, je obi-®*R1 Rusijo. Po svoji vrnitvi je med ^gim dejal: „štirikrat sem bil že v Rusiji. Prepričan sem, da je vera Najbolj živa v Rusiji- Ljudje se bo-0 ttiorda čudili, ko bodo to slišali; ^ bodo verjeli, a je tako. /Na svetu ' mogoče najti bolj trdne in pre-
Prič;
siji..,
mie molitve, kot je prav v Ru-
V Ikölnski nadškofiji v Nemčiji so že pred pustom začeli z nabirko za Severni in Južni Vietnam. Kölnski nadškof, kardinal Frings, pravi v pastirskem pismu: „Odpovejmo se stroškom za praznike, zmanjšajmo stroške za pustne dni. Pomagajmo tistim, ki umirajo zaradi lakote ki so brez doma, ki trpijo mraz in tistim, ki obupujejo.“
bol ji katoliški državi v Afriki
Rwanda in Burundi sta najbolj j.a^°liški državi v Afriki. V obeh v 1 danes nad tri milijone katoli-a7l0v- En milijon 282.248 jih je v
Rty;
andi (kjer je nekaj nad tri mili-
Zakaj neuspehi pri verouku
V nekem italijanskem mestu so napravili anketo, da bi ugotovili, od kod neuspehi pri poučevanju katekizma. Na vprašanje katera je največja težava za zbiranje otrok k verouku, so kateheti po večini odgovo-
Vs«m
če „
pa to iz kakršnegalkoli razloga hiogog^ potem skušajte prenašati (.	očeta kot bolnika, ki ga je
a zdraviti — s potrpežljivostjo. ne pomeni, da bi mu morali v "goditi. Nobenemu bolniku se jjj. Strie vedno ugoditi, kajti večkrat k *> kar mu je v škodo. Vi morate ,ja at> glava družine; tako se zdi, Pa *a^1*;eva trenutni položaj. Nujno j^6’ da se vrnete Ik rednemu pre-zakramentov. Če padete a v iste napake, ne bojte se
pristopiti k zakramentu svete pokore. v katerem boste našli odpuščajočega Odrešenika. Povejte svojemu spovedniku svoj težki položaj in brez dvoma boste našli v njem ne le spovednika, ki Vas bo odvezal Vaših grehov temveč tudi duhovnega
t
svetovavca. Prosite ne za smrt svojega očeta — čeprav tudi to ne bi bilo v vsakem primeru slabo — prosite raje, da Bog ozdravi očeta in ga vrne Vam in Vaši nesrečni družini.	AKu
rili, da s0 teh težav v prvi vrsti krivi starši, ker verouku ne dajo tiste važnosti 'ki jo zahteva in ker ne sodelujejo.
Katoličani na Švedskem
V zadnjih sedmih letih je število katoličanov na švedskem močno naraslo. Leta 19G0 je bilo 29 tisoč katoličanov, lani pa že 48 tisoč. Število se je povečalo, ker je na Švedsko prišlo precej. Italijanov, Nemcev in Jugoslovanov. Slovenci na Švedsikem imajo svojega dušnega pastirja, g- Jožeta Flisa.
Zborovamjle evropskih lazaristov
Meseca februarja je imelo v Gradcu (Avstrija) enajst evropskih pokrajinskih predstavnikov lazaristov 'konferenco. iRazpravljali so 0 obnovi svoje družbe v duhu koncilskih navodil in pripravljali zasedanje glavnega sveta lazaristov, ki se bo sestal 22. avgusta v Rimu.
Začetek postopka
15. marca tega leta so v Benetkah v škofijski palači začeli z enim izmed uradnih postopkov pri procesu za razglasitev blaženim papeža Janeza XXIII.
Spomenik Janeza XXIII. na Poljskem
Do meseca junija letošnjega leta bodo v Wroclawu na Poljskem postavili spomenik Janeza XXIII. A do
•sedaj je še jasno in ostro nasproti6 med poljskimi škofi ip komunistično vlado. Prvi zahtevajo, da se ne sine izrabljati noben tovrstni spomenik za pesek v oči, dokler vlada ne do' voljuje zidanje novih cerkva in P*6' ganja še naprej katoliško Cerfcev' Komunisti pa hočejo postaviti sp0' menik, češ ker je bil Janez XXJtf-„papež miru“ in ker se je trudil spravo s komunističnimi državam'’
Štiristoletnica sv. Alojzija
V marcu smo praznovali štiristo letnico rojstva sv. Alojzija Gonza ga. Sv. oče je škofu v Mantovi P° slal posebno pismo, v katerem ®e •spominja te obletnice.
Kardinal Boy v Braziliji
Kanadski kardinal Maurice R°\ je bil na potovanju po Južni Amen* kot predsednik papeškega odbora „Mir im pravičnost“. Namen potov® nja je, da bi od blizu spoznal re®11, čno socialno stanje v Južni Amen^ V Rio de Janeiro (Brazilija) je & jal: „Mir ni samo odsotnost vojsk0! ampak — po okrožnici Pavla ’. ‘Razvoj narodov’ — tudi napred0 nerazvitih narodov“-
Ugrabitev škofa v Gvatemali
16. marca je bil ugrabljen m9®* Casariego, nadškof v Gvatemali-dosedanjih sklepanjih je to izvrs teroristična organizacija. Sedaj ^ nadškof žc prost in nadaljuje v° stvo nadškofije.
4
Pogledi
v
na našo usodo
desnica — vrednota in Bospeševavka drugih vrednot
Resnica ni samo luč, ki uničuje ettio zmote, niti samo zvezda, ki aze k pravim ciljem, temveč je Uui sjiai ki omogoča razvoj do-^te, plemenitosti, ljubezni, I Miljenja, in daje rast zamislim tcPega. Božja Beseda sama je za-Prišla na svet, da spriča resni-y, *n da z njo odrešenemu člove-Vu svobodo in obilje nadnarav-
bofs iMienia *n pogo:i 23 na:’' JSo ureditev družbe. Resnica je
W0r kisik: daje goreti ognju, ' erega je vtelešena Ljubezen s^,ltlesla na zemljo v želji, da oči-jg1 ip vname ves planet. Resnica .Naklad in Njegovi učenci imajo bo •11051 ^ varovati ga in se zanj Ij- Ri 2 mečem, ki jim ga je krot-finik Pre^a*- Vojskujoča se kev se tega zaveda; od prvega
dne je znamenje, ki mu nevednost in zloba in lenoba nasprotujejo.
PRENOVITEV
Velikansko prenovitveno delo, ki ga je začel 2. Vatikanski cerkveni zbor, se je takoj po zunanjem zaključku koncentriralo v leto vere. Vera pa je skupek najvišjih resnic so razodetje Resnice same. V tej svetlobi zre božje ljudstvo svojo prvo dolžnost: lastno posvečenje. To je normalni pogoj za posvečenje človeštva sploh in za izvršitev druge skupine nalog, na katere je pokazal koncil: na izboljšanje razmer, uresničevanje in dvig človečanskih vrednot, na božjih otrok vredno sožitje.
Cerkveni zbor je postavil pred človeštvo velike ideje in skupaj z vsemi ljudmi dobre volje izprosil posebne milosti za izvedbo teh smernic. Potrebno je še eno: naše zavestno, vneto sodelovanje. Naše premagovanje notranjih in zunanjih ovir. Glede druge skupine nalog — služba družbi — še posebej : zvestoba ciljem, ki jih posameznik ali skupina na svojem mestu ima.
POSLANSTVO NASE EMIGRACIJE
Naša idejno-politična emigracija ima poleg božjemu ljudstvu skupnih ciljev (škof Rožman je za to našel plastično prispodobo:
držati glavo nad vodo) svoje posebno poslanstvo. Noben drug ud v Cerkvi ga ne more za nas izvršiti. Verski in nravni ideali, človečanske in narodne vrednote, na branik katerih smo „v letih groze“ 1941—45 stopili, dajejo našemu prizadevanju določeno smer. Tja sveti resnica nam, ki nam je božja Previdnost podarila življenje. Vsebina našega življenja bi trpela okvaro in njega smisel bi bil okrnjen, če bi se temu boju odrekli.*
So med nami in s0 izven nas dobronamerni in drugačni opazovav-ci, ki očitajo tole: „Saj nimate pozitivnih ciljev. Ste zgolj anti(-ko-munisti).“ Prav je, da ta očitek služi za izpraševanje vesti. Ali držimo glave nad vodo? Si pri tem drug drugemu pomagamo in k temu navajamo mladino? Ali je naša misel o urejeni človeški družbi vedno globlja in čistejša? Ah jo vsaj med sabo izvajamo? Ali so naše nadnaravne, kulturne in politične energije v prid slovenskemu narodu? Ali bo zgodovina naše bivanje v svetu mogla opravičiti?
Drugi del gornjega očitka pa je večkrat prikrito povabilo, da bi se antikomunizmu odrekli. Seveda bi s tem prenehali biti, kar smo, bi s tem zavrgli svoje poslanstvo. Naš protikomunizem je neločljiv od na-
* Mimogrede: Nikakor se zaradi tega iposlanstva, Iki smo ga nevredni prejeli ne povišujemo. Smo pa zanj Bogu hvaležni in mu hočemo ostati zvesti.
ših ostalih ciljev in nalog. Ne smemo in nočemo biti dekameron-ska družba, ki je pred kugo zbežala iz Florence v gradič, se tam osamila in skrbela za dobro volj0 in dobro hrano (pozitivne dobrine!), ni pa proti epidemiji storila nič. Še manj — za nič na svetu smemo in hočemo biti teoretiki b1 praktiki koeksistence ali celo sodelavci komunizma, njegovih režimov in organizacij. Nikoli nisffl0 in ne bomo stopili v premirje 8 tem najhujšim škodljivcem človeštva in uničevavcem našega naroda. Kolikor moremo prispevati, d8 se razgalijo njegove laži, oznanijo njegovi zločini, preprečijo njegov' nameni; kolikor moremo napraviti-da se zruši njegovo gospodovanj8 nad našim narodom, to bomo st0' rili.
KAJ PA DIALOG?
Komunističnemu stroju ni vs" eno, če bi ostal le še en človek ki bi ga odločno obsojal v celp.1 in se zavedal dolžnosti vse štorih' da ga uniči. Zato s propagand0' zavijanjem, grožnjami in las^8’ njem skuša oslabiti pozornost i!' odpor nasprotnikov. Celo pape? (predvsem Janez XXIII.) in °cr’ kveni zbor mu prideta prav, d*1, njima zavaja vernike. Zlasti di'1 log je iz rdeče kuhinje prišel ta^ prekuhan, začinjen in obrezan, d‘ svojemu prvotnemu namenu more več služiti, da je neu za namene, ki naj bi jih Cerkve imel v reševanju sodobn8'
porab8 n n žri!’
sveta. Edino, čemur tako predelan in popačen „dialog“ koristi, je komunistični imperializem. Na žalost tega niti nekateri med nami ne razumejo. Dali so se (prvič (?), Pa najbrž ne zadnjič) preslepiti Mojstrom laži in prevar.
Zagovorniki dialoga s komunisti ®e predvsem sklicujejo na pape-Zevo okrožnico Ecclesiam suam (6. avg. 1964) in na pastoralno konstitucijo Cerkev v sodobnem svetu (8. dec. 1965). Kaj v resnici povesta ta dva dokumenta? konstitucija o Cerkvi v sodobnem ®* * v&tu ugotavlja na koncu, da je Cerkev simbol tistega 'bratstva,
. dovoljuje in potrjuje iskren dialog. To pa zahteva, da predvsem ustvarim0 pogoje za ploden dialog med vsemi udi božjega Ijud-•stva. Potem gre ,za edinost z brati, ki še niso v polni skupnosti z na-j11!- Koncilski očetje se obračajo tudi na vse, ki verujejo v Boga, in Pričakujejo od odprtega dialoga 2 njim duhovnih sadov za obe strani. Končno povedo, da njihova po dialogu, „ki išče resnico v ljubezni“, ne izključuje nikogar, SfiVeda v mejah previdnosti.
Pavel VI. pa govori v Ecclesiam sdam o dialogu, kolikor je „sred-tvo za vršenje apostolskega poganstva“ in „umetnost duhovne Pdyezave“ in navaja zanj 4 po-k°le: jasnost, ljubeznivost, zau-anje jn pedagogiko modrost. Ta-eka razgovora pa ne more biti z t^ddmi, ki se poslužujejo „dialek-jl.de zlorabe besed, da te ne te-j1!0 Po iskanju in izražanju ob-ektivne resnice, marveč so postav-
ljene v službo naprej določenih ciljev v lastno korist“. Papež si ne dela utvar, da se „hipoteza dialoga“ s takimi ljudmi „zelo težko, če ne nemogoče da uresničiti“. Sedanji dialog Cerkve s komunističnimi režimi „je nujno omejen na to, da tožimo in se pritožujemo“. Zaradi neiskrenega in amoralnega zadržanja rdečih oblastnikov „dialog molči. Cerkev molka npr. molči; govori edino ® svojim trpljenjem, ki ga spremlja trpljenje psužnjene in ponižane družbe, kjer tisti, ki razpolagajo z njeno usodo, zatirajo pravice duha. Če bi se v takem položaju oglasil naš govor — kako bi mogel ponuditi dialog, saj bi bil obsojen na to, da je glas vpijočega v puščavi“? Molk, krik, potrpljenje in vedno ljubezen so v tem primeru priče-vanie, ki ga Cerkev še more dati in ki ga niti smrt ne more zadušiti.“
Tak je dialog božje Cerkve z organizacijo komunističnega im-periia in drugačen ne more biti, zakaj „marksizem je satanski po svojem bistvu, saj živi in se razvija pod učinkovitim znamenjem laži in ločitve“, kot je dobro opazil francoski avtor p. Philippe de la Trinite.* Isti pisec ne dvomi, da je marksizem danes ena izmed zapeljivih mask hudega duha.
Prof. Alojzij Geržinič
* V knjigi Dialogue avec le mar-
xisme?, Paris 1966. Istega leta je
v Burgosu izšel španski prevod.
OČETOVI ZAPISKI
Zadnjič sva morala malo pokarati Janezkovega angela varuha. Ta najin peti otrok v svoji nara-
vi res nima nič skladnega s svojim imenom, kar je tako vidno pri prvih treh otrocih. To ni kak tih tiček, niti miren in nežen, kakršnega si predstavljamo apostola Janeza. Je pravo njegovo nasprotje. Tako se je zgodilo, da se je zadnjič vrgel s posteljice prav na glavo. Ker moja žena pač ne more paziti na vse, navadno naprosi zjutraj njihove angele varuhe, da ji pomagajo. In oni pazijo. Se je pač moral angel št. pet za trenutek zamotiti, da je naš Janko dobil takrat tisto ogromno buško na čelu.
Janko je šele pred kratkim shodil, zato da od vseh petih otrok največ dela. Priznam, da me vsaka minuta ob njem utruja. Buta z glavo, mi na lepem sname očala, zdaj me opraska in razkuštra, po.
^INI
grabi vse, kar doseže, sploh živi v popolni osebni anarhiji in joka kot kak tiger. Včasih ne prenesem več in zavpijem:
„Odnesite to reč!“
Žena se zgraža, ker rečem „ta reč“ nič manj kot najinemu petemu otroku. In ga odnese, užaljena, medtem ko ga obsipava z vsemi pridevki besednega zaklada, ki ga premorejo mamice ob svojih nežnostnih Izlivih. Meni je potem žal slabe volje. Vedno bolj občudujem svojo ženo. Ce je malček siten — včasih ob petih zjutraj, in da nekaj dela, začne jokati; kadar se meče na tla, ker mu ne dajo, kar bi rad; kadar noče ho-
in hoče, da ga vzamejo v Narečje; kadar je cmerav ali nor. cav — zaradi česarkoli — moja ^na ima zanj vedn0 le nežno skrb. Nikdar ne godrnja ali se jezi. . to'Čno prenaša noči brez spanja 1,1 ‘Se obsipava z nežnostjo ta stroj ia Topotanje, kot bi mirno lahko
imenoval tega najinega petoroje-nega. Zdi se, da nima živcev.
In tako je. Naravnost občudovanja vredno. V vaših srcih, drage bralke, je neizčrpen vrelec potrpežljivosti in mirnosti.
