17. štev. V Kranju, dne 29. aprila 1916. Leto IV. zhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5 60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujeo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Teden Rdečega križa od dne 30. aprila do dne 4. maja! ===== Pristopajte ========== Rdečemu križu kakor udje! Darujte Rdeč. križu ali skrbi za mladino darov v denarju! = Kupujte === oficijalne znake Rdeč. križa! Poziv! Četrtič, odkar se je začela vsiljena nam vojna, se obrača država do svojih državljanov in jih poživlja, da pripravijo denarna sredstva za nadaljevanje in zmagepolno završitev vojne. Vojaški položaj je ugoden, obsežne dele sovražnega ozemlja imamo zasedene, uspešno zadržujemo zahrbtnega sovražnika na naših mejah — zato lahko z utemeljenimi upi zremo v bodočnost. Prežeti domovinske ljubezni in pravega starodavnega junaštva se bore naši vrli rojaki na vseh bojiščih in žanjejo slavo, hvalo in priznanje vsega sveta. Kakor oni, ki prelivajo na bojišču svojo srčno kri za domovino, merajo tudi vsi drugi sloji prebivalstva pokazati svojo domovinsko ljubezen. Zatorej podpisujte polnih rok četrto vojno posojilo! Kakor kažejo že izdani prospekti, je udeležba pri četrtem vojnem posojilu zelo ugodna prilika za nalaganje denarja, ki zajamči zelo bogato in varno obrestovanje. Pri prejšnjih treh vojnih posojilih je prebivalstvo Kranjske na vsega priznanja vreden način pripomoglo k uspehu finančnih transakcij. Štejemo si v posebno čast dežele, da prekosimo, kar smo do sedaj storili. Nihče naj ne zaostane in ne sme zaostati, ko gre za to, da podpremo boj z orožjem z denarnimi sredstvi in pomoremo do končne zmage. Uverjen sem, da moj poziv ne ostane brez uspeha, kajti vsikdar, kadar je klicala domovina, je bil zvesti kranjski narod na svojem mestu. V Ljubljani, dne 17. apriia 1916. C. kr. deželni predsednik: Baron Schvvarz, s. r. Nemška ofenziva na Francoskem. Boji na Francoskem. Berolin, 22. aprila. Ob cesti Langenmark-Ypres so napadli Angleži v zgodnjih jutranjih urah jarke, ki so jih jim naše patrulje, dne 19. aprila vzele, ter so nekako tretjino jarkov zopet zavzeli. Na obeh straneh kanala La Bassee smo uspešno razstrelili nekaj min. Sovražni ogenj na mesti Lens in Royes je zahteval zopet nadaljne žrtve med prebivalstvom. V Rovesu je bil en otrok ubit, 2 ženi in en otrok ranjeni. V Argonih smo z razstrelitvami razdejali francoske postojanke na višini Fille morte ter imamo zasedeno razsežno vdrtino pred svojo fronto. Zapadno od Maase so obnovili Francozi svoj napor proti Mort Hommu. Dvakrat smo jih sestrelili z artiljerijskim zapornim ognjem na obeh bregovih. Tretji napad se je razbil z velikimi izgubami ob naši poziciji. Ljuti boji z ročnimi granatami za del jarka blizu gozda Caurettes so ta jarek spra- vili zopet v- našo posest. Ponoči se je Francozom zopet posrečilo ustaliti se v njem. Vzhodno od reke živahno artiljerijsko delovanje z bližinskimi bojnimi sredstvi v kamnolomu južno od Haudromon-ta in južno od utrdbe Douaumont. Obojestranski artiljerijski ogenj v odseku ob Maasi je trajal brez presledka dan in noč z izredno silo. V pokrajini severozapadno od Fresnesa en Boivre smo dobili vjetnike od 154. francoske divizije. Tu se je konstatiralo, da je sovražnik v prostoru med tem krajem in Avocourtom od 21. februarja sem postavil v boj v celem 38 pehotnih divizij, od katerih so poleg tega 4 divizije po daljšem miru in dopolnjene z novimi možmi, zlasti iz rekrutnih letnikov 1916, postavili v drugič v boj, v drugič pred poraz. Berolin, 23. aprila. Vsled visoke talne vode, ki onemogoča iz-gradbo smo morali opustiti svoje na novo zavzete jarke ob cesti Langenmark-Ypres. Proti severu smo odbili južno od St. Eloija neki angleški napad z ročnimi granatami. Zavrnili smo angleške, patrulje, ki so po močnem pripravljalnem ognju ponoči prodirale proti naši črti na obeh straneh ceste Bapaume-Albert. Pri Tracy le Valu se je ponesrečil sovražni protinapad. Oblak plina se je obrnil nazaj v francosko pozicijo. Ob Maasi smo vzeli jugovzhodno od Haucour-ta, zapadno od višine Mort Homme, sovražne jarke. Na desno od reke v ravnini Woevre in na višinah pri Combresu se je bojno delovanje omejilo na trajno zelo živahne artiljerijske boje. Berolin, 24. aprila. Skoraj splošno traja na fronti živahnejše streljanje kakor zadnje dni. Na več točkah so nemške patrulje izvršile uspešna podvzetja. PODLISTEK. Vladimir Korolenko. Brez besede. Dalje. Pa kmalu je bil smrtni slučaj pozabljen. Isti dan se je neka mala jadrnica komaj rešila pred parnikom. A to še ni bilo vse. Ljudje na barčici so mahali s klobuki in se smejali v razdalji komaj par metrov. Oblečeni so bili v voščeno platno in kaj čudna so bila njih pokrivala . . . Drugič bi se bilo lahko pripetilo še kaj hujšega. Sredi dneva se je zdelo, da je kapitan v mlečnobeli megli hipno nekaj zapazil. Parnik je obstal, potem je vozil nekoliko nazaj, kakor bi bil bežal pred nekom, ki se giblje v megli in končno je zopet čakaje obstal. Lozinskij je videl v višini nekaj kakor soparni oblak z lesketajočimi se robovi. Zrak je postajal hladnejši in bril je oster veter. Parnik se je obrnil, ter zdrknil počasi, kakor da se hoče skrivati ob levi v globino megle. Ono na desni strani pa ni bil oblak, nego ledena gora. Lozinskij ni mogel verjeti lastnim očem, da vidi naenkrat tako ogromno množino ledu. A vsi so to videli. Na parniku je nastal molk, celo vijak se je sukal previdnejše in bolj tiho. Ledenik je plaval, lahno se zibajoč mimo in naenkrat se je izgubil, kakor bi se bil stajal v mlečnobeli megli. Naša Loziščana in Ceh so takoj sneli klobuke ter se prekrižali. Nemci in Angleži nimajo navade se prekrižavati, a na Boga vendar verujejo in molijo. Ko je vozil parnik dalje, je šel mlad mož v črni suknji in belem ovratniku (nikdar v življenju ne bi bili mislili, da je to duhovnik) s celo gručo ljudi v ospredje in glasno je začel moliti. Ljudje pa so molili žnjim ter celo peli neznane pesmi in pobožno petje se je pomešalo s tulečim glasom sirene, ki je iznova svarila. Meglena stena je odgovarjala novic, samo še otožnejše in še bolj zamolklo . . . Morje je postajalo mirnejše in mirnejše in valovi so pljuskali ob stranice ladje, kakor bi hoteli človeka prositi odpuščanja . . . 2ene so dolgo jokale in se niso mogle potolažiti. Osobito se je smilila Lozinskemu mlada sirota, ki je sedela ob strani, si zakrivala s koncem volnene rute obraz, ter jokala kakor otrok. Sam ni vedel kako, a stopil je k njej, ji položil svojo težko roko na ramo in ji rekel: „Potolaži se in ne jokaj, dekle! Bog je mi-lostljiv." Dekle pa pogleda s svojimi modrimi očmi Lozinskega in odvrne: „Ah, kako bi ne jokala ... Saj se vozim sedaj sama v tujino. Doma je umrla mati, na parniku oče in v Ameriki imam nekje dva brata, a kje, tega ne vem ... Le pomislite, kaka usoda me čaka!" Lozinskij je nekoliko obstal, jo ogledoval, a ničesar izpregovoril. Ni ljubil govoriti tjavendan, saj je bila njegova usoda ravno tako temna. Le da od je tega trenutka, kjer je tudi bil, kjer je tudi sedel in kar je tudi delal, vedno mislil na to dekle ter vsak hip pazil nanjo. In koj takrat je sklenil Lozinskij sam pri sebi: „Ce najdem tamkaj v daljnem in nepoznanem svetu svojo srečo, bo tudi tvoja, dekle. Saj človek vedno hrepeni po tem, da bi koga ljubil, osobito pa še, če je v tujini." Dvanajsti dan so se začeli ljudje na parniku zbirati na sprednjem delu ladje, kakor mravljinci na plavajočem koščeku lesa, ki ga veter zanese na breg reke. Iz tega sta sklepala Loziščana, da ne more biti več daleč Amerika. In res je najprej zapazil Matvej, ki je imel dobre oči, da se je na desno vzdigovalo nekaj kakor bela igla nad morje. Polagoma je postajala večja in konečno se je razločevalo čisto natančno, da je to bel svetilnik. Na morju so plavale bele jadrnice s poševnimi jadri sem in tja, pripluli so beli parniki z okni, kakor jih imajo stanovanja in mali, kaj čudno zgrajeni parniki, kakor jih Loziščana še nista videla nikdar. Tamkaj pa v modri, megleni daljavi, se je počasi nekaj razločevalo, nekaj svetlikajo-čega, belo se svetečega; razširjalo se je ter postajalo pestreje in pestreje. Videlo se je z drevjem obraščene otoke in obal z belimi peščenimi poti. Slišati je bilo od tamkaj tudi nekako donenje in ropotanje in visok dimnik je izpuhteval črn dim. Dyma je dregnil Matveja s komolcem. „Vidiš? Ceh je le govoril resnico." Matvej je pogledal naravnost. Tam je stala višje kakor najvišji jambori največjih ladij orjaška ženska postava z dvignjeno roko. V roki je imela » Južno od St. Eloija smo z ognjem zavrnili angleške oddelke. Nemško letalo nad Dovrom. London, 23. aprila. Vojni, urad poroča: Danes ob 11. in 45 minut zjutraj je priplulo neko sovražno letalo nad Dover ter krožilo v višini 6000 čevljev nad mestom. Obrambni topovi so začeli streljati in pregnali letalo, ki ni metalo bomb. Boji pri Verdunu. — Letalski boji. Berolin, 25. aprila. Na obeh straneh je bilo artiljerijsko in letalsko delovanje zelo živahno. Zapadno od Maase je prišlo ponoči severovzhodno od Avocourta do bojev z ročnimi granatami. Napad v več valovih proti našim jarkom vzhodno višine Mort Homme se je ponesrečil v infanterijskem ognju. Naši letalci so izdatno obložili sovražne za-kope in etapne kraje z bombami. Neko sovražno letalo smo z obrambnim ognjem pri Tahuru sestrelili in razdejali, neko drugo vzhodno od Maase. To se je med padanjem prevračalo. Nadaljni nemški uspehi pri Verdunu. Berolin, 26. aprila. • Južno od kanala La Bassee smo zavrnilili napad močnejših angleških oddelkov na od nas zasedene vdrtine po ljutem bližinskem boju. Boj z minami se na obeh straneh živahno nadaljuje. Zapadno od Givenchvja en Gohelle smo zasedli vdrtine istočasno razstreljenih nemških in angleških rovov, vjeli nekaj mož ter vplenili eno strojno puško. Uspešna patruljska podvzetja z naše strani so se vršila med Vaillvjem in Craonnom. Pričakovan francoski delni napad na gozd jugozapadno od Ville au Boisa smo zavrnili. 60 Francozov smo vjeli in vplenili eno strojno puško. Na višini pri Vauquoisu, severovzhodno od Avocourta in vzhodno od Mort Homma, so se vršili boji z ročnimi granatami. Spoznali smo sovražni namen napasti naše jarke med Mort Hommom in gozdom Caurette ter ga preprečili z ognjem proti že razpostavljenim četam Vzhodno od Maase sta obojestranski artiljeriji zelo živahno delovali. Severovzhodno od Tellesa (v Vogezih) mm je dal skrbno pripravljeni napad v posest prvo in drugo francosko črto na višini 542 in pred njo. Majhni oddelki, ki so prodrli v tretji jarek, so razstrelili tam številne zakope. Neranjenih mož smo vjeli 84 ter vplenili 2 strojni puški in eno metalo min. Ne glede na druga letalska podvzetja je neka naša letalska flotilja metala mnogo bomb vzhodno od Clairmonta na francosko letalsko pristanišče Brocourt in na močno zasedeni kraj Jubecourt. V zračnem boju smo zbili dve sovražni letali nad Fleurvjem, južno od Douaumonta in zapadno od tam. Nemška armadna lerala so ponoči napadla angleške utrdbe in pristaniške naprave v Londonu, Colchestru (Blackswater) in Ramsgateju ter francosko pristanišče in velika angleška vežbalna taborišča v Etaplesu. Napad nemških vojnih ladij in zrakoplovov na angleško obal. — Boji ob Flandrski obali. Berolin, 26. aprila. Dne 25. aprila, ko se je zdanilo, so naše pomorske vojne sile za odprto morje z dobrim uspe- hom obstreljevale utrdbe in vojaško važne naprave v Great Yarmouthu in Lowestoftu. Nato so obstreljevale skupino sovražnih malih križark in tor-pednih rušilcev. Na eni križarki je bil videti velik požar. Potopili smo en torpedni rušilec in dve sovražni stražni ladji. Ena izmed teh je bila angleš-| ka ribiška ladja, parnik „King Steffen", ki se je kakor se spominjamo, svoj čas branil rešiti posadko na morju ponesrečenega nemškega zrakoplova „L 19." Posadko ribiškega parnika smo vjeli, ostale sovražne pomorske vojne sile so se umaknile. Na naši strani nobenih izgub, vse ladje so se nepoškodovane vrnile. Istočasno s sunkom naših pomorskih vojnih sil je napadla v noči od 24. na 25. april flotilja hidroplanov vzhodne grofije Anglije. Z dobrim uspehom so obložili z bombami industrijske naprave v Cambridgu in Norwichu, železniške naprave pri LLicolnu, baterije pri Wintertonu, Ips-wichu, Norvvichu in Harvvichu ter sovražne straž-ne ladje ob angleški obali. Kljub zelo silnemu obstreljevanju so se vsi zrakoplovi nepoškodovani vrnili v svoje domače pristanišče. Letala našega mornariškega letalskega oddelka na Flandrskem so 25. aprila zgodaj zjutraj uspešno metala bombe na pristaniške naprave, utrdbe in letališče v Dun-kerquu; vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Boji prednjih pomorskih straž ob Flandrski obali z dne 24. aprila, o katerih smo že poročali, so se 25. apriia nadaljevali. Pri tem so naše po-! morske bojne sile težko poškodovale neki angleški j torpedni rušilec ter potopile en pomožni parnik, I čegar posadko so pripeljale vjeto v Zeebriige. Tudi s tega podvzetja so se naše pomorske voj-| ne sile nepoškodovane vrnile. Sovražnik se je zopet umaknil, da ga s flandrske obali ni videti. ; Angleški podmorski čoln „E 22" potopljen. — Zadeta angleška križarka. ■ Berolin, 26. aprila. . Dne 25. aprila so naše bojne sile potopile v južnem Severnem morju angleški podmorski čoln „E 22". Dva moža sta bila rešena in vjeta. Isti dan je zadel neki podmorski čoln ravno tam s torpedi neko angleško križarko, tipa „Aret-1 husa." Boji na celi francosko-angleški fronti. Berolin, 27. aprila. Jugozapadno od Ypresa smo močno obstreljevali angleške pozicije ter ugotovili dober uspeh s svojimi patruljami. Južno od St. Eloija smo s svojim ognjem zlomili močnejši sovražni napad z ročnimi granatami. V odseku Givenchv en Gehel-le-Neuville St. Vaast smo z uspehom zažgali več min, iztrgali sovražniku v nato sledečih bojih z ročnimi granatami pri Givenchvju kos njegovega jarka ter zavrnili protinapade. Angleški sunki severno od Somme so ostali brezuspešni. V pokrajini ob Masi je prišlo poleg silnega artilerijskega boja samo na levo od reke do delovanja infanterije. Z ročnimi granatami prodirajoče francoske oddelke smo zavrnili. Nemška patruljska podvzetja na več točkah fronte, tako v pokrajini severnovzhodno od Armentieresa in med Vaillvjem in Craonnom so bila uspešna. V zračnem boju smo z obrambnimi topovi zbili po eno sovražno letalo pri Souchezu in južno od Tahura, tretje južno od Parrova. Neka nemška letalska flotilja je izdatno obložila železniško progo v dolini Noblette, južno od Suippa. Danes ponoči se je izvršil napad zrakoplovov na pristanišče in železniške naprave v Margate ob angleški obali. Nemški letalci na zapadu. Svkarski listi poročajo, da je poletelo neko nemško letalo v soboto preko Amiensa ter vrglo pet bomb na predmestja. Neko drugo nemško letalo je metalo v soboto dopoldne bombe na Bou-logne. V noči na 17. april so nemški letalci vrgli sedem velikih bomb na Belfort, med njimi eno vžigalno bombo. Tri osebe ubite, 7 ranjenih. Stvarna škoda je baje le majhna. Zeppelin nad Kentom. London, 26. aprila. Reuterjev urad. Vojni urad poroča. Ob vzhodni obali Kenta je bilo včeraj zvečer naznanjen Zeppelin. Zdi se, da ni prišel delj na deželo in da se je vsled megle vrnil. Glasom dospelih poročil je vrgel bombo, ki je padla v