(Po J- M. Perez Lozano: “Dia-rio de un padre de familia”)
Pavlinha ima danes mehah nosek
....daj, pokaži mi nosek! Je trd ali mehak?“ je vprašala mamica
^alo hčerko ker ji je tisti dan že nekajkrat umaknila pogled. „Oh. ne, damica“ — in si je z ročico hitro pokrila nosek. Iz temnih oči sta enkrat zginili obe poredni iskri. Napolnile so se s solzami, ki so tekle ^ ed umazanimi prstki in padale na sinjo obleko, kjer so pustile velike, 6Ruie madeže. „Mamica, zlagala sem se!“ je izhlipala.
Se zgrozite, če se vaš otrok zlaže? Jaz sem se pri mojem prvem. Presta od pregovora „kdor laže, ta krade,“ sem sodila, da je laž prvi ^k do nepoštenosti, zlobe, prevare, itd. Iskrenost in odkritost pa sta dla8i vseh čednosti.
je ^avlinkine laži mamica ni vzela tako hudo. Pomislila je, zakaj se ^. oklica zatekla k njej in kmalu ugotovila: ni hotela zaostajati za klirr •icami, ^ 80 žve^i'e gumi, njej ga pa mamica nikoli ni hotela kurn'’ ^ekega popoldneva je hitro spraznila svoj hranilnik in si na-de/i po*ne Pesti te „slaščice“, katero je potem z velikim zadoščenjem Zat . na vse strani. Zlagala pa se je trgovcu, ko mu je gostobesedno vdevala, da ima mamino dovoljenje.. . Potem pa jo je začela peči ’ a ni mogla z besedo na dan, dokler ni pričela mamica vpraševati. Prav malo je otrok, ki ne bi preboleli oz. doživeli gotove dobe „laži“.
ZAKAJ LAŽEJO OTROCI?
Skoro vedno iz strahu in se zatečejo k laži kot v zaščito. Strah se porodi v otroku, če so starši ali vzgojitelji prestrogi. Jožek in Karl' sta razbila sosedovo okno. Medtem, ko je Jožek vedno .zaupal vse materi in ji je svojo nerodnost priznal, je Karli svoji mamici trdovratno tajil, čeprav je on pognal žogo v okno. Preveč se je bal.
Otroci tudi lažejo, ker imajo izredno bogato d o m i š 1 j i j o. Tako bogato, da včasih ne ločijo sanj od resničnosti. Morda jim mi poma' gamo s pripovedkami, ali pa so pod vplivom televizije ali filma. " besedo in domišljijo doživljajo to, kar si tako silovito želijo. V takšnern primeru ga ne zmerjajmo z „lažnivcem“. Prehitro bi ga pritegnil' sanj v resnično življenje. Ge ga pa še kaznujemo po vrhu. se otroK včasih zakrkne. Raje mu v šali odgovorimo: kar mi pripoveduješ, le res zanimivo. Morda ti bo Bog dal srečo, da boš tisto resnično doživ«-
Otrok tudi laže iz pomanjkanja samozaupanja, ker se n" | šibkega in nemočnega. Martin je bil boječ deček, vrstnike je pri '#rl le od daleč opazoval. Doma pa se je delal junaka in na široko pr'P0!-vedoval, da prav on vodi vso družbo, katera da ga slepo uboga. Tol’6' se je lagal, da bi zadostil želji po u v e 1 j a v 1 j e n j u , čeprav &e resnici ni nit:1 upal približati dečkom. Mati je uganila, da deček n govori resnice. Vendarle ga je mirno poslušala. Kasneje pa je pn^e t vabiti dečke na svoj dom. Martin se je kmalu vživel v igro. Plaha3 mu je počasi zginjala in z njo tudi laž.
Nekateri otroci lažejo, ker hočejo prikriti svoje slabosti. ^ lica je tako rada lizala sladkorčke, pa so ji doma nagajali, da je sla^, sneda. Zato jih je pričela jemati na skrivnem. Ko je mati opazila» je sladkorčkov vedno manj, je deklica s prav nedolžnim obrazkom ^ trjevala, da jih ona ni vzela. Saj za vse na svetu ne bi hotela več v Ijati za sladkosnedko.
Marijan je prijateljem zatrjeval, da njegov brat ne kadi, v re311^’
J
Pa je brat kadil veliko preveč za svoja leta. Otrok je lagal iz sramu ln da bi prikril slabost drugega.
Franci, sin revnih staršev, je svojim bogatim sošolcem govoril o yehlii imovini, katero da ima njegov oče. Lagal se je, ker ni hotel 1111 e t i manj kot drugi.
Enako ni hotel biti manj od svojih tovarišev Peter, ki ni imel Sreče pri dekletih, pa je zato prijateljem natvezil nešteto dogodivščin.
Nekateri otroci lažejo iz upornostd ali celo iz maščieva-Gospa Lena je zahtevala popolno zaupanje svojega otroka. Ho-e*a je, da se ji hčerka odkrito razodeva. Popolnoma zgrešeno! Na tak j-Jäcin postane otrok suženj svojih izpovedi. Njegova osebnost se zastre, se pozna najbolj pri mladoletnikih. Po svojem obnašanju izglodajo tarejšj, kot so v resnici, po čustvovanju pa so popolnoma otročji. Ko °sežejo določeno starost, se pa zaprejo in tedaj se zgodi, kakor se je godilo gospej Leni, ki je naenkrat preplašena ugotovila: „Zgubila sem > nič več mi ne zaupa. Če pa kaj zaupa, je vedno laž.“ Hčerka se je ^teri maščevala, ker je le-ta hotela posedovati prav vse kotičke nje-Ilega srca. Ali je res tako težko dopustiti, da ima naš otrok nekaj po-Polnoma samo zase — morda celo kakšno majhno skrivnost? Ne silimo Vani. potrpežljivo čakajmo, saj se bo prav gotovo kdaj sam razodel.
Nekateri otroci lažejo, ker hočejo na vsak način biti všeč. er imajo bujno domišljijo, navadno uspejo.
'Jc še mnogo vzrokov in povodov, zakaj naš otrok laže. Kadar ga otimo pri neresnici — vprašajmo najprej sebe: „Ali govorim vedno desnico?“ Kadar hvalimo sosedi njeno novo obleko, ki nam ni všeč jTT Je laž. Laž iz vljudnosti je — laž. Laž je tudi, če govorimo neres-c° iz usmiljenja. Laž, laž, laž — vedno imamo priložnost, da sežemo
0.	^j, včasih v veliki, drugič v manjši obliki in pogosto celo vpričo f °ka. Se nam zdi potem upravičeno čudno, če se otrokovi pojmi v ^n»ci zmedejo?
Začnimo pri sebi, pa bomo otroka lažje razumeli in podučSH. j Ce je laganje že prešlo v njegvoo osebnost, da mu je postalo že tu ost — tedaj se posvetujmo z dobrim vzgojiteljem, včasih more-
celo z zdravnikom.
P. D.-ova
Cerkev
ubogih
v
in ubozna Cerkev
(Misli laika o Cerkvi)
Izreden odmev so imele po vsem svetu tiste krepke besede cerkvenih očetov na II. vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru in končni sklepi tega zbora, ki govore o uboštvu. Da se je namreč Kristus pri ustanovitvi Cerkve poslužil malih, ubogih ljudi, da je označil podpiranje ubogih za eno izmed največjih nalog kristjanov in da je tudi danes „duh uboštva in ljubezni slava in pričevanje Cerkve“ (Pastoralna konstitucija 88/1). S posebnim veseljem so tem besedam prisluhnili ne samo vsi ubogi, ampak tudi tisti' krščanski javni delavci, ki še borijo za socialne pravice delavcev in sploh malega človeka.
CERKEV UBOGIH
Engels se je v svoji knjigi „Prispevek k zgodovini prvotnega krščanstva“ hotel nekoliko ponorčevali iz prvih kristjanov. Takole piše: „Iz, kakšnih ljudi s0 se re-
krutirali prvi kristjani? Predvsem iz trudnih in obremenjenih, ki so pripadali najnižjim slojem ljudstva... Iz kakšnih elementov Pa so obstajali ti sloji? V mestih iz propadlih svobodnjakov, potem i/ osvobojencev, zlasti pa še iz sužnjev... in malih kmetov, ki so čedalje bolj zapadali v suženjstvo zaradi dolgov.“
Engels je nehote povedal resnico'. Prvi kristjani so bili resničn0 ubogo ljudstvo in to ljudstvo j/ sestavljalo Cerkev ubogih. Pa ie to ubogo ljudstvo postavilo temelje zgradbi — Cerkvi, ki je poživela rimsko cesarstvo, fevdaln0 dobo, liberalni kapitalizem in preživela tudi dobo socializma i’1 komunizma.
Katoliška Cerkev je torej 'bila v svojem začetku Cerkev ubogih in to hoče biti še danes. Ves njen socialni nauk od cerkvenih očetov d0 papežev Leona XIII, Pija Pija XII, Janeza XXIII in PaO3 VI je namenjen malemu človek^ proletarcu: njemu hoče zagotovi1 pravo človeško dostojanstvo, pomično družinsko plačo in spl° človeka vredno življenje.
Ruski filozof Berdjajev je zap*" sal, da mora Cerkev misliti na t0’ da njen človeški temelj ni mešČa^ stvo niti bogatini, ampak neizmerni množica delovnega ljudstva siromakov. V resnici ni bila Cer-kev nikdar zaščitnica brezpogojP1 in neomejene zasebne lastnin®-Misel cerkvenih očetov in učitelj® (sv. Bazilij, Laktancij, sv. Avš,u^ Štin, sv. Gregorij Vel., sv. Bonn, Ventura, sv. Albert Vel. in dru£
j® bila, da so ljudj-e dolžni podpirati uboge, in sicer od vsega tega, ^ar imajo in samo od svojega preobilja. Kdor je v skrajni stiski, ima pravico, da si' iz bogastva dragih priskrbi, kar mu je potrebno. Pastoralna konstitucija (69/1) Pravi: „Bog je zemljo z vsem, kar /sebuje, določil za uporabo vsem ljudem in narodom tako da morajo ustvarjene dobrine v pravem razmerju pritekati v roke vseh... Zemeljske dobrine so določene za Vse ljudi... Slehernemu človeku Pripada pravica da ima del dobrin, kakršen zadostuje njemu in njegovi družini.
SOCIALNE OKROŽNICE * v
Socialne okrožnice zadnjih papežev so še prav poseben dokaz VeKke skrbi Cerkve za uboge. Leonova okrožnica Rerum novarum je en^ sam velik protest proti nečloveškemu liberalnemu kapitalizmu In njegovemu strahotnemu izžemanju delavcev. Prav tako je Pi-Jeva okrožnica „Quadragesimo anno“ nastala z namenom, da se svet nredi tako, da b0 mali človek ži-
v’el človeka vredno življenje. Vsa vsebina Janezovih okrožnic Mater pt Magistra in Pacem in terris ni drugega kot skrb za uboge, za manga človeka. Pavlova okrožnica epulorum progressio pa je goto-''o krona prizadevanj Cerkve za ^pljše življenje delavcev in boljše ‘vljenje siromašnih in nerazvitih narodov. Prav tako tudi najnovej-,a okrožnica Pavla VI, namenjena Afriki.
UBOŽNA CERKEV
Cerkev ni bila v svojem začetku samo Cerkev ubogih, ampak je tudi bila ubožna. Vsa zgodovinska pričevanja so soglasna v tem, da je Cerkev v prvih stoletjih živela cd miloščine, katerG so ji dajali siromašni kristjani. Pozneje, zlasti v fevdalni dobi, so se razmere spremenile. Cerkveni dostojanstveniki so bili običajno tudi posvetni dostojanstveniki, katerim so vladarji podeljevali razne fevde (posestva). To bogastvo je omogočilo zidanje krasnih cerkva, bolnišnic, dobrodelnih zavodov, šol, pa tudi bogatih in prostornih škofovskih dvorcev. V liturgijo so se vrinile nekatere navade iz fevdalnih dvorov, baročna doba je dodala še nekaj razkošja — in tako se je marsikdaj in marsikje zgodilo, da Cerkev ni bila več ubožna.
Proti temu so nastopili razni reformatorji, ki so hoteli dati Cerkvi njen prvotni značaj — Cerkev ubogih in ubožne Cerkve. Naj omenimo tu enega največjih reformatorjev — sv. Frančiška Asiškega, ki je ustanovil red s tem namenom, da pričuje uboštvo in ljubezen.
PREROK UBOŠTVA
„Sv. Frančišek Asiški je sodoben, ker je prerok uboštva“ je lansko leto rekel Pavel VI članom generalnega kapitlja frančiškanskega reda v Rimu ter je nada|jeval :
„Povejte, zakaj je tako: pokažite današnjim ljudem, o katerih se zdi, da so vsi prepojeni z ekonomskim strahom, kako uboštvo v duhu, ki ga uči evangelij, osvobaja duha, ga dela sprejemljivega za kraljestvo višjih stvarnosti, ga zopet pridobi za resnični in najvišji cilj življenja, za ljubezen, za ljubezen do Boga in do bližnjega, ga vzgaja k pravilnemu vrednotenju in k pridobivanju zemeljskih dobrin. Pokažite jim, pravimo, da uboštv0 v duhu vzgaja k zmerni rabi in k poštenemu upravljanju brez nevarnosti bogastva in treznemu uživanju zemeljskih dobrin, kj nam jih Bog daje kot znamenje svoje previdnosti.“ Pavel VI. je ta svoj govor končal s pozivom vsem frančiškanom — pa velja seveda ta poziv za nas vse —, da da naj izkazujemo svojo ljubezen zlasti do ubogih, do prebivalcev najbolj revnih mestnih četrti, do brezposelnih delavcev, do izseljencev, do preprostega ljudstva, ki je najbolj potrebno kot drugi, da mu kdo pomaga, ga tolaži, ga dviga in ga ljubi.
Te papeževe besede so v soglasju s sklepi vatikanskega zbora, ki je v že zgoraj omenjeni pastoralni konstituciji izjavil, da je „duh uboštva in ljubezni slava in pričevanje Cerkve." Mnoge spremembe, tudi liturgične, so bile narejene in nove se pripravljajo v duhu „ubožne Cerkve." Mnogi škofje so razdelili zemljo med ljudi, škofijske dvorce pa spremenili v šole in zavetišča, odpravili so visoke naslove, odpravili poljublja-
nje prstana itd. V cerkvah so se pontifikalne maše z vsem baročnim sijajem zamenjale s preprostim pa prisrčnim somaševanjem; latinščino, ki je bil jezik visoke družbe, je nadomestil domač narodni jezik. Spomnimo se ob tej priložnosti tudi besed Pavla VI-v okrožnici Populorum progressio (32): „Razvoj terja drzne in globoke nove spremembe. Nujne reforme je treba izvesti brez odlašanja. Vsakdo mora plemenito prispevati svoj delež, zlasti pa še tisti, ki imajo po svoji vzgoji, položaju, oblasti veliko možnost za delo. Naj dajo zgled, da vzamejo nekaj od svojega premoženja, kakor je to storilo več naših škofov.“
Kako gledajo ljudje v naši domovini na ta vprašanja je razvidno iz pisma, ki je nedavno prišlo iz domovine in kjer je med drugim zapisano tudi tole: „Sedaj je naša slovenska Cerkev uboga, zelo uboga. Zaplenili so cerkvena posestva, mnoge samostane zaprli; bogoslovci se morajo stiskati v majhnih, slabih prostorih, celo na podstrešjih; duhovščina živi od miloščine. In prav vse to nam je Cerkev še bolj približalo. Sedaj čutimo, da je Cerkev naša, čisto naša. Se ne bavi z ekonomijo, ne s politiko; samo našim dušam »e posveča. Duhovniki so kakor asi-ški ubožec, in prav zato jih imamo radi. Spoštovanje, ki ga 3® včasih naše ljudstvo gojilo do ,,£°' spoda" se je spremenilo v ljubezen do duhovnika — očeta, sobrata in sotrpina; „gospod“ je odšel v zgodovino.“
VRNITEV K IZVIROM VERE
Za sklep naj navedemo besede škofa dr. Franca Franica iz Spli-ki je lansko leto v časopisu '•Cerkev v svetu“ (štev. 6) zapisal:
»Cerkev mora danes živeti od miloščine vernikov kakor je živel sv- Peter, ali pa od dela svojih ^k, kakor je živel sv. Pavel, in se ^ora odreči vsej lastnini, ki pri-naša dohodke na kapitalistični na-Vsaka plača, katero bi prejemali škofje, duhovniki ali redov-mki od katerekoli države, bodisi **°cialistične, bodisi kapitalistične, bodisi katoliške, bi zmanjševala svobodo Cerkve v razgovoru s to državo in bi tudi zmanjševala spoštovanje ljudi do Cerkve, k-vangelisko uboštv0 je potrebno danes škofom in duhovnikom, da se z njegovo pomočjo prenove v ®vetosti. Zastonj bomo govorili o Cerkvi ubogih, ako se ne odrečemo °dvečne lastnine ali plače, ki jo 'mamo ali nam jo nudijo. Ce se ega ne bomo držali v praksi, te-ai nam ljudstvo ne bo verjelo, a Pripadamo njegovi Cerkvi — Cerkvi ubogih.“
besede škofa dr. Franiča po-mpjejo, da je danes edina prava Pet za resnične kristjane in tudi a Cerkev: vrnitev k izvirom ve-e> k evangeljskemu uboštvu, k “snemanju sv. Frančiška Asi-‘ ega. Ubožna Cerkev bo tako zo-Postala Cerkev ubogih in bo ZaJela ves svet.