morje. Ruske čete na Francoskem. Marseille, 26. aprila. Ruske čete so odšle včeraj zvečer v taborišče Maillv. Vpoklici na Angleškem. London, 27. aprila. Reuter. Oženjenjeni moški od 28. do 35. leta so za 29. maj vpoklicani. Napad na Doggerbanc. Berolin, 27. aprila., V noči od 26. na 27. april so deli naših bojnih sil na sprednjih stražah na Doggerbanc uničili veliko angleško stražno ladjo in privedli jeden angleški parnik kot pomorski plen. Rusi na Francoskem. Lvonski „Progres" prinaša pozdrav senatorja Doumerja Rusom. Dospelo je 5000 izbranih vojakov, ki so močno utrujeni vsled vožnje. Tri tedne ostanejo v taborišču barak v Estangeju ter pridejo morda med tem enkrat na parado v Pariz. Rusi na Angleškem. Lvonski „N'ouvelliste" poroča, da je dospelo že pred nekaj časom več ruskih čet na Angleško, od koder so odšle na francosko fronto. O številu teh čet mclče. Anglija in nevtralne države. „Baseler Anzeiger" poroča z dne 19. aprila: Anglija je storila pri vseh nevtralnih državah korake, da spravi nevtralno plovstvo in vse preskr-bovanje nevtralnih držav z živili pod svojo kontrolo. Priprave Nemčije za tretjo zimsko vojno končane. iz Rotterdama: „Daily Mail" izve iz avtoritativnega vira, da je Nemčija končala vse priprave za tretjo zimsko vojno. Vojna z Italijo. Col di Lana zopet deloma v naših rokah. Dunaj, 22. aprila. Ob južnem krilu naše primorske fronte smo odbili več ponočnih poskušenih napadov Italijanov na našo pozicijo vzhodno od Tržiča. V odseku Plockna je prišlo ponoči do silnej-šega streljanja. V pokrajini Col di Lana se je razbil sovražni napad na sedlo med Setsassom in Monte Stie-fom v našem ognju. bakljo, kojo je molela onim nasproti, ki so prihajali iz Evrope čez morje v veliko amerikansko deželo. Parnik je vozil počasi med barkami, ki so v ' zalivu švigale kakor povodni hrošči. Solnce je za-tonilo, mesto je postajalo večje in večje, hiše so se vedno bolj razločevale in zasvetile so se dolge vrste svetilk. Njih odsev se je zrcalil v vodi, na kateri so zasvetile in ugašale zopet druge lučice, in zopet druge lučice so stale na nebu. Nebo se je zatemnilo, a vzlic temu se je še jasno videlo visoko v zraku fino omrežje orjaškega mostu. Velikanske hiše, šest- in sedem-nadstropne, so stale globoko pod mostom na obrežju. Tovarniški dimniki z izpuhtevajočim dimom niso segali do njega in visel je nad vodo od brega do brega. Veliki parniki so vozili pod njim, kakor da so majhni čolnički. Zakaj to je največji most na celem božjem svetu ... To je bilo na desno, na levo pa se je dvigal, že čisto blizu, ženski kip, na kojega čelu se je zasvetil, kakor bi hotel tekmovati z zahajajočim solncem, zlat diadem. Venec plamenčkov pa je razsvetljeval bakljo v visoko dvignjeni roki . . . Lozinskemu se je strahu krčilo srce. Sedaj šele se je zavedal, kako velikanska je ta Amerika, na katere obrežju je mislil sniti se z Lozin-skajo. Predstavljal si je, da ga bo tu kje čakala, sedeč na svoji culici. „Moj Bog, moj Bog," si misli Matvej. „Saj je človek tukaj, kakor igla, ki pade v travo, ali kaplja, ki pade v morje . . ." Parnik je vozil že nad dve uri sporedno s hišami, a mesto v zalivu je postajalo vedno večje in več- je ... Od obrežja sem pa se je čul, vzlic ropotu parnega stroja, velikomestni šum. Sedaj se je čulo kakor pojemajoče dihanje velikanskega orjaka, sedaj zopet kakor jezno mrmranje in stokanje. In zopet je samo šumelo in šumelo, kakor šumi veter na stepi in potem zopet buči s tisočerimi glasovi . . . Lozinskij poišče Ano, mlado dekle, s katero se je seznanil, in reče: „Drži se mene in Dyme, dekle! Saj vidiš, kaj se godi v tej Ameriki. Bog nas ohrani in obvaruj!" Deklica ga je prijela za roko, in predno je še vedel kaj in kako, mu jo je poljubila. Uboga stvarica se je bila Amerike pač še bolj ustrašila kakor Lozinskij. Parnik je. ostal čez noč v zalivu in nihče ni smel na suho. Potniki so dolgo posedali na krovu, potem pa so šli v svoje kajite spat. Le oni niso spali, koje je, kakor naša Loziščana, skrbela usoda v tuji deželi. Končno je Dyma prvi zaspal na klopi, kjer so sedeli. Ana je dolgo sedela poleg Ma-tveja in včasih se je razločeval njen tihi, boječi glas. Lozinskij je molčal. Potem je zaspala tudi Ana, trudno glavo sklonjeno na svoj zveženj. Le Matvej je bdel celo gorko noč, dokler ni ugasnila luč na čelu spomenika in se ni zrcalila jutranja zarja v valovih morja . . . Drugo jutro so prišli amerikanski carinski uradniki na krov, dočim so parnik polagoma vlekli v pristan. Žalostno je bilo gledati morskega orjaka, kako je ležal na vodi kakor mrtev, brez lastnega gibanja, med tem ko se je tnal parnik žnjim igral kakor mravlja z mrtvim hroščem. Sedaj ga potiska od strani, sedaj ga vleče spredaj in žvižga in siče ter se suče kmalu sem, kmalu tja . . . Pristan pa je bil velikanski pomol, kakršnih je bilo mnogo ob obrežju. Vrstoma so tu stali, grdi, zamazani in orjaški. Le na enem so se gnetli Amerikanci, ki so kričali, žvižgali in upili „Hura!" Matvej je pogledal tja z zadnjo iskrico upanja, da zagleda sestro. A koj se je zopet obrnil. E, kje!... Nadosled so spravili parnik v pristan. Nek pomorščak, gibčen kakor mačka, je splezal čisto pod vrh ter spustil izkrcevalni mostiček navzdol. In vsi ljudje so šli na suho in stopili so na ameriška tla. Naša rojaka sta bila žalostna . . . Sla sta za ostalimi, saj vendar ni bilo mogoče ostati vekomaj na parniku. Ce pa hočemo povedati resnico, je bil Matvej mnenja, da je bilo bolje na ladji. Vozil se je in vozil . . . nebo, oblaki, morje in veter, tu spredaj pa, kjer se je morje končalo, usoda, ki jo je naklonil Bog . . . Sedaj pa je tu dežela, a prav nič lepega ni na njej . . . Vsim ostalim je pnhitel kdo nasproti, objemali so se, se poljubljali in jokali. Le naših LozišČanov ne sprejme nikdo in sama si morata poiskati nepoznano usodo. Kaj naj sedaj storita, kam naj se obrneta,' kam naj postavita nogo? Tu stojita v belih haljah z velrkimi škornji in visokimi kučmami iz ovčje kožuhovine, v rokah pa — iz domačih vrb narezan les — tu stojita kakor izgubljena in med njima deklica s svojo culico. (Dalje.) Dunaj, 23. aprila. Proti jugozapadnem robu Doberdobske planote se je pričel sovražni napad, sicer pa se je omejilo bojno delovanje ob primorski in koroški fronti na krajevne artiljerijske boje. Na Col di Lana so naše čete zopet zasedle oporišče na robu severozapadno od vrha ter ga obdržale proti sovražnemu napadu. Vrh sam stoji pod močnim ognjem naše artiljerije. Tudi v odseku Sugana in pri Rivi so se vršili živahni boji. Dunaj, 24. aprila. Boji ob jugozapadnem robu Doberdobske visoke planote trajajo. Več napadov besaglierjev se je zlomilo v našem ognju. Ob Col, di Lana je krvavo zavrnila hrabra posadka oporišča na grebenu pet sovražnih napadov. Boji na primorski fronti. Dunaj, 25. aprila. Ob jugozapadnem robu Doberdobske visoke planote je zavladal po odbitju italijanskih napadov precejšen mir. Severozapadno od Sv. Martina so vdrli naši oddelki v sovražno pozicijo, izvršili raz-strelitve, uničile težka letala min ter se po načrtu, ko so to nalogo izvršili, zopet vrnili v svoje jarke. V odseku Zagore je prišlo do živahnih bojev. Vrh Col di Lana je stal včasih pod ognjem naših težkih možnarjev. Poraz Italijanov pri Selcah. Dunaj, 26. aprila. Ob jugozapadnem robu Doberdobske visoke planote je prišlo zopet do silnih bojev. Vzhodno od Selc se je bilo sovražniku posrečilo v širši fronti vdreti v naše pozicije. Ko pa je hotel nadaljevati napad, so prešle naše čete v protinapad, ga pregnale tja nazaj v njegove stare jarke ter ga tudi iz teh v ljutem bližinskem boju pregnale. Tako so torej tudi tu vse naše prvotne pozicije v naši posesti. Vjeli smo 130 Italijanov. Artiljerijski ogenj je na sedmih točkah primorske fronte zelo živahen. Ob koroški fronti je bilo bojno delovanje zelo malo. Ob Col di Lana so naši težki možnarji nadaljevali svoj ogenj. Delovanje sovražne artiljerije je popustilo. V odseku Sugana so zapustili Italijani vse svoje pozicije med Vottom in Roncegnom, kjer smo našli mnogo vojnega materijala, ter so se umaknili na Roncegno. Boji ob soški fronti. Dunaj, 27. aprila. Ob primorski fronti so bili artiljerijski boji včeraj in danes mestoma zelo živahni. Zvečer se je pričel proti našim zopet zavzetim jarkom vzhodno od Selc bobnajoči ogenj; sovražni napad, ki mu je sledil, smo zavrnili. Vrh Sv. Mihaela je stal popoldne pod silnim ognjem vseh kalibrov. Ob tolminskem mostišču in severno od tam je naša artiljerija močno delovala proti italijanskim pozicijam. Pri Bovcu so pregnale naše čete sovražnika iz nekega oporišča v odseku na Rombonu ter vjele del iz alpinov sestavljene posadke. Boji pri Selcah. Tadnji teden meseca marca se je opetovano poročalo o bojih pri Selcah. Takrat se je bilo posrečilo Italijanom vstaliti se v nekaterih naših jarkih, kateri pa so že zopet v naši posesti, kakor priča uradno poročilo z dne 26. t. m. Odsek pri Selcah se razteza vzhodno ceste Doberdob-Ronki, ki pada tukaj v serpentini proti soški ravnini, nad že zdavnaj sestreljenim selom Selce imenovanim. Okopi stojijo nad soško ravnino 60 do 70 m, nad njimi hribčka Griže brdo in Kosič, ki zaključujeta odsek pri Selcah proti severu in jugu in kjer so vedno naše čete. Da so bili Italijani vdrli v ta odsek, je bilo to mogoče, kakor je poročal „Berlincr Tagblatt", ne morda vsled drznega prodiranja italijanske infanterije, ampak vsled ugodnega položaja težkih obrežnih baterij. Poleg lažje poljske artiljerije, ki se je vkopala pod Selcami med Sta-rancanom in Ronki v razvalinah sestreljenih vasi, razpolaga tretja italijanska armada vojvode d' Aosta na skrajnem desnem krilu s takozvanimi Ingunskimi baterijami. To so obrežni in ladijski topovi težkih kalibrov, ki se nahajajo deloma ob Sdobi, to je ob izlivu Soče v morje. Ti velikani so metali svoje ogromne granate na selške okope. Ali sovražniku ni bilo usojeno, Ja bi bil obdržal osvojene pozicije, začetkom aprila so bili jarki že zopet zavojcvani od naših čet. Tudi sedaj so bili zopet zagnali Italijani na te okope, ali, kakor znano, uspehov nimajo, kajti vse prvotne pozicije v odseku so v naši posesti. Ruska ofenziva. Odbiti ruski napadi. Berolin, 22. aprila. Tudi včeraj so se razbili ruski napadi krvavo pred našimi ovirami jugovzhodno od Garbunovke. Berolin, 23. aprila. Južno od Naroškega jezera se je končal neki ruski napad nekako enega bataljona z izgubami ob naših ovirah. Sicer razen mestoma oživlja-jočega se artilerijskega boja in nekaj bojev patrulj nobenih posebnih dogodkov. Z besarabske fronte. Iz Černovic poročajo, da vlada ob besarabski fronti relativno mir. Od časa do časa je slišati močnejše grmenje topov. Avstro-ogrska artiljerija je parkrat sijajno zadela. Tako se ji je posrečilo zadeti v neko rusko stotnijo, ki se je ravno vež-bala, večkrat je tudi s svojim ognjem preprečila gibanje ruskih čet. Vreme je gorko. Zdi se, da je zbiranje ruskih čet ob besarabski fronti končano. Med četami, ki so dospele v zadnjem času, se nahaja baje mnogo neizvežbanega opolčenja. Rusko-Japonska pogodba. Med Rusijo in Japonsko je bila sklenjena važna državna pogodba. Rusija odstopi Japonski kitajsko železnico vzhodno od Charbina, izpreme-ni Vladivostok v trgovsko pristanišče ter se zaveže, da opusti svoja vojna oporišča v vzhodni Aziji. Japonska prevzame zato z vsemi svojimi indu-strijalnimi silami preskrbo Rusije z municijo. Rusija dovoli nadalje Japonski trgovskopolitične prednosti v vzhodni Sibiriji in Mandžuriji. Japonska in Rusija se zavežeta v medsebojno priznanje svojega stališča na Mongolskem in v Mandžuriji. Rusija prizna tudi japonsko pravico v interesu miru posredovati na Kitajskem ne da bi kršila nedotakljivost kitajske države. V slučaju, da nastopi kaka tretja država, mora Rusija brezpogojno pomagati Japonski. Novi ruski municijski minister. Iz Kodanja: V rusko vojno ministrstvo sta pozvana general Frolov in senator Garin. Zadnjemu je poverjena skrb za municijo ter odgovarja njno;ovo stališče onemu francoskega in angleškega municijskega ministra. Ponesrečeni ruski napad pri Garbunovki. Berolin, 25. aprila. Jugovzhodno od Garbunovke se je zopet z velikimi izgubami ponesrečil neki ruski napad. Neka nemška letalska flotilja je z očividno dobrim uspehom napadla železniške in strojne naprave v Molodečnu. Nemški načrt proti Rusiji. „Russkij Invalid" trdi, da obstoja nov nemški vojni načrt proti Rusiji. Nemci bodo skušali dokončati započeto akcijo, pri čemer bo igralo veliko vlogo tudi nemško brodovje. Hindenburg bo osebno vodil vse operacije. Situacija generala Kuropatki-na je zelo otežkočena. Priprave za rusko ofenzivo. „Lokalanzeiger" poroča iz Curiha: Švicarski „Presstelegrat h" izve iz posebnega ruskega vira, da računajo na Ruskem v strahu, da Nemčija razbije Rusijo, samo še na pomoč Anglije. Splošni položaj ob rusko-nemško-avstro-ogrski fronti presojajo v merodajnih krogih visoke admiralitete ta-ko-le: Vojakov ima Rusija zadosti. Krogel za topove izdelujejo po 80.000 na dan. Pušk je dosti. Tudi v slučaju vojaškega uspeha smatrajo ofenzivo v večjem obsegu za nemogočo. Zaradi nesposobnosti transportne službe in pomanjkanja cest so morale celo strojne puške, ki so dospele iz inozemstva, obležati v Arhangelsku. Iz istega vzroka se je morala tudi armada v veliki meri dislocirati daleč za fronto, ker prometna sredstva za preskrbo armade ne zadostujejo. Iz teh razlogov se da razlagati, zakaj je bil general Kusskij odločno proti ofenzivnim poskusom, prcdno ga je nadomestil Kuropatkin. Položaj ob Stripi. Preko Rotterdama iz Bučača: Položaj na dolenji Stripi je za čete Avstro-Ogrske zelo ugoden. Te čete so v izbornih pozicijah zakopane in Rusi so se že opetovano zaman trudili jih napasti. Pred nekaj dnevi so Rusi ponoči napadli s premočjo ter so morale avstrijske čete zapustiti prednjo pozicijo pri Tribuhovicah; isto noč pa so avstrijske čete to črto s protinapadom zopet zavzele. Sedaj je delovanje artiljerije zelo zmirno, letalci pa so zelo predrzni. Rusi uporabljajo velikanska letala tipa Sikorskij s 4 do 5 piloti in 2 strojnima puškama, toda brez uspeha. V zračnih bojih so jih letalci in obrambni topovi vedno zavračali. Na Balkanu. Nemški letalci nad Tenedom. Ženeva, 22. aprila. Nemški aeroplani so bombardirali vojaško taborišče Avylo na Tenedu. Bombe so povzročile precejšnjo škodo. Grški protest proti zaprtju zaliva Suda. Atene, 18. aprila. Grška vlada je izročila da-I nes zastopnikom četverozveze pismeni protest proti tem, da so vojne ladje entente zaprle zaliv Suda na Kreti. Protest je jako energičen ter poudarja, v kako težki položaj da so spravila Grško neprestana izzivanja in žaljenje aliirancev. Prihod srbskih čet v Solun. „Lokalanzeiger" poroča 22. t. m. iz Aten: Prvi transport srbskih vojakov približno —- 2000 mož — je prispel na parnikih v Solun. Reorganizirana srbska armada. London, 25. aprila. Kakor poroča „Petit Journal" s Krfa je sedaj srbska vojska popolnoma opremljena s francoskimi uniformami in puškami. Armada šteje 130.000 mož in se nahaja v izvrstnem stanju. Romunija in Bolgarija. Iz Bukarešte javljajo: Pogajanja med bolgarsko in romunsko vlada radi podobne gospodarske pogodbe, kakor ste jo sklenili Romunija in Nemčija, potekajo zelo ugodno in bodo skoraj končana. Ministrski predsednik Bratianu se je očividno že odločil