Rudolf Smersu
Svetovne novice
Prosili so za kardinala Bcrana Duhovniki praške nadškofije (Češka) so javno pozvali katoličane k sodelovanj,u za osvoboditev češke izpod komunistične oblasti. Istočasno so izrazili željo, da bi se kardinal Beran mogel vrniti v Prago. To željo je v piraškem listu „Literarni listi“ tudi izrazil apostolski administrator v Pragi, msgr. Tomašek.
Dve imenovanji
4. marca sta bila imenovana češki kardinal Jožef Beran in italijanski C. Zerba kot sočlana gospodarskega odbora pri rimski kuriji, katerega vodi kard. Vagnozzi. Odbor bo pripravil letni proračun da ga bo sv. oče pregledal oz. odobril in „da bo konec ugibanju o bogastvu vatikanske zakladnice", je dejal msgr. Pinna, glavni tajnik odbora za preosnovo rimske kurije.
V kongregaciji za obrede
Za člane zgoraj omenjene kongregacije ki je del rimske kurije — osrednjega vodstva katoliške Cerkve — je sv. oče imenoval 14 novih članov. Med temi so trije škofje iz Juž-ne Amerike.
Sv. mašia v italijanščini
V nedeljo, 24. marca, so v Italiji prvič maševali po vseh cerkvah v domačem, italijanskem jeziku. Doslej je bila sv. maša še v latinščini.
—	Gradimo Slovenijo v svetu
—	Mladinska pošta
—	Dnevnik Ane Marije
Gradimo Slovenijo v svetu (V)
Marsikdo je gotovo že slišal pripombo, da je bilo delovanje Ghe Guevare v Boliviji prav tako. kakor svoj čas pri nas partizansko: nekaj izgrajenih komunistov se pomika po vseh dolinah, izbsgava redno vojsko in žandarmerijo, zraven pa s pomočjo naklonjenih prebivalcev — terencev imenovanih, ves čas propagira revolucijo. Ce je potrebno ali ne, tu pa tam ustrele kakega žandarja ali pa prebivalca, o katerem so mnenja, da ni na njihovi strani. Ce prebivalstvo zna in more sodelovati z rednimi oblastmi, je take gverile konec. Tako je končal Che.
SLOVENIJA 1941/45
Ljubljanska pokrajina Gorenjska, Štajerska, Goriška, Tržaško, Koroško, Prekmurje Hrvatska, Srbija, Črna Gora
Pri pas doma s0 se partizanske skupine premikale nemoteno, kei' jih Italijani niso preganjali, češ kaj bomo pa rinili za njimi, k° lahko glavo izgubimo. Ce so partizani koga ubili, s0 Italijani enostavno ljudi iz dotične vasi zaprli in izselili. Ko so partizani v drugi vasi spet koga ubili, so možje raj' ši odšli od doma, preden so prišh Italijani: tak0 se je partizanska vojska večala. In prišlo je do sp°; padov med prebivalci, ki so bili za mirno in čakajoče življenje P0(! okupacijo, in med terenci. Začela se je državljanska vojna. Kak0 \e ta potekla, najboljše pokaže pri' merjava s sedanjim Vietnamom:
VIETNAM 1961/68. . .
Južni Vietnam Kambodža, Laos
Severni Vietnam

^aške straže — domobranci Italijani, Nemci, Madžari
Partizanske čete in terenci
zaledje partizanske vojske na Hr.
vatskem, Srbiji, itd.
Lljubljana
Svilna administracija Slovencev
streljanje talcev po Nemcih, Ita-lijanih, Madžarih Poboji nedolžnih prebivalcev
atentat; na javne delavce °nibni napadi na zasebna imetja Partizanska propaganda: radi0 v Tifljsu, (Rusija) pristna budala . Plturno boljševiška ekipa Jhteresi svetovnega kapitala Razumevanje velikega sveta za b°j malega naroda v obrambi Pred komunizmom in ohranitev krščanskih tradicij °krožnice sv. očetov o komunizmu in boju proti njemu rtališčg zaveznikov: naj bo žrtev, kolikor je že, a vojno je treba zmagovito končati, sicer pri vo-btvah propademo °venska zaverovanost, da nas ves svet občuduje
Narodna vojska Juž. Vietnama Severnoamerikanci, Avstralci in drugi v Južnem Vietnamu partizanski terenci v Južnem Vietnamu	'
zaledje v Severnem Vietnamu
Saigon	, ,
civilna administracija Južnih Vietnamcev
Amerikanci in drugi ne izvajajo
isto — primer: pokolj 252 prebivalcev Dak Sona, 100 ugrabljenih, 500 pogrešanih enako v Južnem Vietnamu enako v Južnem Vietnamu komunistična postaja v Pekingu in drugod na vsem svetu še vedno ista kot 1945 še vedno isti kot 1945 še vedno enako, a še bolj zapleteno kot 1945
okrožnica Napredek narodov še prav tako kot 1945
verjetno ista napaka pri Južnih in Severnih Vietnamcih
y.Vloga Severnoamerikancev v . rttnamu se sploh ne da primer-,z vlogo Nemcev in ker so ti kot okupatorji v deželo in c ^e]eli samo to, da bi Sloven-k v čim več izginilo. Tako jim je rtizansko divjanje prišl0 zelo av- Tako Nemci kakor Italijani
niso upoštevali določil mednarodnega prava o zavarovanju življenj prebivalcev in njih imetja, s čemer je bil narod prepuščen svoji lastni usodi. Ko je bila mera partizanskega divjanja nad nedolžnim in neoboroženim ljudstvom polna, se je iz vrst preprostega
Jjudstva dvignil Vaški stražar in za njim domobranec. V Vietnamu ni tre'ba narodu na lastno pest se. gati po orožju, ker ga tako domača oblast kakor Amerikanci vabijo k sodelovanju. In čeprav so ameriške čete v deželi, nimajo do slednje nikakih ozemeljskih zahtev in še manj želja, da bi čim več Vietnamcev izginilo. To je nasprotje vlogi nacifašistov pri nas doma pred vojno.
Ker partizanske vojske zaradi
njene odvisnosti od vrhovnega P0-veljstva izven slovenskega ozemlja ne moremo smatrati za slovensko vojsko, ampak za del jugoslovanske komunistične vojske, zato je z nastankom Vaških straž in kasneje Slovenskega domobranstva bila rojena prva slovenska vojska: že po svojem imenu J® najlepše pokazala na vlogo, ki J1 jo je bilo dano odigrati — braniti dom, stražiti vasi in naselja’ Pavle Rant
TUJI VPLIVI ALI BREZBRIŽNOST
Medtem ko se jo mašnik pripravljal, da pristopi k oltarju, «e mi je pojavil» to vprašanje: ali mi prav cenimo to oaebo, duhovnika, ki je izbran da opravlja daritev?
9
In žalostno sem prišla d» ugotovitve, da ni pravega spoštovanja do duhovnikov. Vedno sm» bolj podobni tukajšnjim ljudem. In zakaj se pustimo vplivati ravno v negativnih stvareh? To ne samo mladi, ampak tudi starejši daji» mnogokrat povod, da se napačno gleda na duhovnike. Ali je duhovnik res samo kakor uradnik, ki gre namesto v pisarno v kaipelo? In ki namesto k pi-
salni mizi sede v spovednico, opravlja svojo službo?
Ali se motim?
Prosila bi, da nakažete napotk® in vzroke za pravo spoštovanje ^u' hovnikov.
Pena
V duhovniku morate ločiti čloV®' ka in duhovnika, božjega namesti1'" ka na zemlji.
Kot človelk je 'nam popolno111*1 enak, lahko celo bolj obložen s W veškimi slabostmi in značajnimi 1,9 pakami kot navadni ljudje.
Kot posvečena oseba pa je vzv‘" šen nad vse druge. Od Boga je lZ

^ran> da posreduje svojim 'bratom verske skrivnosti. Kot tak je vreden Večjega spoštovanja kot drugi, če duhovnik tega spoštovanja danes v veliki meri ni več deležen je tega rivo splošno razlkristjanjenje in verska mlačnost, ki je zajela tudi krščanski svet.
v Pripomnil pa bi rad ob tej pri-ežnosti tole. Mnoge zunanje oblike 0t izraz notranjega spoštovanja do duhovnika so danes preživete ali pa ’ bilo vsaj želeti, da bi se kmalu Preživele. Mnoge so izraz zdavnaj Preživetega srednjeveškega, baroč-ne£a stila. Zato sem osebno zelo ve-®el» da so na zadnjem koncilu in Pdi še po mjem mnogi škofje odpravili ali celo naravnost prepove-aü visokodoneče naslove kot „pre-V2višeni in prečastiti gospod škof Pronsenjor“. Hočejo biti enostavno jdTospod škof“ ali „oče škof“. Ena-0 so odpravili poljubljanje prsta-na, &a sploh še nosijo, in še mno-drugih podobnih, pa zastarelih 0 lik svojega škofovskega dostojan-va. Kot duhovnik bi bil osebno ve-®61, če bi tudi mi odpravili svoj „pre-astiti“. Tako bi se bolj približali u Cerkve^ ki zlasti danes čuti, a mora biti vedno bolj „Cerkev j in preprostih“. Pa tudi svet Poenostavlja v teh zunanjostih in erlkev se brez škode za svoje po-anstvo lahko temu prilagodi.
AKu
MARTIN
KING
(Nadaljevanje)
„neviolentnosti“ — bil je enako proti nasilju, pridigal je mirno sožitje, kakor je to učil že naš Baraga med prav tako zapuščenimi in brezpravnimi rodovi tedanje Amerike. Baragova žrtev je bila tudi velika, saj bi bil mogel ostati v domovini kot pisatelj verskih n ljudskoprosvetnih del. Toda svojim idealom je mogel služiti samo v duhu tedanjega pojmovanja občestvenosti. Gradil je enako kakor z,a njim Martin Lu-ther-King, bil je njegov predhodnik.
Oba pa sta priči, da je gradba novega reda v svetu nemogoča, če jo najprej in v prvi vrsti ne grade vsi narodi enakopravno s sredstvi miru in ljubezn, ne pa z elektronskimi stvaritvami, ki širijo klice sovraštva — na žalost — in verujejo v svojo zmago samo s sredstvi razdejanja in morij.
Pravi mednarodni rod n« nastaja v svetu sovraštva in blaznega tekmovanja strojev brezdu-šnosti.
Ruda Jurčec
NOVICE IZ SLOVENIJE
Dr. Vekoslav Grmič — riovi škof. Za mariborskega pomožnega škofa je bil izbran dr. Vekoslav Grmič, profesor dogmatike na teološki fakulteti v Ljubljani in župnik na Vranskem. V škofa ga je posvetil na belo nedeljo v Mariboru apostolski delegat, nadškof Mario Cagna. — Novi škof je bil rojen 6. junija 1923 pri Sv. Juriju ob Ščavnici. V duhovnika je bil posvečen leta 1950 v Mariboru. Doktor bogoslovja je postal leta 1961. Leto za tem pa je bil imenovan za predavatelja v ljubljanskem bogoslovju.
V Sloveniji je sedaj pet škofov. Z novim mariborskim pomožnim škofom je v Sloveniji sedaj pet škofov: nadškof dr. Jožef Pogačnik (66 let) in dr. Stanislav Lenič (57 let) v Ljubljani. Škof dr. Držečnik (65 let) in dr. Vekoslav Grmič (45 let) v Mariboru in škof dr. Janez Jenko (59 let) v Kopru.
Baragov dan v Šmartnem pri Kranju. V Šmartnem pri Kranju so se v nedeljo 24. marca t-1., spomin-njali, kako je Baraga tam goreče
spovedoval in širil cerkvene bratovščine. Ob 10 je bila nadškofova maša s pridigo, ob 16 pa maša s pridigo pomožnega škofa.
Birmovianje v ljubljanski nadškofiji. Birmovanje bo, „če bo Gospod hotel“ (Jak 4, 15) v dekanijah Kamnik, Ribnica in Trebnje. Od večjih krajev, kjer se birma na tri leta, pa v Kranju in Tržiču.
Bogoslovni vestnik v Ljubljani. V 3. im 4. zvezek 27. letnika znane revije, ki jo izdaja bogoslovna fa' kulte ta v Ljubljani, so pripravili članke: dr. Anton Strle, dr. Jakob Aleksič, dr. Vekoslav Grmič, f dr-Janez Fabijan, dr. Štefan Steiner, dr. Stanko Ojnik dr. Vilko Fajdiga, dr. Marijan Smolik in dr. Maks M>' klavčič.
Frideriku Baragi posvečena re' vijku. Zadnja številka dobro urejevane revije „Cerkev v sedanjem svetu' je posvečena našemu svetniškemu kandidatu škofu Frideriku Baragi-danki nosijo tele naslove: Dobremu pastirju v spomin (p. Venčeslav M-Vrtovec), Cerkvena pot do oltarja
(■nadškof dr. Jože Pogačnik), Naše dolžnosti do Baraga (stolni dekan Prof. Jakob Šolar), Friderik Baraga in Anton Martin Slomšek (kan. Fr. Hrastelj), Baragoslovcu — prof. Hrancu Jakliču — v spomin (J. Š-), Baragovo leto v Sloveniji (V. F.), Baragova zveza v Južni in Severni Ameriki (J. O. in V. F.).
Teološki tečaj za laike v Ljub-Ijard. Ljubljanska stolna župnija je Priredila od 6. do 24. novembra 1967 teološki tečaj za laike-študente. y®ak teden po štiri večere, vsak ve-®er po dve uri predavanja in ena nra debate. Prve štiri večere je predaval dr. Janez Janžekovič, druge ®Wri dr. Anton Trstenjak, zadnji ^den pa dr. Vekoslav Grmič in spet dr. Janžekovič.
Tečaja se je udeležilo takoj od SaČetka nad 200 študentov, pozneje Precej nad 300.
'Na romanje v Fatimo. V petek,
marca, je odletela z Brnika pri Hranju z letalom slovenslkega letalnega podjetja „Adria aviopromet“ Prva slovenska romarska skupina iz domovine, ki je bila tudi istočasno Prva taka skupina iz Jugoslavije. Hornanjg je vodil ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik. U delež e n-Cev je bilo 86.
bičarji «stanejo
Znana papeška „švicarska“ čast-na straža ni bila ukinjena. Nastopa-a bo le pri sprejemih državnih Solastnikov pri sv. očetu.
Svetovne novice
Kardinal Lienart odstopil
Zaradi starosti (84 let) se je kardinal Lienart odpovedal vodstvu škofije Lille (Francija). Kardinal Lienart je postal škof v Lille leta 1928, za kardinala pa ga je imenoval Pij XI. leta 1930.
Ukinjen papeški dvor
29. marca je sv. oče ukinil ,/papeški dvor“. S tem so odpravljeni častni naslovi starih rimskih plemiških družin. To je najbolj občutena •sprememba v dosedanji preosnovi rimske kurije. iS tem se Cerkev spet želi približati skromnosti Jezusa iz Nazareta, ki se ni sramoval imenovati mizarjev sin.