tako glede politike kakor usode romunske države. V Orijentu. Rusko uradno poročilo iz Male Azije. Petrograd, 19. aprila. Pri Aškali (38 km zapadno od Erzeruma) so naše čete zavzele v nočnem napadu močno utrjeno gorsko skupino v višini nad 2600 m nad morjem. Vjeli smo 4 častnike in 120 Askarov. Sovražnik je pustil vrh tega še nekaj sto mrtvih na bojišču. Nekaj sovražnih oddelkov, ki so bili nedavno pripeljani s polotoka Galipoli, smo popolnoma uničili, druge turške čete pa, ki so se udeležile boja, so imele v našem ognju pri nekem bajonetnem naskoku velike izgube. Rusko poročilo s Črnega morja. Petrograd, 19. aprila. Neki naš podmorski čoln je potopil, dasirav-no ga je napadal, seveda brezuspešno, neki letalec, pod silnim ognjem sovražnih baterij blizu vhoda v Bospor neki parnik in neko jadrnico. Kut el Amara pred predajo. Milan, 24. aprila. „Ccrriere della sera" poroča iz Londona: Neuspeh pri poskusu prebiti turške čete okrog Kut el Amare, kaže vedno bpfj očito, da se bo moral general Tovvushend .s, svojimi 10.000 možmi od lakote prisiljen vdati Turkom. Nekaj ministeri-jalnih časopisov za to angleško javnost že pripravlja na to, da ni pretiravati vojaškega pomena padca Kut el Amare, ter opozarjajo na to, da bodo Rusi kmalu utesnili turški nspeh pri Kut el Amari. Amerika in Nemčija. Ameriški ultimatum Nemčiji. Dne 20. t. m. je poslanik Združenih držav v Berolinu izročil nemški vladi noto glede vojne s podmorskimi čolni. Ameriški prezident pravi, da je to zadnja beseda Nemčiji. Pred odpošiljatvijo te note je prezident VVilson sklical obe zbornici ameriškega kongresa na skupno tajno sejo, v kateri je bila ta nota odobrena. Amerikanska nota zahteva od Nemčije, da takoj ustavi dosedanje metode podmorske vojne proti pasažirskim in tovornim ladjam in sicer „z besedami in dejanjem" sicer da bodo Združene države popolnoma pretrgale diplomatične odnošaje z nemško vlado. Kriza med Nemčijo in Združenimi državami je s tem dospela do vrhunca. VVilson zahteva od Nemčije, da naj odloži svoje najučinkovitejše orožje, ki ga ima na razpolago v težavnem boju proti Angležem. Amerikanska nota zahteva opustitev'podmorske vojne proti pasažirskim in tovornim ladjam. Ne razlikuje torej več med ladjami, kj, služijo le prevažanju nekombatantov in med ladjami, ki so morda do vrha natovorjene z vojnim materijalom za sovražnika. Ne razlikuje več niti med nevtralnimi in sovražnimi ladjami in dovoljuje torej nemškim podmorskim čolnom le še bojevanje proti sovražnim vojnim ladjam, ki se kakor znano le preveč skrivajo v svojih zakloniščih. Amerikanska nota ima značaj ultimata. Mesto določenega trmina, v katerem zahtevajo Združene države odgovor na svojo „zadnjo besedo", rabi ultimatum besedo „brez odloga," S tem dobiva ultimatum nekoliko milejšo obliko, ki seveda na stvari sami ne spremeni ničesar. Nota, ki je jako obširna in se peča prav nadrobno z bojem podmorskih čoln»v, konča: „Ce ima cesarska vlada še namen, nadaljevati vojno s podmorskimi čolni neusmiljeno in brez razločka proti trgovskim ladjam, brez ozira na to, kar mora vlada Žeruženih držav smatrati za svete, neprerekane postave, mednarodnega prava iu splošno priznanih zapovedi Človečnosti, bo končno vlada Združenih držav prisiljena sklepati, da je le ena pot, po kateri more hoditi. Ako bi cesarska vlada zdaj in nemudoma ne izjavila in ne provzročila, da opusti sedanje metode vojne podmorskih čolnov proti potniškim in tovornim ladjam, potem vlada Združenih držav ne more imeti druge izbere, kakor da popolnoma pretrga diplomatične zveze z nemško vlado." Konference v nemškem glavnem stanu. T Berolina poročajo: O ameriški noti in odgovoru, ki ga da nemška vlada na njo, so se vršile v nemškem glavnem stanu pod predsedstvom cesarja Viljema konference, katerih so se udeležili državni kancelar von Bethmann-Holbveg, načelnik generalnega štaba armade in mornarice, ter državni tajnik za mornariške zadeve. Državni kancelar se je vrnil 24. t. m. v Berolin in pričakovati je skorajšnjega odgovora Nemčije na VVilsonovo noto. Državni kancelar pri amerikanskom veleposlaniku. Berolin, 25. aprila, „Lokalanzeiger" javlja: Včeraj popoldan je obiskal amerikanski veleposlanik državnega kan-celarja, s katerim je konferiral 1 uro in 5 minut. Definitivnega odgovora na amerikansko noto Ge-rard še ni dobil. Veleposlanik je takoj brzojavil rezultat svojega razgovora z državnim kancelarjem v Washington. Verjetno je, da se poda državni kancelar še enkrat v glavni stan, da predloži cesarju definitivne predloge glede odgovora na amerikansko noto. Nemčija odgovori v petek? Iz Berolina poročajo: V političnih krogih se smatra, da se bodo posvetovanja med merodajni-mi nemškimi faktorji radi odgovora na amerikanski ultimatum najbrž v četrtek končala, tako da bo nemški odgovor izročen amerikanskemu veleposlaniku v petek. Zatrjuje se, da se bo vse zgodilo, kar je združljivo s častjo države in z vojaškimi potrebami. Razpoloženje uradnih krogov pa dosedaj še ni znano. Amerikanske priprave. „Central News" javljajo: Wilsonova nota je vzbudila med amerikansko mladino splošno navdušenje. En milijon dijakov se je javilo prostovoljno v vojaško službo za slučaj, da pride do preloma z Nemčijo. Senat je odobril zakon, ki zvišuje število vojaštva pri armadi na 280.000 in pri prostovoljni črni vojski na 261.000 mož. Votiral je 15 milijonov dolarjev vojnega kredita. Situačno poročilo iz Berolina. Berolin, 26. aprila zvečer. Položaj je neizpre-menjeno resen. Merodajni krogi se še vedno trudijo najti pot. ki bi omogočila ugodno razrešitev krize. Rezultati pa se bodo pokazali pač še le v nekaj dneh, najbrž še tekom tega tedna. Razpoloženje je mirno, narod zaupa vladi. Državni kancler drugič v glavnem stanu. Berolin, 25. aprila. VVolffov urad javlja: Državni kancler je imel danes popoldan še en daljši razgovor z ameriškim veleposlanikom ter se je nato podal s šefom admiralskega štaba v glavni stan. Nova navodila veleposlaniku Gerardu. „Lokalanzeiger" javlja preko Rotterdama: Veleposlanik Gerard v Berolinu je dobil od Wil-sona nalog, da naj nemško vlado opozori, da je stališče Amerike neomajno. Združene države zahtevajo, da mora sedanje bojevanje podmorskih čolnov prenehati, dokler se ne bo sporazumno uredilo vprašanje podmorske vojne. Kdaj odgovori Nemčija. „New York Herold" javlja, da bo po izjavi nemškega veleposlanika Bernstorffa nemški odgovor odposlan šele v torek ali v sredo prihodnjega tedna. Grof Bernstorff izlavlja tudi, da položaj še ni brezupen in da je poravnava še mogoča. Nemčija h koncesijam pripravljena. Budimpešta, 26. aprila. Iz Washingtona poročajo: Sinoči je prispelo na ameriški zunanji urad obširno brzojavno poročiro berolinskega veleposlanika Gerarda o njegovi konferenci z državnim kanclerjem. Nemčija je pripravljena privoliti v gotove koncesije, vendar je treba pomniti, da nemška vlada ne sme razburjati nemškega naroda. Merodajni krogi ameriškega zunanjega urada se drže rezervirano. Važnost in dalekosežnost odločitve nemške vlade. „Vossische Ztg." piše: V nobenem oziru se ne more precenjevati silno resnih posledic konečne odločitve naše vlade. Ne gre le za afero „Sussex", ne le za „sedanje metode" podmorskega boja, ne le za vprašanje tega boja sploh, da, ne gre le za Ameriko, temveč gre za vprašanje, kako bo vplivala odločitev vlade na trajanje, potek in uspeh vojne. Za odgovorne faktorje morajo biti torej merodajni politični, vojaški in gospodarski oziri. V „Lokalanzeigerju" svari neki „bivši visoki dr- žavnik" nemško javnost, da naj he podcenjuje preloma z Združenimi državami. Nemčija naj pomisli, kaj bi njene sovražnike najbolj razočaralo in potem