Zbor laiških svetovalcev
29. marca je Pavel VI. naznanil, da bo ustanovil „zbor laiških svetovalcev“, katerega bo sestavljalo trideset svetovno izrazitih katoliških laikov. Njihova področja bodo obsegala družbena občila (radio TV idr.), medicino, pravo, umetnost idr. 24 članov bo živelo v Rimu, 6 častnih članov pa v različnih državah.
Kardinal Mindženty ostane
Madžarski kardinal Mindžentjr bo verjetno za stalno ostal na severno-ameiriškem poslaništvu v Budimpešti. Komunistična vlada namreč noče preklicati obsodbe na dosmrtno ječo iz 1- 1949 in ne spolni drugih pogojevi katere je predlagal kardinal za ureditev položaja.
med
nami
Argentini
V mesecu marcu in v prvih dneh aprila je bilo med nami v Argentini spet nekaj novic. Najvažnejše so bile: velikonočne duhovne obnove, pričete!'.« slovenskih šol, občna zbora mladinskih organizacij, izid Zbornika Svobodne Slovenije za leto 1968, občni zbor „Zedinjene Slovenije“, tombola v Ramos Mejii, igra „Slehernik“ in mladinske duhovne vaje ter roditeljski sestanki.
Velikonočne duhovne obnove. Za veliko noč so bile tudi letos duhovne obnove. Na področju Velikega Buenos Airesa kjer živi največ naših rojakov, go bile na enajstih krajih. Ti so: Berazategui, Carapachay, Ezei-za, Hurlingham Moron, Castelar, Ramos Mejia, San Fernando, San Justo, Slovenslka vas in San 'Martin. Msgr. Anton Orehar je pridigal v San Martinu in na Ezeizi. G. svetnik Košmerlj in g. Borštnar v Carapa-chayu. G. župnik Markič v San Ju-
stu. G. župnik Matija Lamovšek v Hurlinghamu in v Moranu. G. dr. Franc Gnidovec v Castelarju. G-Franc Sodja C. M. v Ramos Mejii-G. župnik Štefan Novak v Slovenski vasi, G. Jurij Rode v San Fer-nandu; g. dr. Starc pa v Berazate' guiju. Udeležba na obnovah je bil* precej dobra.
Pričetek slovenskih šol. V nedeljo, 3. marca, je bil v Slovenski hiš' v Buenos Airesu pričetek slovenskih osnovnih šol. Najprej je bila sv-maša, katero je daroval g. msgr-Orehar. Petje je spremljal na harmoniju g. Štefan Drenšek. Po maš' so pa otroci iz Hurlinghama, kjer poučuje g. učiteljica Katica Kovač vprizorili igro: V Indijo Koromam' dijo. Režiral je g. Maks Borštnik-Sceno je zamislil g. Frido Beznik; izdelal pa jo je g. Vovk.
Slovenska šola je v letošnjem 1®' tu na 13 krajih: Berazategui, Bari'
'°che, Buenos Aires, Carapachay, Castelar, Hurlingham, Mendoza, ^iramar, Bamos Mejia, San Justo, San Martin, San Miguel in Slovenska vas. Vseh otrok je okrog 700.
Slovenski srednješolski tečaj pa °biskuje nad 130 dijakinj in dijakov, ^ričetna sv. maša je bila v soboto, marca, v Slovenski hiši. En te-je v Slovenski hiši (96 dijakov dijakinj), drugi pa v Slovenski vasi.
Zbornik „Svobodne Slovenije“ *®68. Za velilko noč je v založbi '•Svobodne Slovenije“ izšla reprezentativna knjiga, ki ima 324 strani.
Pri Zborniku, katerega so uredili Miloš Stare Jožko Krošelj, Pa-Vel Fajdiga in Slavimir Batagelj, je a°delovalo 54 ljudi: 27 iz Argentine, t iz Avstralije, 1 iz čila, 3 iz Ka-^ade, 8 iz Evrope, 9 iz ZDA, 4 iz Slovenije, 1 iz Koroške in 1 iz Primorske.
Kaj'ga jr razdeljena v šest pojavi j. Uvod je napisal univ. prof. r- 'Milan Komar in ima naslov: Čas ^ zdomstvu. 1. poglavje (sestavil r' Anton Podstenar) se glasi: Boj si°vonske manjšine v krški škofiji Korojifen! za versiki pouk otrok slovenščini. 2. poglavje so razpra-— dokumenti — pričevanja: Svo-°da p0 kapljicah (dr. Ljubo Sire); atoljcjzem, klerikalizem in plurali-*ern (dr. Viktor Antolin); Upor in tator pisateljev pod komunističnimi 'ktaturami (dr. Tine Debeljak); So-obna umetnost v Sloveniji in ZDA rance Gorše); Križev pot ruske ^Voslavne Cerkve (Anton Ilc); Ju-
goslovansko gospodarstvo na začetku 1968 (dr. Ljubo Sire), Glosa k prvi slovenski vladi 1918 (Ivan Dolenc); Dokument k smrti Izidorja Cankarja (dr. Tine Debeljak); Moja srečanja z gen. Rupnikom (Ignacij Hren).
Tretje poglavje „Slovenska žena doma in v svetu“ je zbrala in uredila Anica Kraljeva. Pri tem so sodelovali: dr. J. K.; Anica Kralj, Nada Sekolec, Slavka Roex-Brečko, Milena šoukalova, Renata Kozina, M. S., Zora Saksida, A. A, Slovenija, B. B. Slovenija, C. C. Slovenija, Pavlina Dobovšlkova, Naca Osterčeva in A. B., Argentina.
„Slovenstvu v čast — narodu v ponos“ je naslov 4. poglavja. Vrsti dosedanjih delavcev, ki so ponesli slovensko ime v tuji svet se v tem Zborniku pridružujejo: dr. Tine Debeljak, Karel Mauser, dr. Ljubo Sire in dr. Jože Velikonja.
5. poglavje se glasi: Pogledi in misli mladih. Zbrali so ga: Tine Debeljak ml., Andrej Fink in Tone Mi-zerit. Sodelujejo pa: Stane Žakelj, Andrej Fink, Elizabeta Mele, Mila Hribar, Tine Vivod, Metka Mizerit, Tine Debeljak ml. in Tone Mizerit-
Zadnje poglavje nosi naslov Razgledi: V spomin našim rajnim, Slovenci v izseljenstvu, Slovenci v zamejstvu, Slovenska beseda in pesem.
■Zbornilk pa zaključita: Poročilo Zdravka Novaka o knjižnjih izdajah in članek Janka Hafnerja: „Krstna predstava velerakete „Saturn 5".
Ovitek: „Polet“ in zaglavne vinjete je izdelal alkad. kipar in slikar France Gorše. Umetniško' prilogo pa je uredil slikar Ivan Bukovec-
Občni zbor „Zedinjene Slovenije. V nedeljo, 24. marca, je bil v Slovenski hiši v Buenos Airesu 21. redni občni zbor društva „Zedinjena Slovenija“. S tem datumom pa je v zvezi drug datum: 20-letnica obstoja društva. 25. januarja 1948 je namreč g. msgr. Janez Hladnik sklical ustanovni občni zbor Društva Slovencev, ki se je pozneje preimenovalo v društvo Zedinjena Slovenija. Društvu, ki ima nad 1.000 članic in članov, so doslej predsedovali gg. Miloš Stare, raj. ing. Mozetič, prof. Hrovat in sedaj Božidar Fink. Slavnostni govornik na občnem zboru je bil dolgoletni odbornik, tajnik in, podpredsednik g. Franc Pernišek.
Roditeljski slsstanki. Ob pričetku slovenske šole je bila v Velikem Bs. Airesu vrsta lepo obiskanih roditeljskih sestankov. G. msgr. Anton Ore-har je predaval o temi: „Vzgoja staršev“ v Ramos Mejii, San Justu, Carapachayu in v San Martinu. G-nadzornik Majhen pa v Slovenski vasi in Moronu o temi „Starši in učitelj“.
Mladinske duhovnu vaje. V mesecu marcu je g. Primož Langus vodil 4 skupine duhovnih vaj za dekleta in fante. V 1. skupini so bila dekleta od 16. leta starosti, v drugi pa mlajša. Obojih se je udeležilo nad 100. Fantov pa je prišlo na duhovne voje 62, in sicer 39 starih nad 16 let in 23 mlajših. Zadnje tri duhovne vaje so bile v Škofovem zavodu v Adrogueju.
CESAR JE POLNO SRCE
PASTIRSKO PISMO
Česar je polno srce, to usta govore, pravi narodni pregovor. boste prebirali in poslušali verske stvari, vam ne bo težko o tem tudi drugim govoriti, najprej v družinskem krogu, potem pa tudi med prijatelji in znanci. In če bo treba, vam bo Sveti Duh dal moči, da boste pričali za Kristusa tudi pred poglavarji in kralji.
Priznavati Kristusa pred svetom je naša težka dolžnost. „Vsakega torej, kdor bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih ; kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zataji' pred svojim Očetom, ki je v nebesih“ (Mt 10, 33).
Ce se bomo držali svoje vere in pričali zanjo pred svetom, bom0 lahko govorili ob slovesu s teg*1 sveta z apostolom: „Dobri boj sem dobojeval, vero ohranil, pripravljena mi je krona pravice“ (Tin' 4, 7).
Slovenski škofi6
J
Bratovski
obed
PASTIRSKO PISMO
Popolna udeležba pri sveti maši vključuje tudi sveto obhajilo, daritveni obed. Ce se res v pravem duhu udeležujemo nedeljskega bogoslužja, se na začetku očiščujejo svojih grehov, potem se Bogu v molitvi priporočimo, okrepimo Vero s poslušanjem božje besede in nato darujemo nebeškemu Očetu Kristusa in nas same — Kristusove ude. Nebeški Oče nas nato Povabi na gostijo, kjer nam daje kot svoj dar uživati presveto Jezusovo telo. Temu se pridružuje Gospodovo vabilo: „Kdor je moje telo in pije mojo kri, ima večno Življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan“ (Jan 6, 54). V prvih apostolskih časih «o se vsi udeleženci mašne daritve udeležili tudi ^uritvenega obeda. Tu in tam, kjer je v župniji močno razvito Versko življenje, je še danes tako.
In ko imate, dragi verniki, pravega živega Kristusa v svojih srcih, ali niste potem še bolj bratje med seboj, „posamezn- pa med seboj udje“ (Rimlj 12, 6) ? Bogoslužje svete maše je najmočnejše
sredstvo za gojitev in utrjevanje župnijskega občestva. Okrog istega oltarja stojijo člani župnijske skupnosti, iste molitve opravljajo za iste namene, iste pesmi pojejo, isto vero izpovedujejo, istega Očeta slavijo in mu darujejo istega Kristusa in končno se hranijo z istim Gospodovim telesom, ki ima vso sladkost, pa tudi vso moč v sebi. Ali bo potem še tako težko preko vseh razprtij in nesoglasij postavljati most prijateljstva in delovne župnijske skupnosti? Ko nas Cerkev obvezuje k nedeljskemu in prazničnemu bogoslužju, ima pred očmi te neprecenljive vrednote, iz katerih se obnavlja in poživlja naša vera ter dobivamo dovolj moči za nadaljnje skupno romanje proti nebeški domovini, ki je naš končni cilj. Tu se srečujemo drug z drugim in tako se utrjuje župnijska skupnost.
S tem pa tudi v največji meri opravljamo službo splošnega du. hovstva, za katero smo po krstu in birmi posvečeni. To službo, ki jo opravljamo pri maši, potem nadaljujemo, ko svoja dela, molitve, apostolske pobude, zakonsko in družinsko življenje, duševni in telesni počitek, pa tudi nadloge življenja potrpežljivo prenašamo, da postanemo duhovne daritve, prijetne Bogu po Jezusu Kristusu (Prim. Cerkev 34).
Slovenski škofje
spomini poroöevavca
m
IZ
Kristnsovili časov
P. J. M. Heredia D. J- — Jože Kremžar
10. Anov rojstni dan
Snoiči sem se udeležil velikega sprejema, katerega so Anovi sinovi in njegov zet priredili v čast njegovi osemdesetletnici.
Na tem silno velikem sprejemu So 'bili najvidnešji povabljenci vseb jeruzalemskih verskih in političnih strank, prav tako tudi uglednejši možje, med katerimi se prištevava tudi midva s Samuelom.
Povabljeni so bili...
Največ je bilo seveda Saducejev. K tem pripadajo možje velikoduhov-niških rodovin, in bivši veliki duhovniki. Vsi tisti, ki veljajo za izraelsko plemstvo, so bili oblečeni v dragocena slavnostna oblačila.
Farizeji s0 v svoji že skoraj prirojeni hinavščini zaradi teh oblek med seboj godrnjali in se zmrdovali a so se tudi sami hoteli prav tako postaviti. Zato so tudi sami prišli na večerjo v sijaju svojih najboljših svilenih z zlatom vezanih oblek.
Vabilu so se odzvali tudi pismar-ji in učitelji postave.
Celo preprosti Eseni so prišli čestitat Anu, ki sicer ni bil ve,č veliki duhovnik, pač pa vodja izraelske politike. Daši je bil brez vsake vidne odgovornosti, je dejansko vodil vse verske, gospodarske in družbene zadeve v Jeruzalemu.
Zat0 so mu prihiteli čestitat tudi herodovci.
Celo cesarski namestnik Poncij Pilat je poslal zastopstvo visokih rimskih častnikov, da mogočnemu in bogatemu osemdesetletniku v njegovem imenu izroče spoštovanje.
Lahko bi torej rekli, da je bi! snoči zbran v prekrasnem stebrišču Anove hiše „ves Jeruzalem".
K rasna dvorana
Vitki iSalomonovi stebri so bili okrašeni s cvetličnimi venci. Z obokov) in stropov je višejo neštato svetilk, ki so po vsem prostoru širile nežno svetlobo.
Na zgornjem koncu štirikotnega
J
296
prostora je bil postavljen slonoko-sten prestol, na katerem je sedel častitljiv starec. Ob obeh straneh prestola so se v velikih sedmero-ramnih svečnikih iskrile velike de-bele sveče iz lepo dišečga voska.
Vse je bilo tak0 slikovito, da ni moglo biti bolje: bele duhovniške tunike iz najboljšega platna ;s0 se mešale z večbarvnimi farizejskimi, blesteči rimski oklepi, skromna oblačila menihov Esenov ter pisana in bahata obleka herodovcev! Godba na harfe, citre in psaltre je rahlo igrala, da ne ibi motila pogovorov številnih skupin.
Kakšen je bil Ana?
Ana na prestolu je zbujal spoštovanje. Po dostojanstvenosti in častitljivosti ibi ga ne prekosil niti Prelepi kralj Salomon. K0 je vstal s prestola in stopil med povabljen-ce, so ga vsi občudovali, kako postaven je še. Osemdeset zim mu še ni moglo upogniti visoke postave. Na sebi je imel dragoceno tuniko hija-eintove barve. Opasan je bil s širokim, pisanim blagom iz čiste svile. Na glavi mu je blestela mitra v °bliki dveh polmesecev, vsa z zlatom vezana. Obraz mu je bil častitljiv. Gosta bela, svilena in skrbno negovana brada mu je segala do Polovice prsi. Nad orlovskim nosom s» se bočile sive obrvi, jekleno temne oči pa so razodevale odločen značaj. Vsa njegova drža je pričala, da Je ta mož vajen ukazovati in da se mu vsi pokoravajo. Glas mu je bil Rlobok, korak pa trden in brezob-siren. Daši se je zdaj prijazno sme-
hljal, bi mu jaz ne hodil rad v na-potje. Mislim, da bi ta človek smehljaje mogel zagrešiti največje zločine. Kar poznalo se mu je, da bi pomandral vsakogar, ki bi 'Se mu zoperstavljal.
...in Kajfa?
Ob njem je stal zalit in debelu-hast možic, majhnih in nemirnih oči, redke črne in nepravilne brade. Trebuh mu je bil kar se da obilen. Debele in zmeraj potne roke je venomer nosil ik ustom in si grizel nohte. Kadar se je zasmejal 'Se je pokazalo nepravilno rumeno zobovje. Usta je neprestano odpiral in zapiral, kakor da bi jedel. Pot je kar curljal od njega in razširjal od sile zoprn duh. Poznalo se mu je, da ni Krstnikov učenec.
Oblečen je bil v tuniko iz dragocenega blaga. Nad njo je nosil še drugo, krajšo, obrobljeno z zlatimi zvončki in margoronovimi jabolki, da je zazvončkljalo kadar se je prestopil. Na glavi je imel bogato mitro, podobno oni, ki jo je nosil njegov tast.
Ta zoprna prikazen je bil namreč Jožef Kajfa ali Kefa, letošnji veliki duhovnik, kakor mi je povedal Samuel. Hodil je kakor po jajcih, ker je na nogah imel polno kurjih očes in obtiskov. Vedel se je hlapčevsko kakor človek, ki je vajen priklanjati se višjim, d0 nižjih pa biti krut in neusmiljen.
Da sem tega človeka pravilno presojal, mi je kasneje potrdil tovariš, ki ga je že poprej poznal.
Duhovniške skupine
Ko sem si vse to ogledoval, je pristopil Samuel:
„Vidiš onole skupino bogato oblečenih ljudi?“
„Kdo I>a so ?“
„Poglavarji štirih duhovniških rodovin: Boeti, Kantari, Hanani in Fabi ki jih ljudstvo iz vsega srca sovraži. Nad vsem gospodarijo. So veliki živinsiki trgovci, ki so se polastili trgovine z živino, namenjeno za tempeljske daritve. P0 jeruzalemskih ulicah boš lahko slišal prepevati tole •zbadljivko: ‘Kakšna nadloga so ti Boeti! Preklete njihove sulice! Kakšna nadloga so ti Kantari! Prekleta njihova obrekljiva peresa! Kakšna nadloga so ti Hanani! Preklet njih gadji jezik! Kakšna nadloga so ti Fabi! Prekleta njihova rokovnjaška klapa!“
„Kaj... tudi tu imajo rokovnjaške klape?“ s€ zasmejem.
„Pa še kakšne! Kadar začno ljudje godrnjati, na primer, ker se je podražilo vino ali olje tedaj Fabi, ki imajo monopol nad obojim, spuste nad nje svoje klape. In ti v nočni temi brez usmiljenja premlatijo nesrečne trgovce, kateri so se drznili kaj ugovarjati.“
„S čim pa trgujejo Hanami?“ „Kar bliže k njim stopi pa jih boš slišal. Saj ne govore o ničemer drugem k0 le o kupčiji,“ je odgovoril Samuel.
Res sem pristopil. Menili so se o živini, 0 jancih in kozličih, o volni in mleku ter o siru, ki ga izdelujejo. Samo o takšnih rečeh so se pogovarjali ti ljudje, katere bi moralo
po ljudski sodbi zanimati le kako bi v svetem templju Boga častili. Bili pa so le živinski trgovci. Na njih je duhovniško bilo le še ime in pa priložnost, da so mogli prodajati klavne živali za daritve- V dno srca sem bil zadet. Mi razpršeni Izraelci smo pa mislili, da so palestinski kaj 'boljši od nas. Zlasti o duhovnikih smo le dobro mislili.
„Le nič se nikar ne zgražaj nad tem,“ je vzdihnil Samuel. „Najhujše je namreč tisto, česar ne vidiš.“
„Miselnost teh ljudi. Saducejci so ki nič ne verujejo, kakor sem ti že namignil. Drže se naukov starega Sadoka, p0 katerem se imenujejo. Ne verujejo niti v neumrljivost duše, niti v božjo previdnost, niti v nič drugega, razen kar jim življenje nudi. So ljudje tiste vrste, ki govore: „Pijmo in jejmo, ker bomo jutri umrli!“
Rimske navade
Kakor da bi dejstva hotela po" trditi besede mojega pobožnega prijatelja se je v tem hipu vsulo v dvorano polno sužnjev 's polnimi skledami nadevanih kolačev, sladkega sadja, posušenega sadja, slastnih obloženih kruhov z najfinejšim sirom in okusnih sladkarij. Za temi so prišli drugi, ki 'so na podnosih nosili čaše, v katere so spet tretji po gostovi želji natakali bodisi sijajna domača ali pa falernska vina.
„Saj je to kar rimska gostija!“ sem nejevoljno vzkliknil.
JNaj že bo rimska ali grška al> egipčanska ali katera si bodi, le judovska ni,“ je odvrnil Samuel. ,Jn
J
ni dostojna nobene izraelske druži* nei kaj šele dudovniških družin. A vse bi še bilo, ko bi nam ti odpadli Abrahamovi sinovi prinašali samo rimske navade.“
Ti so krivi
„Kaj dragega pa so še prinesli?«
,yPopolno podložnost in. vdanost Rimu,“ mi je Izraelec ogorčeno odgovoril. „Brez vpliva teh ljudi bi Rim tukaj ne imel tiste moči, ki jo ima. Če bi jih tak0 velikodušno ne podpiral veliki duhovniki s svojim sprem-stvom, bi bili Rimljani v večnih sti-skah. Napadali bi jih vsi Izraelci, ki so dobre volje, zlasti pa Galilejci.
«o se tujcu stalno upirali in ga tiskali.
Ampak tale Ana, ki je središče 'n glava vsega gibanja za Rim, se ne naveliča priporočati, da moramo k'ti podložni in pametni. To govor-knje je njemu in njegovim pripomo-Sio da s0 mogli s tempeljskim zlatom, ki ga sami upravljajo, plačati Podkupnino in kupiti službo velikega duhovnika.“
Od pravične jeze se je dobremu mošu glas tresel ko se je spominjal podlosti: „Zgolj zaradi tebe sem Prišel na to slavnost, ker bi sicer Nikoli no prestopil praga te preklete hiše."
Sram ime je bilo
Hreščeč glas je zmotil najin po-kovor. Kakor vsi drugi sem tudi jaz “ržal v roki čašo, ki mi jo je bil stre-nik napolnil z vinom iz Kane. Jaz Namreč povsod' najrajši pijem tisto,
kar je zraslo na tamkajšnjih domačih tleh. Samuel pa ni maral nič vzeti, ker je slutil, kaj še pride.
Vreščal je trsti debeluh z mišjimi očmi in s kraguljčki na tuniki-V svojem in v imenu prijateljev je s čašo napil Anu ter povabil vse navzoče, naj pijejo na starčevo zdravje. Samuel mu je pri teh »besedah vpričo vseh brezobzirno pokazal hrbet. Meni pa se je zdelo — odkrito priznam svojo slabost — da bi ne bilo 'spodobno, če se ne odzovem gostiteljevemu vabilu. Zato sem dvignil čaša in tudi pil na Anino zdravje. .. Samuel me je pomilovalno pogledal, ko bi se prav tedaj ne bil s svojim globokim glasom oglasil osemdesetletnik, mislim, da bi mi Samuel ne bil prizanesel upravičenega očitka, da sem strahopetec... Sam sebi pa sem se izgovarjal, češ, da tako velevajo pravila lepega vedenja.
Po nekaj splošnih zahvalnih besedah velikemu duhovniku in njegovim ljudem je z vso nesramnostjo nagovoril navzoče Rimljane, katerim pa .se ni zdelo niti vredno, da bi vstali. Nehal je govoriti aramejsko, kakor je pričel, ter začel po grško na vse pretege hvaliti Rim in, cesarja. Končal je z besedami: „Deležeii sem časti, da pripadam krožku ‘cesarjevih prijateljev’ — ‘Arniči Cae-saris’,“ nakar so vsi odgovorili: „Amen!“ Zdaj se nisem več spozabil, ampak sem naglo popil svojo čašo vina. Daši je bilo izvrstno, se mi je vendarle zdelo grenko; prav gotovo zaradi sramote ki sem Jo skrivaj občutil v sebi.
Bo še.
Huffo Wast
„Imam vam povedati mnogo skrivnosti. Čez tri dni, v petek bom govoril z vami. Bodite pripravljeni ob osmih.“
„Da bi šla ob osmih zdoma?“ „Da. Kaj vam ni prav?“
,.To je smešno. Ob osmih zjutraj. .
„Kar naredite vi, Marta, ni v Buenos Airesu nikdar smešno, ampak se spremeni v modo.“
„Torej gre za to da začnem modo vstajanja ob osmih.“
Ne gre za to, da bi tega nihče ne vedel. Nujno potrebn0 je, da ostane stvar skrivna...“
„Ne delaj ceremonij, reci mi Mauricio kaikor tovarišu.“
„Za Boga, gostpod Kohen...“ ..'Skrivnost je samo ena in ta vsebuje vse druge. Za mojo zvezo z vami ne sme vedeti nihče.“
Marta Blumenova je začutila, da se j; obeta neka skrivna dogodivščina. To jo je vleklo, da je odgovorila:
„Dobro! Kam (pa pojdeva!“
„Oprostite, da sem danes jaz tistii ki bo pretrgal zvezo. Moram ujel* vlak. Nocoj bom dvesto kilometrov od tu. Torej v petek!“
Dekleta je mučila radovednost Itada bi bila povprašala očeta, kak' šno nasprotstvo je med njim in med Kohenom a čuden nemir ji ni d®* do besede.
Pretekla sta dva dneva in v petek se je zbudila prej kakor po navadi' Natančno ob osmih je zabrnel telefon.
Marta Blumenova je prvič z romantično nepotrpežljivostjo čakal® na to znamenje.
VII.
Znamenje Antikristovo
„Večkrat sem že slišal, Mart®-da so prišli časi ko je človek labk® zabogatel. iDa, danes pravih kupcl' sploh ni več.“
»Mislim, da to ne drži zakaj "loj oče še zmeraj dela dobre kupčije.“
„Imejte usmiljenje, Marta. Stražnik bo meni, Iki sem lastnik avtomobila, zapisal kazen zaradi prehitre vožnje.. ,Vozite res izvrstno, a Preveč ste predrzni. Ljudje se kar Ustavljajo in gledajo.“
»Kaj me karate! Poglejte, kako oni starec maha!“
„Vaš oče sklepa dobre kupčije, verjamem. V petih letih bo imel «o milijonov več kakor danes.“ „Srečni človek! Pa mislite, da je 0" edini te vrste?“
„Ne, zatrdno ne. So še drugi, ki bogatijo prav talko uspešno kot on.“ „Kdo so ti?“
„Če vam povem imena, boste mi-8iili, da vam navajam stran iz svetega pisma: Jakob, Salomon, Nef-tali, Eleazar.“
„Vsi sami Judje“
„Da. A kaj moremo Judje za to, Če kristjani ne znajo trgovati.“ Marta se je zasmejala in nadaljevala:
„Ko bo krize konec, bodo šli po gobe in tisti, ki so bili vedno siromaki se bodo izgovarjali z večnim epravičilom: tudi mi bi lahko kupo-vali papirje za pol cene in hiše za Petino, samo denarja nismo imeli.“ „To je tisti veliki vzrok! Ni do-v°lj, da človek kupčijo vidi in ve Za"jo imeti mora denar, da jo izvede.“
„Z lastnim denarjem trgujejo ekoraj samo branjarji. Finančnik dela svoje pogodbe z drugim, iče gre Pudjetje dobro, služita finančnik in "jegov dolžnik, če pa slabo izgubi
samo dolžnik. Treba je le stakniti dobro kupčijo in obenem dolžnika, ki ima kaj srebra.“
„Vašega cinizma me je kar strah, veste...“
„Vprašajte očeta, če ni delal tako.“
„Ne dvomim o tem vendar vi...“ „Jaz kakor drugi. Sicer še zdaleč nisem bogat. V primeri z vašim očetom sem berač. A prej kakor v dveh letih se bova spoprijela. Kdor bo premagan pojde s tre-buhom za kruhom.“
Marta ni mogla prikriti, da so te besede učinkovale nanjo. Na Ko-henu ni bilo ne baharije, ne cinizma. Iz njega je govorila brezobzirna odkritost, ki je izražala zavestno in trdno moč.
„In koliko bo dobil zmagovalec?“
„Kolikor hočtete. Sto, dve sto, pet sto milijonov. V tej višini številke ne pomenijo več veliko. Važen je položaj: gre za to ali boš prvi, poglavar, ali pa boš le nekdo izmed toliko drugih.“
„In mislite premagati mojega očeta?“
„Da.“
„Ne boste zmagali.“
„Zakaj ne?"
„Ker preveč govorite, tako, da bo zvedel o tem.“
„Ali mi verjamete, Marta, da tega nikomur ne pripovedujem?“ „Meni že.“
„Vam že, ker ste edini človek, ki kaj takega hoče poslušati. Pripovedujem vam zato ker boste moja zavetnica.“
„Kakšne nesmiselne reči govorite! Jaz, vaša zaveznica proti očetu? In zakaj nelki?“
Objel jo je z ognjenim pogledom:
„Slabo sem povedal, ne boste moja zaveznica, ampak zaveznica Kabala.“
„Kaj je Kahal?“
„Že samo to da niste še nikdar slišali nič o Kahalu, priča proti vašemu očetu. On, ne jaz, bi vas moral seznaniti z judovstvom.“
Marta mu je vsa zmedena in vznemirjena odgovorila:
„Ne pripovedujte mi ničesar več, prosim vas.“
„Zdaj ni čas, da bi prosili. Razložil vam bom, vi pa boste vse ohranili zase.“
Avto je ta trenutek prišel na Avenido de la Plata in je v drznem ovinku na Calle Directorio zavil proti Linierskim klavnicam.
V tem oddaljenem kotu mesta 'blizu Mestne hladilnice, kjer vsak dan zakoljejo po štiri tisoč juncev in krav, da neizmerno število prebivalcev dobi vsalk dan tisoč ton mesa, ki ga použijejo v štiriindvajsetih urah, se gnetejo kmetje, ki so prišli s polj, živinorejci in njihovi hlapci, mesarji, ki koljejo živino, siromaki, ki preže na delo in na srečo in še deset vrst drugih ljudi, ubogih in bogatih, ne da bi jih bilo moči dosti razlikovati med sabo. Vsi, ki se prerivajo tod, čutijo v sebi poklic za kupčije, usoda pa si izbira med njimi svoje ljubljence.
Ob določenih urah gredo v go-
stilno čez cesto na grižljaj in na kozarec vina.
Gostilna je velika. Mize so razsejane brez reda po njej. Ljudje sedajo k njim, ne da bi se kaj dosti priklanjali- Nekateri imajo suknje, drugi ne. Veliki ventilatorji pod stropom vrte svoje lopate in odganjajo muhe ter redčijo težki, vlažni zrak. Diši po toplem mesu.
Ognjišče s kriošlko mrežo za pečenje mesa je tik ob vratih, da si vsakdo takoj, ko vstopi v gostilno naroči, kar mu je všeč.
Nad velikim ognjiščem je na-pušč za zračenje. Na ognjišču preprosta železna mreža nad žarečim ogljem iz janeževine. V loncih se evro debeli vampi, kosi stegen, rebra drobje, vse v sočnih omakah, ki jih kuhar meša in pokuša z veliko zajemalko.
Mauricio Kohen je Marti po telefonu opisal kraj kamor bosta šla in je takoj v njej zbudil žilico za dogodivščine.
„Tam,“ je dostavil „vas ne bo nihče spoznal.“
Ko sta sedla v sopara^ gostilno, je prišel strežnik z zavihanimi rokavi in jima predlagal, naj naročita jetra, ocvrta na hitro.
„Ali so sveža ?“ je kar tako vprašala Marta.
„Tako sveža, gospodična, da ^ jih surova pojedli če vam jih pokažem. ..“
„Dobro, prinesite.“
„In malo solatice s čebulico 10 paradižnički ? In pol stckleničic® domačega vina? In malo prave kmečke klobasice ? In kavo ?“
„Da, privlecite vse, bomo že videli«
Sedla sta v kot. To je bila nepotrebna previdnost. V gostilni je bito kakih (petdeset ljudi vseh vrst, ki eo se razgovarjali o kupčijah ali 'Pa premišljevali o njih. Toda niti enemu se ni zdelo vredno, da bi bil Vrgel ipol pogleda na elegantno gospodo z rumenega vozila.