naj se ravna* vpoštevajoč svojo narodno čast in svoje principijelno stališče v zadevi podmorskih čolnov. Optimistična naziranja. Iz Berolina poročajo: Politični krogi ne taje, da je položaj skrajno resen, toda ponovne in dolgotrajne konference med nemškimi merodajnimi faktorji ter med državnim kanclerjem in ameriškim veleposlanikom kažejo, da položaj še ni obupen in da se nemška vlada resno trudi, najti izhodišče iz kritične situvacije. Kakor poudarja „Lokalanzeiger", bo storila nemška vlada edino le to, kar je koristno in pametno. Ameriški krogi v Berolinu in na Dunaju smatrajo, da sporazum ni izključen in tudi iz Novega Jorka se poroča, da prevladuje v ameriških vladnih krogih optimistično naziranje. Del nemškega časopisja poudarja temu nasproti, da so VVilsonove zahteve nesprejemljive in da je mirna poravnava konflikta mogoče le, ako tudi Združene države pokažejo s^op koncilijantnost. Tudi pariški listi ne izključujejo možnosti mirnega sporazuma med Ameriko in Nemčijo ter skušajo Ameriko prepričati, da mora odklanjati vsak kompromis. Ali vse ali pa nič. Francoski listi si dajo iz Novega Jorka poročati, da je razpoloženje v Ameriki skrajno resno. Wilsonova nota je ultimatum, na katerega se da odgovoriti le z da ali ne. Mobilizacija ameriške mornarice. Angleški listi poročajo iz Novega Jorka: Ameriška mornarica je mobilizirana. Vojne ladje se opremljajo z vsem potrebnim. Na internirane nemške parnike so bili poslani carinski uradniki kot straže. „Kolnische Ztg." poroča: Predsednik ameriške mornariške akademije konteradmiral Knight je v mornariškem odseku reprezentantske zbornice izjavil, da more Amerika mobilizirati le 50 odst. svojega brodovja, ker manjka mornariškega moštva. Zato da je treba brez odloga zvišati kontingent za najmanj 25.000 mož. V nemškem glavnem stanu. Berlin, 27. aprila. Amerikanski veleposlanik se je podal zvečer k avdijenci pri cesarju v velikem glavnem stanu. Amerikanska vlada svari pred pretiranim optimizmom. London, 27. aprila. „Daily News" poročajo iz VVashingtona: Državni departement je posvaril korespondente listov pred pretiranim optimizmom. Predsednik je odredil, da se ustanovi obrtna cenzura za slučaj vojne in uvede preiskava ali podpirajo z nemške strani Feliksa Diaza in Villo. Nemčija resno uvažuje amerikansko noto. Berlin, 27. aprila. „Berliner Tagblatt" piše: Iz razgovora z državnim kanclerjem je mogel ameriški veleposlanik spoznati, da se nemška vlada resno trudi se izogniti konflikta z Ameriko in da brez predsodkov uvažuje želje in pritožbe amerikanske vlade. Pogajanja se lahko tičejo dveh vprašanj: prvič, komu je pripisati krivdo radi katastrofe „Sussexa", drugič pa splošno vprašanje, kako bi se dale po možnosti preprečiti opasnosti za ljudi in nevtralno blago. Situvacija se bo pač še le razjasnila, čim se bo natančnejše poznalo ideje, ki jih zastopa VVashington v tem vprašanju. Gotovega se ne da ničesar reči, akoravno smemo upati, da se v VVashingtonu ne bodo stavile nepremagljive zapreke konečnemu sporazumu. Kolnische Ztg." piše: O nemškem odgovoru se javnosti pred koncem tedna pač ne bo nič sporočilo. Četrto vojno posojilo. Monarhija je prisiljena vojno nadaljevati do popolne zmage; to je pogoj njenega obstanka in obstanka vseh njenih prebivalcev in ker je treba za preskrbo orožja, živil in obleke ter za druge vojne potrebščine sredstev, se je novic obrnila do prebivalstva, naj ji posodi potrebne svote. Četrto avstrijsko vojno posojilo obstoji iz dveh delov: 1. iz sedem let tekočih blagajniških nakaznic, ki se obrestujejo po 5l/a% in 2. iz državnih, zadolžnic, ki se obrestujejo po 5'/.,% i" se v štiridesetih letih amortizirajo. Blagajniške nakaznice se dobe po 93%, zadolžnice pa po 95'/2- Vplačila so se začela 17. aprila in traja podpisovanje do 15. maja. Zneske do 200 K je takoj pri podpisu popolnoma plačati; če pa kdo podpiše večjo svoto, jo lahko plača v obrokih in sicer je 10°/0 podpisane svote plačati takoj pri podpisu, 20% do 15. junija in do 15. julija, 25% do 15. avgusta in ostanek do 15. septembra. Za čas do L junija t. I. ne nesejo ti papirji nič obresti in zapade pr-I vi kupon dne. L decembra v plačilo. Nadalje se bodo obresti izplačevale vsako leto 1. junija in 1. decembra. Državno posojilo, ki se bo amortiziralo v štiridesetih letih, je razdeljeno na serije po pet milijonov kron in se bo začenši leta 1921. vršilo izžrebanje po serijah vselej v mesecu decembru. Izplačilo izžrebanih zadolžnic se bo izvršilo vselej 1. junija naslednjega leta; zadnje izplačilo bo 1. junija 1956. Državna uprava si je pridržala pravico, da po 1. juniju 1926. pusti izžrebati eventuval-no tudi več serij naenkrat ali da vse posojilo na tri mesece odpove in je popolnoma izplača. Serije državnega posojila, ki se bo amortiziralo, so razdeljene na komade od 100 do 20.000 K, blagajniške nakaznice se glase na 1000 K, 5000 K, 10.000 K in 50.000 K. Kuponi obeh posojil so davka prosti, in se bodo vedno izplačevali po popolni imenski vrednosti. Pri prodaji teh papirjev ni plačati davka o prometu z efekti. Zlasti je važna še določba da bo mogoče davek od vojnih dobičkov plačati namesto z gotovim denarjem, z blagajniškimi nakaznicami in državnimi zadolžnicami in sicer se bodo ti papirji sprejemali po popolni imenski vrednosti. Kdor torej kupi te papirje in bo potem ž njimi plačal davek od vojnega dobička, bo profiti-ral vso diferenco med imensko vrednostjo in med kurzno ceno. Pri večjih plačilih bo to prav lep dobiček. DNEVNE VESTI. Cesar „Rdečemu križu". Dunaj, 26. aprila. Cesar je zopet daroval 100.000 kron avstrijskemu in ogrskemu društvu „Rdečega križa", bosensko-hercegovskemu deželnemu pomožnemu društvu za prostovoljno bolniško strežbo v vojski in za splošno pomoč v mirnih časih pa 40.000 kron. Novi kranjski deželni predsednik. Podpredsednik tržaškega namestništva Henrik grof Attems je imenovan za deželnega predsednika na Kranjskem. Rojen je leta 1858. in je vstopil v državno službo 1. avgusta 1880. Najprej je služil v Ljubljani, potem pri glavarstvu v Kočevju, v Postojni in v Litiji ter prišel zopet kot predstojnik prezidijalne pisarne v Ljubljano. Od leta 1886. do 1890. je grof Attems služboval v notranjem ministrstvu, potem kot okrajni glavar v Ljutomeru in v Celju ter od leta 1901. kot vodja okrajnega glavarstva v Gorici. Leta 1911. je bil imenovan za podpredsednika tržaškega namestništva. Teden Rdečega križa. Jutri v nedeljo dne 30. aprila se prične teden Rdečega križa z naslednjim sporedom: V nedeljo dopoldne bodo prodajali člani prostovoljnega in gasilnega društva naiašč v ta namen pripravljene znake po 20 vin. komad. Popoldne ob uri dramatična predstava v Ljudskem domu. V ponedeljek dne 1. maja bo dijaštvo raznašalo pozive za pristop k Rdečemu križu, in bo te pozive zopet pobralo v soboto, dne 6. t. m. Članarine je plačati 4 K. Med tednom bodo dame pobirale po poli prispevke, ljudskošol-ska mladina pa dobitke za tombolo. V četrtek, dne 4. maja kinematografska predstava v kino „Talija" na korist „Tednu Rdečega križa. V nedeljo, dne 7. maja ob 3. uri popoldne javna tombola na glavnem trgu, nato pa koncert v dvorani gospe Omerse (prejšnji sokolski dvorani), ki se vrši pod spretnim vodstvom c. kr. okrajnega sodnika gospoda Oskarja Deva. Pozivljemo tem potom slavno občinstvo, da naj si vsakdo omisli znak, da naj vsakdo pristopi kot član Rdečemu križu, ter s svojim prispevkom pomaga blažiti gorje naših vrlih junakov. Vsak naj po možnosti da največji znesek damam, ki bodo pobirale s polo, ljudsko-šolski mladini pa kak dobitek za tombolo. V zabavo bo gotovo vsakemu dramatična predstava v Ljudskem domu, predstava v kino „Talija" in javna tombola. Koncert tvori zaključek „Tedna Rdečega križa. Trdno smo prepričani, da ga vsakdo poseti, saj bo to prireditev, ki bo nudila obilo mnzikalne-ga užitka. Ako sleherni stori vsaj v mali meri svojo dolžnost, potem bomo lahko s ponosom zrli na konečni vspeh cele prireditve. Prihodnji teden torej naj se vse vrši v znamenju Rdečega križa. Na korist „Rdečega križa" se predstavlja jutri v Ljudskem domu v Kranju igrokaz s petjem v štirih dejanjih „Dve materi". Začetek ob 1 ,8. uri zvečer. Koncert priredi „Podružnica Rdečega križa v Kranju" dne 7. majnika 1916, v nedeljo, ob zaključku tedna, določenega za nabiranje prispevkov in udov za „Rdeči križ". Koncert se vrši v dvorani gospe Omerse, prejšnji sokolski dvorani in se prične točno ob 5. uri popoldne. Na mnogo-stransko željo sodeluje pri tem koncertu že izza prejšnjih nastopov dobro znana pevka, gospa Mira Costaperaria, nadalje gospod operni pevec Josip Rijavec in koncertna pianistinja gospica Dana Kob-ler, torej sami domačini. Vstopnice in vabila so v predprodaji v občinski pisarni od 3. maja naprej in pred koncertom. Ker je čisti dobiček namenjen „Rdečemu križu", se preplačila hvaležno sprejemajo. Ker ni pričakovati, da bi sosedni meščani koncert posetili, ko malodanc vsako mesto in vsak trg na Kranjskem priredi ta dan v enak smoter prireditve, je naša sveta dolžnost, da sami skrbimo za polno dvorano in visok preostanek. Natančni vspored priobčimo v prihodni številki. Več kanalov se je podrlo. V nekaterih ulicah so .morali celo kakih peddeset strank deložirati. Zgodilo se je nad 600 nezgod, a do smrti ni vendar nihče ponesrečil. Šest hiš se je sploh podrlo. Strašna nesreča na Reki: Dva otroka zgorela v peči. Josip Strpin z Reke je vojak in leži bolan na Dunaju. Skrbna žena ga je šla za Veliko noč obiskat, da ga vidi še enkrat živega, kajti rane njegove so težke. Doma je pustila svoje štiri otroke: Dragica ima štiri leta, Anđelka šest, Josip sedem in Avguština enajst. Ko je ta šla kupit kruha, so se ostali otroci igrali v kuhinji. Ker sta bila Josip in Anđelka malo mokra, sta prišla no to misel, da bi bilo dobro zbežati v peč, da se tam posušita. In res sta šla ter se postavila vsak na eno stran ognja. Dragica ni mogla za njima, pa je gibala vrata peči sem in tja, ki so se po nesrečnem slučaju zaprla in jih ni mogla več odpreti. Otroka sta kričala v peči, ker juje dušil dim, kmalu sta nehala kričati, ker sta gorela. Prestrašena Dragica je šla k sosedi, ki je hitro uvidela, da se je moralo nekaj zgoditi. Prihiteli so na pomoč in odprli peč, ali pomoč je bila prepozna. Anđelka mrtva, dečko je še dihal, pa je na poti v bolnico umrl. Razdvojeno je srce uboge žene Strpinove, ki je prišla od umirajočega moža na grob dveh svojih otrok. Obsodba v veleizdajniškem procesu v Ba-njaluki. Zagrebški listi poročajo: Na veliko soboto 22. aprila je izreklo izjemno sodišče v Banjahki sodbo proti 156 veleizdaje obtoženim Srbom. Obsojenih jih je bilo 98, oproščenih 53, med procesom, ki je trajal 175 dni so 3 umrli, zadeva 2 pa je bila izločena. 16 obtožencev je bilo obsojenih na smrt in sicer: Gnjatić Kosta, pop Matija Popovič, Boško Caprič, Gjorgje Dakič, Mihajlo Savič, narednik, Dimšo Djokanovič, Aleksa Jakšič, pop Milan Petkovič. Rade Gjuranovič, pop Dimitrija Jevdjević, pop Simo Begovič, Vasilj Grg-jič, Mirko Tomović, Milutin Jovanović, Cedo Milic, Petar Bilbija. Ostalih 82 je bilo obsojenih skupaj na 798 let terke ječe in sicer so dobili eden 20, 4 po 18, 7 po 16, 7 po 15, 6 po 14, 14 po 12, 13 po 10, 7 po 8, 1 po 7, 5 po 6, 12 po 5, 1 po 4, 2 po 3, 2 pa po 2 leti težke ječe. Razentega so dolžni plačati obsojeni za škodo, ki je nastala po njihovi krivdi 14,644.769 K. Med obsojenimi je tudi pet bivših deželnih poslancev in sicer tajnik trgovske zbornice dr. Vojislav Be.sarovič (18 let), Kosta Božič (16 let), Maksim Gjurkovič (14 let), Atanazija Sola (12 let), in bivši načelnik deželnega železniškega urada inženir dr. Jovo Simić (5 let). Proti prepovedi izvoza kave v Avstrijo. Trgovsko-obrtna zbornica na Reki je sprejela predlog, da se store posebni koraki, da se prekliče prepoved izvoza kave v Avstrijo. Veletržec Gre-mer je, utemeljevaje svoj predlog, rekel, da je na reškem trgu okoli 100 vagonov kave, ki zadostuje za promet za jedno leto in pol, poieg tega je mogoče dovažati kavo iz Holandske. Kranjskim industrialcem, trgovcem in obrtnikom. ve in gorko domoljublje njenih državljanov, nastaja vsled dolgotrajnega vojnega položaja vnovič potreba, da apelira država na požrtvovalnost vseh slojev. Bolj še kakor pri predidočih posojilih zadeva pri sedanjem posojilu celokupno prebivalstvo sveta dolžnost, da se z vso pripravljenostjo odzove apelu ter da državi v tem preresnem času v čim obilnejši meri na razpolago denarna sredstva, ki jih potrebuje za krepko nadaljevanje te velikanske borbe za čast in ohranitev domovine. Vse naše prizadevanje bodi obrnjeno v teh dneh enemu velikemu cilju, ki je dan v tem, da se doseže po skoro dveletnem gigantskem boju čim sijajneši rezultat četrtega vojnega posojila. Dokazati treba sovražnikom, da je naša gospodarska moč neizrabljena in neiz-črpana. Če da domovini vsak, kar zmore po svojih sredstvih, mora sedanje vojno posojilo predidoče še nadkriliti ter dokazati prepričevalno sovražnemu inozemstvu, da je naša notranja fronta po svoji krepkosti in odporni sili vredna vrstnica naše vnanje fronte. Velikanskim uspehom, ki so jih dosegle naše junaške armade na bojnem polju tekom zadnjih mesecev, naj se pridruži sedaj sijajni uspeh na finančnem polju. Četrto vojno posojilo nudi najlepšo priliko za izvrstno naložitev denarja pod tako ugodnimi pogoji, da je udeležba mogoča tudi manjpremožnim. Trgovska in obrtniška zbornica se obrača do industrialcev, trgovcev in obrtnikov v deželi ter jih poživlja nujno, da se kakor pri predidočih prilikah tudi pri četrtem vojnem posojilu odzovejo apelu v kar največji meri ter se udeleže podpisovanja četrtega vojnega posojila čim izdatnejše. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Predsednik: 1. Knez. Tajnik: Dr. Fran Windischer. Književnost. Carniola 1916, zvezek 1 ima naslednjo vsebino: V. Steska, Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom (s 14 slikami); Bergdirektion Idria, Die III. Okkupation Idrias durch die Franzosen (III. u. IV. Teil); dr. Josip Ponebšek, Naše ujede (s 3 slikami); prof. Alf. P a u I i n, Ober einige fiir Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte (II. Teil). V slovstvenem delu poročajo o novejših domoznanstvenih delih d r. J. D., M a n t u a n i, V e s e n j a k, d r. J .G. in F. S.; k zapiskom so prispevali Iv. Š a š e 1 j, prof. K. S t r a -n e t z k y in Alb. Seliškar. Zvezek zaključuje „Društveni vestnik" — Carniola, začasno edini naš domo-znanstveni časopis, je glasilo »Muzejskega društva za Kranjsko" s sedežem v Ljubljani in prinaša zanimive razprave in članke zgodovinskega in prirodopisnega značaja, ki se tičejo naše dežele. Društveni člani, ki plačajo letno 6 K članarine, dobivajo Carniolo brezplačno, sicer znaša naročnina na leto 7 K. Carniolo toplo priporočamo. F. L. Stanovanlc na I ffl P II s trem* s°bami, ku-| hinjo in nekoliko " " vrta se takoj odda. Podpisovanje IV. avstr. vojnega posojila. Mestna hranilnica v Kranju naznanja, da sprejema prijave za IV. avstr. Vojno posojilo in da daje vsa tozadevna pojasnila. Vpoklic 181etnih pod orožje. Štajerski listi poročajo: Za sposobne spoznani črnovojniški obvezana' letnika 1898. bodo poklicani pod orožje v avstrijskih deželah že 11. majnika, v ogrskih pa 29. majnika. Generalna pregledovanja črnovojniških letnikov 1866—1897. K pregledovanju morajo priti vsi v letih 1866.