„Razložite mi zdaj, Kohen, zakaj mi pravite, da sem vašega rodu?«
„Sem vas s tem razžalil?“
Marta je zardela. Po očetovi rodbini je bila Judinja, ampak ni hotela tega priznavati, ker so v vi-8°ki družbi vse ljudi tega rodu ime-h za pritepence.
„Ne, nisem Judinja. Ali hočete, da vam pokažem svoj krstni list? Katoličanlka sem.«
„To ni nič. Tudi jaz sem krščen. ^ dvajsetem letu me je krstil neki škof, ki je zelo ponosen na moje spreobrnjenje.“
„Mojega očeta je tudi krstil škof. Poročil ga je pa nadškof.“
Mauricio Kohen ji je pogledal v želene o,či in zašepetal ji je na uho kakor da je prvič zaupen do nove Prijateljice:
„Judovstva mi mogoče uničiti: ni k'a ne krsta z vodo, no krsta s ikr-vj°, ki bi ga mogel izbrisati. Veliko Se jih dela, kakor da so ga zapu-®*-ili zato, da mu tako bolje služijo.
Ruenos Airesu poznam enega sa-“>e8a pravega odpadnika...“
Iz njegovih ust je donelo prepričanje in ponos ne zasmehljivost
kaj drugega.
Marta ga je gledala z občudovanjem. Ta mladi in močni človek, brez predsodkov in brez pomislekov, ki ga je gibala silna strast, jo je spravljal v osuplost in jo osvajal.
„Povejte mi... Ta odpadnik... je moj oče?“
,<Da.“
„'Im jaz, ki sem istega rodu, pa verujem v druge stvari, ali sem tudi jaz odpadnica?“
„Ne, vi ne veste za naše postave, govorite in živite kakor gojim-ka.“
„Kaj je to?“
„Nevernica, kristjanka, a Juda so vsi drugi narodi na svetu, pa maj bodo katoličani ali budisti ali pogani, gojimi, neverniki. In vi govorite kakor nevernica, pa ste vendar Judinja in boste prišli še do tega, da boste ponosni na to, čeprav vam tega nihče ne pove. Moč Judov je v tem, da znajo skrivati.
Marta je komaj pokusila obilno jed, ki jo je strežnik postavil na mizo. Popila je kozarec sode. Zdelo se je, da je nepotrpežljiva.
„Skrivnost imate? Kakšno?“
On pa je odrinil svoj krožnik, popil vino in plačal.
„Tu ne morem govoriti: pojdi z menoj, Marta!“
„Kam ?“
„K meni.“
„Kako ?“ je vzkliknila presenečeno.
Njeni pirijatelji niso nikdar rekli, maj bi šla z njimi domov popit kako okrepčilo.
„Ne. ‘Ne morem iti z vami.“
„Moram ti zaupati važne stvari.
Na cesti to ni 'mogoče, česa se bojiš od mene?“
Pogledala ga je po strani.
„Da mi ne bi spet govorili o šotorih v Cedarju in o škrlatnih ustnicah.“
Njegove drzne in trde oči so opozorile, kako neprimerne so bile njene zasmehljive besede.
„Ne mislim vam govoriti o tem, ampalk o nečem kar je veliko več kot to. Nobena ženska v Buenos Airesu me zastopa prave lepote in moči žensk iz mojega rodu bolje kot vi. Premišljal sem o tem in iskal in izmed tisoč in več kot tisoč žena izbral vas. Niti slutili niste da hodim na 'tihem za vami. In ko je prišel trenutek, da sem se prepričal, da st© vi žena, katero sem iskal, sem našel stik z vami ne da bi potreboval posrednikov. Ne recite mi, da sem izgubljal čas.“
Njegova rolka je stisnila njeno, ki se je oklepala volana pri avtomobilu.
„Pojdiva k meni!“
Zapovedovalna sladkost njegovega glasu in giba jo je premagala. Kakor bežne jesenske megle so se ji razpršili pomisleki.
Njena duša je bila gola in je drhtela. Prvič v življenju. Marta je začutila v sebi tok judovske krvi in zazdelo s€ ji je, da sliši skrivnostno vzklikanje:
„Tja do pokrajin Danovih je že slišati razgetanje konj... “
„Kaj to pomeni? Povejte...“
„To so besede preroka Jeremija, ki naznanja tistega, ki bo prišel v svojem lastnem imenu.“
„Nikdar mi mi še nihče govoril teh stvari. Kaj je Dan? Kdo je, ki bo prišel v svojem lastnem imenu?“
„Dan je eden izmed dvanajstih Izraelovih rodov in te besede govore o Antikristu, ki se bo rodil iz tega rodu.“
Marto je zadela strela. Mrmrala je:
„Antikrist! Tisti ki mora priti na koncu časov, da bo Kristusu vzel gospodstvo nad svetom in ljubezen ljudi.“
V samostanu je nekoč brala knjigo o Antikristu katerega pravo ime je skrito v številki 666 in kateremu sveto pismo pravi: „zver, ki je prišla iz brezna človek greha, višek obupa.“
Odmev teh 'besed, ki jih je brala v otroških letih, jo je udaril v čelo kakor kamen. Ona, katoličanka, ki je pri prvem obhajilu s čisto dušo sprejela Kristusovo telo, bo odpadla od Njega iz prazne in nevarne radovednosti po tistih skrivnostih?
La kdo je bil človek, ki se j« polastil njene rolke in ji skozi rokavico dal čutiti toploto svoje krvi? Komaj sta spregovorila med seboj nekaj besed: niti ni vedela za njegova čustva, za njegove navade, za njegove namene.
„Nisem brala svetega pisma," Je rekla kakor da se opravičuje. „N« vem nič tega, kar veste vi, in vaše nerazumljive besede me polnijo s strahom.“
,yčesa ne razumete?“ je izpraševal prijazno kakor učitelj, ki uči otroka.

»Ne razumem, k alko se more posloven človek Oti je isiposoben uničiti nasprotnika, kakršen je moj 0če, spremeniti tako, kakor ste se spremenili vi, in mi govoriti kakor "ovore duhovniki in preroki.“
„Jasno,“ je vzkliknil, “ne morete ^ kar na mah rešiti svoje gojimske Narave. Tudi ne morete takoj razumeti pravo judovske duše, jasne 'n skrivnostne obenem. Zato se pohujšujete nad tem, kar se vam zdi, si nasprotuje.“
„Res, nasprotuje si,“ je ponovila na tihem.
Čudno naključje! Ona, ki je ljubila samostojnost bolj kakor življenje, je čutila čudno ugodje v tem, jo je nekdo obladoval in premagoval. Vse njeno življenje je bilo Pravzaprav neskončna vrsta muh nazvajenega otroka.
Nenadno pa je njeno nečimrnost Uničilo močno čustvo, podobno ljubezni in jo spremendl0 v poslušno in krotko bitje, da je bila kakor speči otrok.
In da je Koben ne bi zaničeval, oeš de se pretvarja in da je otročja, Je skušala razburjenje prikriti. Uganil je njene misli.
„Ubogo gojimsko bitje! Rado bi vedelo, kakšni smo? Obrni o^i sama vase in boš vedela, ne da bi ti jaz kaj razlagal. Toda v tebi je tisto večno nasprotje judovske duše: izbrano ljudstvo smo, obenem pa ljudje trde pameti. Določeni smo, da bomo zagospodovali svetu, pa ni-uiamo domovine. Naša sveta knjiga, falmud, je bolj premetena razpra-
va o trgovini kakor pa bi jo mogel napisati najbolj prebrisan bančnik. Postavljamo oltarje Mojzesu, a ni še dobro odnesel peta, že prosimo Arona, naj nam naredi malika. In najvišji duhovnik v Izraelu je naredil s svojimi rokami zlato tele: „Izrael, glej tvoj bog.“
„Čudno, res.“
„Za vse to je ključ.“
„Pokaži mi ga.“
„Judjg smo mistiki in verniki, toda naše upanje velja samo bogastvu tega sveta. Ne vemo, da je še kaj več kot to, in smo svoj raj postavili na zemljo. Bog nas ni ustvaril, da bi si osvojili nebo, ampak da gospodujemo zemlji. To je naša vera. Že šest tisoč let upamo na Mesijo, našega kralja, ki bo osvojil svet.“
Kohen je opazoval svojo lepo spremljevalko, ki je molčala in imela oči zaprte, tako so jo njegove bleščeče prerokbe zaslepile.
Avtomobil pa, ki ga je vodila njena trdna roka, je požiral vrste hiš, mirne ceste, vrtinčaste velike ulice parke, ki so polnili zrak s tropskim dišavjem.
„Ob tej cesti je moja hiša,“ je rekel nenadno. „Druga na levi.“
!Ni marala poslušati in je vozila po sredi.
„Kaj delaš? Nočeš iti z mano?“ „Ne!“
„Da! Zapelji do parka in vrniva se. To, kar ti nameravam povedati, ne morem povedati na cesti.“
„Kaj mi boste povedali? Govorite o Mesiju, ki mora priti. Jaz
sem katoličanka in verujem, da je Mesija že prišel m da je Kristus Bog.“
Objel jo je z mračnim pogledom in ji odgovoril počasi, ker ga je njeno govorjenje zadelo v dušo kakor bogokletstvo,
„Kristus im Mesija, Kristus je slepar. Pravi Mesija, sin božji, v katerega upamo Judje, ker se bodo po njem spolnile obljube ki jih ima naše .ljudstvo, je tisti, ki mu kristjani pravijo Antikrist, čigar imena pa ne bo vedel nihče vse do njegovega prihoda.“
Dekletu je ®rce hitreje utripalo. On pa jo je prijel za roko in j0 potegnil k sebi oblastno in nasilno, kakor da bi bil njen oče ali gospodar.
„Jaz sem katoličanka,“ je ponavljala kar tako, „in verujem da je Kristus Bog.“
Dal ji je drugi sunek, ki jo je zadel do dna srca, da je začela omahovati:
„Deset gojimskih rodov ni dovolj, da bi s svojo nečisto krvjo iz-mili eno samo kapljo Izraelove krvi. Ali ne čutiš, kako ti v žilah gori neizbrisljivi naš ponos, ti, ki si Judinja od peta pa do bleščečih las na glavi ?“
Marta je molčala, da bi bolje slišala drhtenje svojega srca. Res se ji je zazdelo, da je od krsta dalje zmeraj čutila -skriti odpor do katoliške vere.
Njegove ošabne oči so metale tako čudno svetlobo, da ga je zaprosila:
„Saj niste vi tisti, ki naj pride v svojem lastnem imenu, kajne da ne?“
Kohen tse je izognil norčevanju in odgovoril resno:
„Jaz sem se rodil v Buenos Ai' resu, Antikrist pa se bo rodil v Je' ruzalemu ali v Babiloniji, in ženske ga ne bodo mogle pogledati, ne da bi ga vzljubile.“
Na te zadnje besede j,e zardela im mu odgovorila:
„Kaj veste vi, kaj se godi v ženskih srcih?"
Zdelo se je, da ni videl njene rdečice.
Avtomobil se je kakor puščica spuščal po Avenidi Alvear.
„Po tej cesti! Tod bova prišla do moje hiše.“
Marta ga je poslušala, -čutila se je omamljeno in v njegovi popolni oblasti.
„Druga ma desni! To je moja hiša. Živim sam s strežnikom. Ustavi in izstopiva.“
Avtomobil se je ustavil in Marta je izstopila za Kohenom, ki je odklenil hišna vrata.
Stopila sta v svežo in senčnat« vežo. Koraki so odmevali po belem in črnem marmorju. Prostor je bil mračen. Okno je držalo na vrt, kjer je žarelo cvetje glicinij.
„Sedi, Marta. Zakaj imaš žalostne in motne o,či? Ne boš odložila klobuka ali vsaj rokavic?“
Čutila je, da se izgublja nekje v senčnih pokrajinah, kjer Se ni moči ustaviti.
„Ne bom te naučil samo, krni
drži pot do moje hiše. Kolikokrat si slišala Jezusovo (bogokletstvo: Jaz sem pot, resnica in življenje... Ne! Ne poti, ne resnice, ne življenja ni v evangeliju, ampak samo v tisti 'knjigi, ki je uresničila največji čudež vseh časov.“
„Katera je ta knjiga?“ je vprašala Marta in vzela v roke velik hebrejsko pisan zvezek.
„To je Talmud, naš verski, politični in družbeni zakonik, tisočkrat svetejši kakor sveto pismo.“
„Tn kaj je tisti presenetljivi čudež?“
„Da se je sto in stoletja ohranil °braz našega ljudstva čist in nezma-iičen. čudež je v tem, da se petnajst 'nilijonov Judov ni potopilo v dva tisoč milijonih nasprotnikov in se fii spojilo z njim.“
„Zdi se da je res čudež,“ je delala Marta.
„Toda,“ je nadaljeval, po zaslugi Talmuda bo to ljudstvo brez dvoma kmalu gospodovalo vsem narodom.“
Marta ga je osuplo gledala. Za-{enjala je verjeti, da bi vso to uteg-«ilo biti res in da 'bo Argentina še Pred Antikristovim časom sužnja sinagoge.
Ni ugovarjala. V svojem krščanskem srcu je začutila odpadniški Ponos.
'Maurrcio Kohen je nadaljeval:
,/Poslušaj in razumi poti, po ka-t°rih bo Izrael prišel do oblasti nad Svetom. Bog je dal našemu narodu amisel za moderna osvojevanja ki i'h ne izvedeš z mečem ampak z Zatoni.“
,/Potem bo moj oče lahko kralj,“ je rekla ponosno, on pa je nadaljeval :
„Celo v svetih knjigah gojimo v je oznanjeno Izraelovo zmagoslavje. Jezus je pri Jakobovem vodnjaku dejal Samarijanki: odrešenje prihaja od Judov. In Pavel, veliki apostol, ponavlja Izaijevo prerokbo: Odrešenik bo prišel s Siona. Največja bitka vseh časov bo na italijanskih in nemških bojiščih: Rim proti Jeruzalemu.“
„Kdo jo bo dobil?“
„Najprej Rim.“
„Im potem?“
„Jeruzalem, toda pomni vedno: ne z mečem, ampak z zlatom.“
Opoldne se je Marta vrnila domov, vsa omamljena od apokaliptičnih videnj.
Popoldne je dobila pismo brez podpisa, ki je vsebovalo samo tele zagonetne besede:
„Kralj sionske krvi se bo kmalu rodil.“
„Še korak, in simbolična kača, Izrael, bo ovila vse narode.“
Marta je začutila v sebi tisočletni pcr.nis izvoljenega ljudstva in čutila, da je Judinja po duši im po krvi. Stopila je to ogledalu in se gledala.
Ne! Nikdar ne! Ne na njenem bleščečem čelu, ne na roki se mi kazalo število Antikristovo: 666.
(B0 še)
4 Koncil
Cerkev se zanima za sedanje ljudi
Ko se j« Cerkev v dialogu sklonila k človeku v ljubezni in zaskrbljenosti zanj, j« razumlj vo, da je osnova in izhodišče njenega dialoga s človeštvom človek sam in njegovi današnji problemi. Zakaj ti pereči problemi so danes splošno zanimanje vsega človeštva.
OSNOVA IN IZHODIŠČE ČLOVEK
„Ce'rkev koncila,“ pravi papež v nagovoru ob koncu koncila, „se je mnogo posvečala človeku, kot biva
v današnji realnosti, človeku, ki živi in je ves zaposlen sam s seboj,
človeku, ki ni le središče vsega svojega zanimanja, ampak si tud' sam sebe upa imenovati počelo in smisel vse realnosti.“
Koncil se po lastni izjavi „obrača na vse ljudi, da bi osvetl i skrivnost človeka in da bi sodeloval pri iskanju rešitve najvažnejšim vprašanjem našega časa“ (Konst, o Cerkvi v sedanjem svetu 10).
Koncil ponuja, kot sam izjavlja, vsemu človeštvu iskreno sodelovanje Cerkve za vzpostavitev vesoljnega bratstva, k- odgovarja vzvišenemu človekovemu poslanstvu. Cerkev hoče nesebično služiti človeku, kot Kristus, čigar delo nadaljuje, ki je prišel, da bi stregel, ne pa, da bi ise mu streglo (prim. Konst. 3). Zakaj, „ker je Bog Oče počelo in cilj nas vseh, smo vsi poklicani k temu, da bi si bili bratje. Zato vsi, ki smo deležni iste človeške in božje 'poklicanosti, moremo in moramo brez nasilja in brez zahrbtne misli sodelovati pri gradi tvi sveta v pravem miru“ (Konst. 92).