—1897. rojeni črnovojniški obvezana'. Izvzeti so: 1. oni, ki se nahajajo itak kot črnovojniki v aktivni vojaški službi, vštevši tirolske in predarlske strelce (Standschutzen). Člani drugih črnovojniški dolžnosti podvrženih korporacij pa morajo k pregledovanju; 2. zdravniki; 3. vojaški gažisti, ki so vpokojeni ali se nahajajo „izven službe" ; 4. tisti, ki se nahajajo v lokalni oskrbi kakega zavoda za vojaške invalide; 5. tisti, ki so bili po 31. marcu potom superarbitacije kot črnovojniški obvezanci odposlani na dopust ali odpuščeni ali pa odpuščeni iz skupine armade, domobranstva ali orožnižtva; 6. oni, ki so za črnovojniško službo z orožjem očividno nesposobni; 7. oni, ki so bili že svoječasno iz nabornih seznamov izbrisani ali pa ki so pozneje dobili certifikat, da so črnovoj-niške službe oproščeni (Landsturmbefreiungszerti-fikat), oziroma ki so dobili črnovojniško odpustni-co (Landsturmabschied) in oni, ki so bili kot gažisti odpuščeni, oziroma iz evidence izbrisani. Navadna potrdila o nesposobnosti za črnovojniško službo („Zu jedem Landsturmdienst ungeeignet") pa ne opro-ščajo dolžnosti priti k pregledovanju; 8. tisti, ki so ta čas črnovojniške službe veljavno oproščeni; 9. od letnikov 1867. in 1866. tudi tisti, ki so vstopili prostovoljno v armado pred dokončanim 19. letom. Epileptiki morajo priti k pregledovanju ter najpozneje takrat prinesti seboj spričevala o svoji bolezni. Vsi, ki so dolžni priti k pregledovanju, se morajo najkasneje do 5. maja javiti na občinskem uradu svojega bivališča. Pregledovanja se vrše od 22. maja do 29. julija t. 1. Vpeljava poletnega časa. V državnem zakoniku se je objavila naredba celokupnega ministrstva z dne 21. aprila 1916, ki se tiče uvedbe takoimenovanega poletnega časa za 1. 1916. Da*se varčuje z gorivom in kurivom, ki služi za razsvetljavo, preložil se bode v avstr.-ogr. monarhiji, v od nas zasedenih krajih Rusije in Balkana, v Nemčiji ter ** v od nje zasedenih krajih čas poleti za eno uro tako, da se prične 1. majnik 1916, 30. aprila 1916 ob 11. uri ponoči po sedanjem časovnem štetju, 30. september pa se konča eno uro po polunoči v smislu nove naredbe. S, tem naj se omogoči raci-jonalno izkoriščanje dnevne luči. Občinstvo se opozarja, da se te preuredbe v lastnem interesu pri narokih, pri uradih, rokih, železniških in poštnih časih i. dr. strogo drži. Uradni ukaz o vpeljavi poletnega časa. Današnji uradni list objavlja uradni ukaz deželnega predsednika, ki pravi: Vse javne ure v kronovini Kranjski morajo se, če le mogoče, še v noči od 30. aprila na 1. maj proti dozdaj veljavnemu krajevnemu ali železniškemu času pomakniti za eno uro naprej in se do konca septembra v tem stanju obdržati. Vsak morebitni poskus, učinek tega ukrepa s preložitvijo poslovnih ur ali enakim preprečiti, je prepovedan in se bode kaznoval po določilih ministerske naredbe z dne 30. septembra 1857., •drž. zak. št. 198. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Trgovinski minister je odobril zopetno izvolitev gospoda Ivana Kneza za predsednika in gospoda Kamila Pammerja za podpredsednika trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko. Za čebelarje. C. in kr. vojno ministrstvo je na predlog c. kr. poljedelskega ministrstva odredilo, da naj se podele tistim čebelarjem, ki ne dobe že v svoji lastnosti kot kmetovalci poljedelske dopuste, na podoben način v interesu čebelarstva dopusti do največ 14 dni. Spomin izza preteklih dni. „Slov. Narod" piše: Pred kakimi 30 leti se je zgodilo sledeče: Pred okrajnim komisarjem pri okrajnemu glavarstvu v Litiji stala je stara ženica, obtožena, da je pripustila, da se je njena koza pasla v gozdu kneza VVindischgratz. Okajni komisar vpraša, če je tozadevna gozdarjeva ovadba resnična. „Resnična!" odgovori ženica. „Jaz sem uboga, vdova-bajtarica, koza, to je vse, kar imam." „Ker.je kazensko dejanje dokazano in tudi pripoznano, moram izreči obsodbo in sicer 5 gld. globe ali en dan zapora,,, reče okrajni komisar. „Nikdar še nisem bila zaprta, tudi sedaj nočem biti, raje plačam, če tudi bodem morala radi tega stradati" reče ženica ter našteje iz robca za 5 gld. drobiža na mizo. Nato pravi ■okrajni komisar: „Kot uradnik sem že storil svojo dojžnost, sedaj jo storim še kot človek," seže v žep ter izroči ženici bankovec za 10 gld. Zenica, do solz ginjena, se zamore komaj zahvaliti ter odide. Temu komisarju je bilo ime Henrik grof Attems. Priča te zgodbice je bil že umrli posestnik in gostilničar Pavel VVeinberger v Zagorju. Dolgotrajno deževje, ki zna postati prav nevarno poljskim sadom, je bilo posebno hudo velikonočne dni. V Budimpešti je bil naliv tako velik, da je voda preplavila kleti in stanovanja pod cesto. Vnovič se obrača država do vseh slojev prebivalstva ter jih poživlja, da se udeleže četrtega vojnega posojiia. Po treh sijajno uspelih vojnih posojilih, ki so dokazala finančno moč naše drža- Razširjane naš list. OKRAJNA BOLNIŠKA BLAGAJNA V KRANJU. — VABILO k rednemu občnemu zboru zastopnikov in odposlancev okrajne bolniške blagajne v Kranju, ki se vrSi v nedeljo, dne 7. maja 1916. ob 10. uri dopoludne v mestni posvetovalnici v Kranju št. 1. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva: 3. Volitev: a) 6 članov nadzorstva in 3 na- 2. Načelnikovo poročilo o računskem za- mestnikov b) 5 članov razsodišča in 3 na-ključku za leto 1915. mestnikov. 4. Slučajnosti. Za slučaj, da bi ne bilo ob napovedanem času navzočih najmanj Vi upravičenih udeležni-kov (§ 29., IV. odstavek blag. pravil), se vrši isti dan ob 11. uri dopoludne ravnotam novo zborovanje z neizpremenjenim dnevnim redom. dne 28. aprila 1916. t 23 Vojne dopisnice ■■1000 komadov tff po 3 K 60 v, prodaja ^SSSSSSBSBSSSSSSBB^ || Najboljša kosa sedanjosti jj ■katera je izdelana iz najfinejše srebrno-jeklene tvarine (Silberstahl). Kdor je že kosil ali poskusil srebrno-jekleno »Gorenjsko koso", jo bode vsakemu najtopleje priporočal ter nikdar več druge vrste rabil, za katero se jamči (ali garantira), torej kdor še ni kosil z ,,Gorenjsko koso", naj takoj piše po njo, katera se pa dobiva edinole v j| Prvi gorenjski razpošilialni II IVAN SAVNIK, KRANJ. n n n „GORENJSKA KOSA" je zelo priporočljiva tudi za ženske, ker je lahka kot pero. 60 65 70 75 6 6>/3 7 7>/a 17 24-2 80 cm 8 pesti 2 60, 2 70, 2 80, 2 90, 3 — K Da je »GORENJSKA KOSA" najboljša, je dokaz, ker se zahteva po vseh avstro-ogrskih deželah ter je vsakemu na razpolago mnogo pohvalnih pisem. ■a 9 2 52-17 Najstarejša A> trgovina ^ Ferd. Sajovic v Kranju (poprej J- C Pleiweiss) priporoča svojo bogato zalogo sukna, letenskih modnih blagov, cefirov in batistov za ženske bluze in obleke, pike, kambrikov, levantinov, ševijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvilim za žimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Snežne kape, trebušnlke, naročnike, rokavice in nogavice za vojake. Svilnati robci najnovejših vzorcev. jjajKtjj slovenska hranilnica! Mestna hranilnica Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. Koncem leta 1915 je imela vlog . . . . . K 48,500.000*— Rezervnega zaklada..........„ 1,330.000*— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. /| "~ / brez odbitka. 4U Hranilnica je piipilamO vama in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 51 4° o» izven Kranjske pa proti 51 2° 0 obrestim in proti najmanj 3+°0 odplačevanju na dolg. r I Cez Za zdravje želodca! ga ni! Po njem ti jed diši, ■■ v Želodec ne opeša In glava ne boli! XII. 'i -50 1i Zahtevajte izrecno fiommi!" 11 Zavračajte I I ■ ■ ponaredbe ' ' Kmetska posojilnica ljubljanske okolice « ■ "O iS j*. ca N '5 > u