REŠEVANJE ČLOVEŠKIH PROBLEMOV
Cerkev se ob tem zaveda, da s svojim poslaništvom veliko koristi človeku in človeški družbi (Konst. 40). Vodi človeka k popolnemu razvoju njegove osebnosti, ko branj njegovo svobido i71 pravice človeške osebe, odkriva
dostojanstvo človeške osebe in smisel človekovega življenja in dola in usmerja človeka na pot ljubezni (Konst. 41).
Cerkev kot enotna božja družina veliko prispeva k enotnosti vesoljne človeške druž ne. S svojim verskim oznanjanjem ljubezni in prvenstvenih pravic občega Viagra blagodejno vpliva na svetna področja človeške družbe in ostvarja v njej pravo notranjo enotnost soglasja src (Konst. 41).
K pravemu namenu in k sreči Posameznika in družbe usmerja zakon in družno, kulturo eko-nomsko-socialno in politično življenje, pospešuje mir med narodi 'n njih bratsko sožitje v vesoljni Človeški družni (Konst. 46-90).
ČLOVEŠKA VREDNOST CERKVE
Vse to kaže veliko človeško vrednost delovanja Cerkve, poleg zko]j religiozne, ki jo morejo ugo-tnviti tudi nekatoličani, pa tudi nekristjani ' n neverni.
Ob misli na to človeško vrednost koncilskega prizadevanja pravi Pspež v zaključnem nagovoru: ”Vi( modelni humanisti, ki odklanjate transcendenco najvišj'h reČi, priznajte koncilu vsaj to zalogo in boste priznali naš novi humanizem: tudi mi — in bolj kot drugi — dvigamo človeka...
Moderna miselnost je vajena vsako stvar presojati po njeni koristnosti. Tedaj mora priznati veliko vrednost koncila, ker vse usmerja v človekovo korist. Zato naj se nikdar ne imenuje brezkoristna vera, kot je katoliška, ki se na koncilu, kar pomeni višek njene zavestnosti in učinkovitosti, izjavlja brez pridržka v korist in za službo človeku. Katoliška religija in človeško življenje tako potrjujeta svojo povezavo.“
V dialogu s svetom Cerkev izhaja iz skupne osnove človeka in govori o njegovih glavnih problemih, da mu pomaga. S tem se n) izneverila svojemu religioznemu poslanstvu in cilju, čeprav v tem ne oznanja človeku razodete resnice same. Zakaj človeške probleme osvetljuje in rešuje v jasni luči svojega razodetega nauka ter tako oznanja Kristusov nauk v tej konkretni in sodobni obliki.
Ko Cerkev pomaga človeku in z njim išče rešitve njegovih problemov, si osvaja današnjega človeka ter se tudi po tej poti vrašča v človeštvo in raste v svetu.
Dr. Franc Gnidovec
KOMUNIZEM,
VERA
IN ŽIVLJENJE V SLOVENIJI
5. Oče, grešil sem .. . če bi še enkrat živel
NOVA SVOBODA
Po letu 1945, ko so prišli' na oblast oznanjevalci novega reda in svobode, so nekateri to sprejeli z zadovoljstvom. To so bili predvsem taki, ki jim je življenje po naravnih zapovedih in v skladu s človekovim dostojanstvom bilo v napotje- Zato so novo svobodo imeli za dobrodošlo.. Sprostili so svoje nagone in strast^ kar je prejšnja družba iz načelnih in razlogov civilizacije odklanjala. Ce so se pre. je premagovali, je bilo t0 zaradi obz ra do okolja. Ker tega okolja ni več, oziroma je zatrto, je nedovoljeno v preteklosti postalo dovoljeno in imelo prosto pot. To so smatrali za pravo svobodo, kar jim je režim radevolje nudil, odvzel pa jim je osebno svobodo in pravice, ki so last vsakemu človeku. Prevrn IJ so lestvico vrednot.
Vsi, ki jim je prijala taka svo-
boda, vsaj za nekaj časa niso čutili pomanjkanja oziroma kršitev resnične svobode. Sicer jih ni bilo mnogo, a so se povsod pojav li s hrupom. Hoteli so potegniti za seboj tudi druge.
Režim je imel v absolutni posesti in uporabi vsa sredstva družbenih občil in je povsod širil svojo protiversko propagando. Ta je slonela na stalnem ponavljanju in pretiravanju Darwinove razvojne teorije, da se je človek razvil iz opice, iz česar naj bi sled loj da človek nima duše, da ni Boga in posmrtnega življenja. Zato je vera nepotrebna, je produkt zaostalosti, predvsem še miračnega srednjega veka, za katerega so značilne in-' kvizicije, preganjanje, mučenje in ub janje tistih, ki niso hoteli verovati. Kot dodatek vsemu temu so še stalno ponavljali pripovedko o fajmoštru in kuharici.
Približno na teh osnovah je slonela vsa protiverska propaganda, ki je dosegla višek leta 1952, ob prekinitvi diplomatskih odnošajev s Svetim sedežem in ko ao v pustnih sprevodih javno smešili pokojnega papeža Pija XII. Ta nivo je propaganda držala nekako do leta 1955, potem pa je začela pojemati. Ljudje so se je naveličali. Tud življenjska realnost jih je učila drugače.
Postopoma se je mnogim, ki so se vdali svobodi uživanja začela prebujati vest. Življenje, izkušnje so jim pokazale in dokazale, da se sladkast, ki je v nasprotju z naravnim In božjim zakonom spre-

meni v grenkoba bridkost, prinaša težave, glavobol in nemirno vest. Vedno bolj so spoznavali in dojemali resnico, da je svoboden 'n srečen samo človek, ki je sposoben se premagati in zmagati nad Kamim seboj. Resnična svoboda in človekovo dostojanstvo izhajat] iz 'Prostovoljne in zavestne podvrže-r»osti zapovedim Stvarnika. Kolikor bolj se človek podvrže tem za-Poved m, toliko bolj je svoboden, resničen človek.
Začela je pešati tudi vera v nov ^d, ker njegovi oznanjevalci niso ’Pogl'i uresničiti svojih obljub. ^Ucti marksistična m tologija ni 'Pogla ljudem nadomestiti vere, ki ■i° je večina poznala. V mnogih dušah je nastajala praznota in v ^ praznoto je začel pronicati ža-''ek vere.
Mnogim, ki so zapustili vero, lo začela govoriti vest. Vse zanikanje Boga in življenje brez Nje-ali proti Njegovi volji, ga ni Pioglo izriniti ‘iz srca in vesti. Ostal je na dnu, v kotičku vesti 111 začel govoriti v dneh stiske in dvomov. To je imelo za logično Posledico, da so sj izbrali pot, k: v‘Cldi k virom resnice. Vsak posameznik se je odločal, zato je Slo jmdasi. Od 'leta 1954 do I960 ni nlo preveč vidnih znakov. Poka-so se pa bolj močno nekako ^Prčetkom koncila. Začelo se je obdobje javnega pričevanja vere. "i bilo več strahu.
^ojuv je bil tako močan, da je Presenetil oblastnike in njihove Somišljenike, Tudi oni so začutili
potrebo po neki obnovi, ker so uvideli1, da novemu, ki prihaja, ne bodo več kos. Priznali so, da so se v preteklosti motili, delali napake, da niso nezmotljivi. Začeli so napovedovati in pripravljati reformo, kj naj bi red, ki se podira, ki se je pokazal za neživljenjskega in človeku tujega, ohranili pri življenju.
Duševnost slovenskega človeka v tej dobi opisuje psiholog dr. Anton Trstenjak v knjigi „Če bi še enkrat živel“, ki jo je izdala Mohorjeva družba v Celju leta 1965. Sicer v uvodu pisec pravi, da mu je pobudo za pisanje knjige dal Branislav Nušič s svojim lastnim življenjepisom „Avtobiografija“ in Paul Sartre s svojo dramo „Igre je konec“.
Knjiga je rezultat ankete (poizvedbe), ki jo je avtor izvedel med 5000 osebami. Morda so najbolj zanimiva poglavja tista, ki so omenjena v nadaljevanju.
ŽELIJO SI OTROK
Vprašanje naravnega prirastka prebivalstva, predvsem rojstev, je v Sloveniji zelo važno, saj gre za biološki obstoj naroda. Nekako pred 10 leti so začela rojstva močno padati. Gotovi so začeli dvomiti v življenjsko silo naroda. Toda, ali je strah upravičen, ali res slovenski ljudje ne marajo več otrok? V anketi so na vprašanje, če si želijo, oziroma bi hoteli imeti več otrok, odgovorili takole:
		Da	Ne
		%	%
od 21—30 1.	moški	89.0	11.0
	ženske	68.4	31.6
	skupaj	74.8	25.2
od 31—40 1.	moški	88.0	12.0
	ženske	90.6	9.4
	skupaj	89.5	10.5
od 41—50 I.	moški	98.9	1.1
	ženske	78.3	21.7
	skupaj	86.1	13.9
od 51—60 1.	moški	84.4	15.6
	ženske	83.3	16.7
	skupaj	83.8	16.2
od 61—70 1.	moški	82.9	17.0
	ženske	73.8	26.2
	skupaj	79.0	21.0
od 71—80 1.	moški	78.8	21.2
	ženske	67.9	32.1
	skupaj	73.1	26.9
od 81—90 1.	moški	94.7	5.3
	ženske	87.5	12.5
	skupaj	90.6	9.4
Skupaj	moški	89.0	11.0
	ženske	77.6	22.4
	skupaj	83.8	16.2
Vir: Dr. A. Trstenjak, če			bi še
enkrat živel,	str. 65.		
Odgovori so razveseljivi, saj si skoraj 84% vprašanih želi zopet ■meti otroke. Še posebej so razve, seljivi odgovori v skupinah od 31. do 40. leta 'in od 41. do 50. leta, to je tistih, ki jih je povojna doba najbolj prizadela. Ce so v preteklosti v tem pogledu grešili, hočejo popraviti.
VOLJA DO ŽIVLJENJA
Približno 71% vprašanih si želi še enkrat živeti. Imajo močno voljo do življenja. Ta želja, pravi dr. A. Trstenjak v omenjeni knjigi (str. 89), utegne izvirati iz treh različnih nagibov:
1.	Da bi še doživeli enkrat srečno življenje, ker so bili že srečni, torej bi življenje ponovil'.
2.	Da bi življenje popravili, ker je bilo nepopolno.
3.	Nesreče, ki so spremljale življenje, vzbujajo upanje na boljšo življenje v drugič.
Hočejo ponoviti' dobro, popravit' pomanjkljivosti1, živeti popolnejšo kljub križem in težavam.
Na vprašanje, če bi hoteli še enkrat živeti, so anketiranci odgovoril ':
		Da	Ne
		%	%
od 21—30 1.	moški	74.6	25.4
	ženske	70.0	30.C
	skupaj	75.6	24.4
od 31—40 1.	moški	83.8	16.2
	ženske	75.9	24.1
	skupaj	79.2	20.*
od 41—50 i.	moški	75.6	24.4
	ženske	70.0	30.()
	skupaj	72.4	27.°
'id 51—60 1.	moški	74.5	25.5
	ženske	67.6	32.ß
	skupaj	70.8	29
°d 61—70 1.	moški	62.5	37.5
	ženske	62.0	38.0
	skupaj	62.0	37.9
(>d 71—80 1.	moški	54.8	45.2
	ženske	66.0	34.0
	skupaj	60.0	40.0
»d 81—90 1.	moški	60.0	40.0
	ženske	85.0	15.0
	skupaj	72 0	28.0
Skupaj	moški	71.3	28 7
	ženske	70.7	29.3
	skupaj	71.0	29.0
Vir: Dr. A. Trstenjak, Op. cit
Z ozirom na poklic je najmočnejša želja po ponovnem življenju n'eđ kmeti. Iz tega še ne izhaja, da j-nel kmeti. Iz tega še ne izhaja, da . ntetj^ odklanjajo življenje ali lrnajo več samomorilnih misli, am-jjnk ;z dejstva, da so v povojni .•°t>i kmetje zelo veliko trpeli .in Se tega trpljenja niso preboleli.
Preusmerjajo življenje
čbvek se v življenju vedno po-,l|'avljai hoče ga preusmeriti. Je nezadovoljen s samim seboj, išče, , ba in pričakuje. Izkušnje prete-oski so šola in zakladnica, iz ka-,'irG erpa smernice za bodočnost.
■Unanji vplivi in okolje, ki ga ob. najajo, so največkrat postranske-^ Pomena in samo v pomoč last-ri,lro izkušnjam.
človek se prej ali slej kesa svo-
j h napak in zlobe. Premišljuje, zakaj je dobro ali napak ravnal. Se popravlja, hoče biti boljši, a vedno ne uspe, posebej, če zaupa izključno v samega sebe.
Na vprašanje, v čem bi enako ali drugače iravnali, so dr. Trstenjakovi anketiranci odgovorili takole:
	M.	Ž.	Sk.
	%	%	%
Študij	19.8	11.8	15.8
Poklic	11.9	11.7	11.8
Versko življenje	6.5	11.8	9.2
Razno	37.2	25.7	31.4
Enako	5.4	7.8	6.6
Ne vem	19.2	31.2	25.2
Skupaj	100.0	100.0	100.0
Vir: Dr. A. Trstenjak, Op cit-str. 127.
Kar 93.4% bi jih drugače ravnalo, enako pa samo 6.6%. Sicer jih 25% pravi, da ne vedo, v čem 'bi drugače ravnali, ravnali bi pa le drugače, hočejo biti boljši, živeti popolnejše življenje.
Na kaj bi najbolj pazili, če bi bila dana možnost še enkrat živeti, so odgovori naslednji:
	M.	Ž.	Sk.
	%	%	%
Versko življenje Č stost (zdržnost)	7.7	9.9	9.0
pred zakonom	11.2	13.0	12.2
Izbira partnerja	11.5	13.8	12.8
Vzgoja otrok	5.9	11.7	9.2
Zdravje Harmonija	28.3	20.6	23.9
v zakonu	14.4	13.1	13.7
Razno N« vem
11.6	8.9	10.0
9.4	9.0	9.2
100.0 100.0 100.0
Vir: Dr. A. Trstenjak, Op. cit. str. 134.
Ljudje vrednotijo 'resnične dobrine življenja. Poudarek dajo vrednotam socialnega značaja> in je zdravje, ki je predvsem individualnega značaja z ozirom na celoto v manjšini. Vendar je tudi zdravje izredno važna dobrima in dostikrat bistven predpogoj, da more človek razvijati svoje zmožnosti in živeti krepostno življenje.
*
Je to nekaj bežno podanih misli in podatkov o tem, kaj se dogaja v duševnosti slovenskega človeka v domovini. Postopoma se tisti, ki so Se nekdaj oddaljili od Resnice, zopet vračajo k Njej, se kesajo, začenjajo novo ž vij en j e. Poleg božje milosti imajo zasluge za to tisti, ki so doma v najhujših časih vztrajali v dobrem. Njihov zgled je kot luč pokazal pot onim, ki so omagali ali omagovali. Njim smo dolžni zahvalo pred Bogom in ljudmi za obnovo verskega življenja v domovini.
Avgust Horvat
Iz
dnevniva
Janeza
XXIII
In vendar sem danes pri posetr nem izpraševanju vesti in zvečef pri splošnem izpraševanju z rok° otipal da sem že padel v tolik0 majhnih pregreškov in izpolnil tol»' iko reči tako nepopolno, da se m<>' ram zamisliti. Kaj je vse to? Tok sem. Potem pa po drugi poti naj' dem kako bi se ponašal, kakor sem vzor človeka, ki izvršuje svoj® naloge!
Koliko raztresenosti pri opra^' Ijanju duhovnih dnevnic s pravkar posvečenimi tovariši i:n pri male»»1 opravilu naše Gospe!
Ali so morda besedica tovariš»1 zunaj sobice druga besedica ob ča' su molka in dolgo razpravljanje 0 osebnih dejanjih, čeprav indiferentnih, deji kreposti? Ali talko zač®' njam držati obljube?
Sploh v svojih zadevah potrobi»' jem tiste svete živahnosti ki jih bo naredila odločne in prijetne. Nepri' siljenost, dobro notranje razpolož®' nje je potrebno tudi pri verskih v»' jah, tako da ne prinašam0 Bog11
^ojih molitev in čustev tako rekoč ^ed spanjem, ker lahko zaidemo v Nevarnost, da bi se naveličal popuščati.
Torej pognm; in ponižajmo se! ^aši pregreški so razlog več, ki nas spodbuja, naj se združimo vedno k°lj z Bogom ki edini more ozdra-v*ti naše slabosti.
Danes sem slabo delal. Kaj sem Ptogel pričakovati od sebe? Jutri (mora biti) več pazljivosti in več
zaupanja: „Domine, tu vjdcs indig-nitatem mieam, succurre mihi, tu es spes mea! — Gospod, ti vidiš mojo nevrednost, pomagaj mi ti si moje upanje!“
22. decembra (1902)
Gospod Jezus, v prahu se ponižam pred teboj. 'Vidišj kako ubog sem: daješ mi (milost), da z roko otipi jem vsak dan, vsak trenutek ko mislim nase. Kesam se; saj sem
tam kjer eem bil, z raztresenostjo, s .pomanjkanjem odločnosti, lahkomiselnostjo v svojih zadevah, s tolikimi nepopolnostmi zlasti v govorjenju. In vendar mi ne manjka trdne jn odločne volje; pa se razburjam in se vznemirjam, ko opažam tako malo praktičnih sadov zadnjih duhovnih vaj.
Moj Gospod Jezus, naj tvoje milosti ne bodo zaman. Nimam več poguma, da bi se prikazal pred teboj. Sam0 dva dneva me še ločita od tvojih rojistnih praznikov in ti že pričakuješ mojih darov. Gospod, samo kesanje imam in nevšečnost, da ne morem zadovoljiti tebe, 'glede katerega čutim, da ti hočem zelo dobro in ti imam namen darovati trdno voljo, da ti tak0 v dejanju pokažem svojo ljubezen. Pomagaj mi, da bom v teh dveh dneh popravil preteklost; razpoloži mojo dušo za svoj prihod, tako da bo na božični praznik moje veselje bolj radostno, ko bom vedel, da si zadovoljen z menoj, da me prisrčno ljubiš in me vžigaš s svojo sveto ljubeznijo.
Marija, sveti Jožef, naj bo en pogled in ena prošnja tudi zame. Jesu, Maria et Joseph, pro vobis vi-vam, pro vobis patiar pro vobis mo-riar — Jezus, Marija in Jožef, za vas živini za vas naj trpim, za vas naj umrjem! Kako sladko mi je ponavljati te besede!
23. decembra (1902)
■Danes je bilo z mojimi zadevami manj slabo kot včeraj; jutri mora biti bolje kot danes in tako v pri-
hodnje z božjo milostjo. Močno poudarjam načelo, 'ki ga nikoli zadosti ne premišljujemo: narediti moram vsako stvar, opraviti vsako molitev, izvršiti vsako pravilo tako, kot da ne bi imel nobenega drugega dela, kakor da bi me Gospod poslal n» ®vet samo zato, da bi tisto dejanje opravil dobro; in moje posvečenje naj 'bo navezano na dobro izvršitev tistega dejanja ne da bi mislil «a prihodnje ali na preteklo.
To je velika misel, ki ima, če j° praktično natanko uporabimo, moč> da izginejo raztresenosti, kakor blagoslovljena voda prežene hudobnega duha; to Je začetek notranje zbranosti: age quod agjs — delaj, kar delaš, in vztrajnosti v božji priču-jočnosti. Da pa obrodi svoj sad, je potrebno, da jo praktično vršimo prav od prvih jutranjih dejanj dalje-
Jutrišnji dan mora biti dan velike zbranosti in velike gorečnosti-Jezus je blizu, že je na tem, da pretrga sveto zagrinjalo materinega naročja; že slišimo njegov ljubezniv glas: „Glej pridem,, (Raz l6-15)! Moram se s posebno skrbnostjo pripraviti na ta njegov prihod, ker od tega pričakujem neizmeren dobiček. Jaz mu moram sporočiti velike reči, icm pa ma neštevilne in velike dobrote, da mi jih razdeli-Moja misel in moje srce morata jutri ves dan počivat pred tabernakljem> ki je te dni spremenjen v betlehemski hlevček. Veni, veni, bone J-esu, et noli tardare: -anima mea nune re" quiescet in spe — Prid-i, pridi, dobri Jezus in nikar se ne mudi; moj* duša -bi sedaj počivala v upanju.
svetle zvezde žare v mrzlem ozračju; vznemirjajoči in neubrani glasovi Prihajajo iz mesta <na moja ušesa; to so posvetni veseljaki, ki se s pijančevanjem spominjajo uboštva Zveličarjevega; tovariši okoli mene sPe v svojih sobicah, jaz ipa še ču-JCIn in mislim na betlehemsko skriv-nost.
Pridi, pridi, Jezus, pričakujem te.'
Marija in Jožef čutita, da se biža ura; meščani so ju zavrnili, pa Cres ta ven na polje in iščeta zatočišča. Jaz sem ubog pastir; imam ie ubog hlevček, majhne jasli in malo slamic; vse vama podarim; sprej-Oiita to ubogo kočico. Pohiti, Jezus, Cie j ,tu moje srce; moja duša je uboga in brez kreposti, slama toli-Ir^rih mojih nepopolnosti te bo zba-dula in boš zato jokal. Toda kaj hočeš? Ta malenkost je pač vse, kar Ipiam. Tvoje uboštvo me gane, me razneži, mi izvablja solze iz oči; in Vendar ti ne morem kaj boljšega darovati. Jezus, olepšaj mojo dušo s svojo navzočnostjo, okrasi jo s svojimi milostmi, ogrej to slamo in jo spremeni v prijetno ležišče za svoje presveto telo!
Jezus, pričakujem te; oh hudob-Peži te zavračajo; zunaj veje ledeni Veter; puste te, da zmrzuješ; pridi v moje srce; sicer sem ubošček, pa le bom ogrel kolikor bom le mogel; Vsaj hočem, d'a bi ti bilo všeč moje hrepenenje, da bi t& lepo sprejel, da hi ti želel vse dobro ter se žrtvoval ^ate. Ti pa bodi bogat in glej na
decembra (1902)
že je nastopila noč; jasne in
moje potrebe; ti si plamen ljubezni, pa mi boš očistil srce vsega, kar ni tvoje presveto Srce; ti si neustvar-jena svetost, pa me boš napolnil z rodovitnimi milostmi, da bom res duhovno napredoval. Pridi, Jezus, toliko ti moram povedati • • •, toliko težav ti zaupati; toliko želja je toliko obljub, toliko upanja.
Hočem te počastiti, poljubiti na čelo, o mali Jezušček, in se ti ponovno za vedno darovati. Pridi, o Jezus nikar se več ne mudi, sprejmi moje vabilo, pridi!
Toda, joj, zelo pozno je že, spanec me zmaguje, pero mi pada iz rok. Dovoli mi o Jezus, nekoliko zaspati, medtem ko bosta tvoja Mati in 'sv. Jožef pripravljala stanovanje.
Kar tu bom počival v nočnem hladu. Kakor hitr0 boš prišel, bo svetloba tvoje luči obsijala moje oči, tvoji angeli me bodo zbudili z ubranimi glasovi slave in miru in jaz bom tekel v prazničnem razpoloženju, da te sprejmem in ti poklonim svoje revne darove svojo hišo, vse, kar zmorem v svojem uboštvu; da te počastim in da ti pokažem svojo topl0 ljubezen skupaj s pastirji, ki bodo pritekli z menoj, in z nebeškimi duhovi, ki bodo prepevali slavospeve tvojemu Srcu. Pridi, pričakujem te!
Poslovenil dr. F. Žakelj (B0 še)
MICHEL QUOIST
DNEVNIK ANE MARIJE
PONEDELJEK, 19. MARCA. Hvala Gospod, hvala.
Nikoli’ se ne izgublja čas, kadar pozabimo nase, da iskreno pomagamo drugim. Zame je to najvažnejše: popolnoma se darovati drugim, predvsem, ker človeštvo in ves svet potrebujejo ljubezni; drugič, ker Gospod prebiva le tam, kjer je 'resnična ljubezen ; končno, ker jo to zame edin način, da se naučim ljubiti.
V razredu med sošolkami je še mnogo dela. Prijateljstvo, za katerega smo se toliko trudile, se rahlja. Dekleta se odtujujejo. Znova se bomo morale truditi, vedno delati in se ne naveličati.
Tudi v Mladinskem domu je še mnogo dela. Privabiti moramo čim več mladih. Dati jim primerno zaposlitev, razvedrilo, organizirati športne turnirje, festivale. Včasih se mi zdi, da je moje delo brezpomembno, malenkostno, včasih, da ne bom kos zastavljeni nalogi. Vendar hočem zaupati. Kristus mi bo pomagal. On je postal vodnik mojega življenja. Gospod, pomagaj mi, da ne bom nikoli pridržala ničesar zase da bom vedno razdeljevala veselje in mir.
Prejela sem Tonetovo pismo. Piše mi:
Draga Ana Marija!
Danes sem dobil vojaški poziv. V Četrtek moram oditi. Prej bom šel še ob skat strica in staro mamo.
Najprej se tl motam zahvaliti za sobotni večer. Bil sem tako zaskrbljen zaradi odhoda k vojakom; nemiren. Film je nemir v meni še povečal. Hotel sem se igrati z ljubeznijo. K0 sva se vračala, si m® tl pogledala in se mi nasmehnila s tistim čudovitim nasmehom, katerega skrivnost le ti poznaš, sem bil v trenutku pomirjen. Prav, kakor bi veter razgnal temne oblake.
Za ta in še za mnogo drugih lepih trenutkov, se ti zahvaljujem-Veš, Marija, da si mi večkrat pomagala, da sem ostal čist. Ce sem hotel narediti kako neumnost, sem te pogledal, ali eiem mislil nate. Nikoli bi si ne mogel odpustiti, če bi umazal najino lepo prijateljstvo.
Sedaj te prosim dve stvari: Prvič da bi mi k vojakom pisala. Ne prepogosto. Ti imaš mnogo učenja. Letos moraš končati učiteljišče, in nočem ti jemati tvojega časa. Potem še delo v Mladinski Katoliški
Organizaciji. Vendar bi želel, da bi mi včasih pisala. Tako bi se bolj 8Poanala in medsebojno duhovno obogatila, kakor dobra prijatelja.
Drugo: Rad bi te obiskal, ko bom prišel na dopust, predno odi-dem v Alžir. Takrat boš ti stara devetnajst let in jaz enaindvajset.
bova mlada, vendar ne več otroka, in lahko bova resno govorila o najini bodočnosti.
Pomisli na vse to. V sredo zvečer se bom prišel poslovit. Rad bi kil dve minuti s tabo, da mi boš odgovorila.
Pred letom sem bral knjigo Paula Claudela „Svileni čevelj“. Ni posebno ugajala, vendar sem si zapisal tele besede osebe, ki jo lesnik imenuje “gospa Glasba”. Ta je govorila Gospodu: „Moj Bog, ^hvalim se ti, da si mi dal dar, da vsi, ki me pogledajo, želijo peti; ^äkor da bi jim čisto tiho dala ton.“ Ne vem, če si za ta dar kdaj Prosila Gospoda, ali če ga je kdo drugi prosil zate; vendar ti lahko reČem, da ti ga je Gospod podelil. Ostani čista, moja dobra Ana Ma-
in še mnogi bodo peli ob tebi.
Še enkrat hvala, moja “gospa Glasba”, ,jn moje iskreno prijali jstvo.
Tone.
SREDA 21. MARCA. Tone je prišel kakor nevihta. Govord je 0 Vsem, povedal malo. Kmalu se je poslovil.
„Mama, spremila bom Toneta do vrat. Samo dve minuti in se vrnem.“ Mamica se je nasmehnila. Res sem bila le dve minuti. Oblju-kila sem mu, da mu bom pisala.
„In ko bom na dopustu?“ me je vprašal.
„Me prideš obiskat, kajne?“ sem se mu nasmehnila.
Približal se mi je in me smehljaje gledal. „Ana Marija, danes ni kakor v soboto zvečer, kajne?“
„Jasno da ne.“
„Hočeš?“
„Da!“
Sklonil se je in me poljubil, ampak ta poljub mu nisem jaz izžgala, tudi on mi ga ni ukradel. Podarila sva si ga. Takrat mi je re-„Ne daj, da bi te mamica čakala.“
(Priredila M. M.)	KONEC
MAJ (Mayo) 1968 — štev. 5
M*« XXXV
UVODNIK	267	Msgx. Rmustelj — med Slovenci v Argentin'	
KONCIL	308	Cerkev se zanima za sedanje ljudi	
MORALNI POGLEDI	272	Vprašujete — odgovarjamo	
BOGOSLUŽJE	267	Molitveni namen	
IZSELJ. PROBLEMI	275	Resnica — vrednota in poapeševavk*	
		drugih vrednot	
CERKEV V SVETU	268	Martin King	
	262	Nova doba rimsikie kurije	
	282	Cerkev uboe-ih in ubožna Cerkev	
	268, 294, Postno pastirsko pismo slov. skofiov (9)		
KOMUNIZEM, VERA			
IN ŽIVLJENJE	310	Oče, grešil sem ... če bi še enkrat živel	
V SLOVENIJI			
VZORI IN DOGODKI	314	•Iz dnevnika Janeza XXIII.	
V DRUŽINI	278	Očetovi zapiski	
1	279	Pavliniča ima danes mehak nosek	
FANTJE IN DEKLETA	286	Gradimo Slovenijo v svetu (V)	
	288	Mladinska pošta	
	318	Dnevnik Ane Marije	
SPOMINI	296	Poročevalec iz Kristusovih časov	
ROMAN	300	Zlato večnega Juda		^
NOVICE	292	Med nami v Argentini	
	290	Iz Slovenije	
	273,	285 291 Svetovne	
NAROČNINA: Celotna naročnina v Argentini In obmejnih državah 2.100.— pesov; ZDA in v Kanadi 7 dolarjev; v Avstriji 125 filling-ov; v Italiji 2.800.— lir; drUgJ protivrednost dolarja.
DENARNA NAKAZILA NA NASLOV:	Antonio Orchar, Ramön FalcOn
Butenos Aires, Argentina.
POVERJENIKI:
Argentina: DuSnopastirska pisarna, Ramön Falcön 4158, Buenos Aires.
ZDA: Rev. Julij Slapäak, 6010 Glas« Ave., Cleveland, Ohio 44103, USA.	.
Slovenska pis., Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA' Kanada: Ivan Marn, 131 Treeview Drive, Toronto 14, Ont., Canada.
Trst: Marijina družba, Via Risorta 3, Trleste, Italia.
Italija: Zora PiSčanc, Riva Piazzutta 18, Italia.
Avstrija: Naro-čnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
,,Duhovno življenje“ je slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (ms£r' Anton Orehar); urejuje uredniški odbor. — Editor responsable: msgr. Anton Orehar, Ram6n Falcön 4158, Buenos Aircr. Reg. de la Prop. Intel. No. 843.9°
Tiska Vilko SRL, Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina.
Marija pomagaj, ti si mati in kraljica slovenskega NARODA, MI PA HOČEMO RITI VEDNO IN POVSOD TVOJI DOBRI OTROCI IN ZVESTI SLUŽABNIKI- POMAGAJ NAM V VSEH KRIŽIH IN TEŽAVAH, OBNOVI V BOGU VES SVOJ SLOVENSKI NAROD, DAJ NAM VELIKO MILOST, DA BOMO KMALU MOGLI ČASTITI NA NAŠIH SLOVENSKIH OLTARJIH ČIM VEČ BLAŽENIH IN SVETNIKOV SVOJEGA SLOVENSKEGA RODU. NEKOČ PA VSE SVOJE SLOVENSKE OTROKE IN SLUŽABNIKE ZBERI PRI SEBI V NEBESIH. AMEN.
(Dr. F. Žakelj, Zdrava Marija, milosti polna, str. 786)
Ovitek: F. Holosan