PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini . -, _ _ „ Abb. costale 1 gruppo C16IIÓÌ lot) lir Leto XXXI. Št. 236 (9238) TRST, sobota, 11. oktobra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZE TRETJI ZAPOREDNI SESTANEK V NEKAJ VEČ KOT DVEH TEDNIH ZAPOSLOVANJE IN NALOŽBE NA DNEVNEM REDU NOVEGA SREČANJA MED VLADO IN SINDIKATI Dokument o srednjeročnih načrtih vlade - Rešen sindikalni spor v Alf a Romeo RIM, 10. — V Rimu je bilo danes novo srečanje med vlado in sindikati, že tretje v nekaj več kot dveh tednih. Prvo tako srečanje je bilo namreč 24. septembra, drugo Pa 2. oktobra. Na teh srečanjih je bil govor predvsem o vprašanjih investicij in zaposlitve ter o obnovitvi delovnih pogodb s posebnim Poudarkom na problemih javnih u-službencev. Vsa ta vprašanja so na dnevnem redu tudi današnjega sre-canja, na katerem zastopajo vlado, Poleg predsednika. Mora in podpredsednika La Malte, še ministri Andreotti (proračun), Bisaglia (državne udeležbe). Colombo (zaklad), Donat Cattin (industrija) in Cossiga (reforma birokracije). Delegacijo tederacije CGIL, CISL in UIL pa vodijo generalni tajniki Lama, Stor-« in Vanni. Srečanje se je začelo v dopoldanskih urah, ko sta ministra Andreotti in Colombo orisala sindikalistom dokument, ki sta ga pripravila po naročilu vlade in v katerem so orisani srednjeročni programi vlade za rešitev vprašanj, ki so na dnevnem redu. . Dokument uvodoma poudarja, da je po zaključku protikonjunkturne aze namen vlade voditi politiko ražnja italijanskega gospodarstva, kadre glavni cilj je razširiti raven aposlovanja ter nuditi mladini mož-0st, da najde primemo zaposlitev. ta namen je vlada pripravljena akoj sprožiti programe investicij a nekatere sektorje in predvsem a gradbeništvo, za jug, za podjetja tjržavno udeležbo, za industrijsko estrukturacijo, za razvoj znanstve-6 raziskave, za poljedelstvo in pre- Predsednik vlade Moro pozdravlja med vlado in sindikati delegacijo federacije CGIL, CISL in UIL na včerajšnjem srečanju (Telejoto ANSA) PRED USTAVNIM SODIŠČEM Čez dva meseca obravnava o združevanju dohodkov RIM, 10. — Pravosodna obravnava vprašanja združitve dohodkov članov družinskih enot pred ustavnim sodiščem, ki se je začela že pred dnevi, se bo nadaljevala šele čez dva meseca. V tem smislu je danes sklepalo ustavno sodišče, ki je ukazalo, naj se začasno ustavijo postopki pred sodišči in naj se o tem sklepu obvestijo predsedstvo vlade in predsedniki poslanskih zbornic. Sklep ustavnega sodišča v določeni meri pomaga vladi, da se izvleče iz zagate v primeru, če bi ustavno sodišče proglasilo zakon od 29. septembra 1973, oziroma nekatere člene, ali odstavke za neustavne. Vlada je skušala doseči od u-stavnega sodišča zagotovilo, da bo novi vladni predlog o združitvi družinskih dohodkov stekel po normalnih kolesnicah parlaméntarne rutine, ne da bi bil ogrožen v bistvu prejšnji zakon. Ustavno sodišče je upoštevalo to vladno željo ter se je izognilo vprašanju o ustavnosti, ki ga je v zvezi s čl. 1 že omenjenega zakona postavil sodnik iz Voghere s tem, da si je samemu sebi zastavil vprašanje zakonitosti čl. 2 omenjenega zakona, ki smatra zakonskega moža za edinega pasivnega subjekta davčne obveze. Formalno je pomislek sodišča prav gotovo utemeljen, vprašanje je le, če je bil toliko tehten, da bi se sodišče odreklo v tem trenutku obravnavanju vprašanja glede vsebine same. No, z današnjim sklepom se je vlada oddahnila, toda tudi razni postopki v tej zvezi so odloženi (kar vlada ni želela). S10PII V VELJAVO PROTOKOL 0 IZVAJANJU ZAČASNEGA DOGOVORA Končno tudi Izrael podpisal začasni sporazum z Egiptom Konec prihodnjega meseca bodo Izraelci izročili Egipčanom petrolejske vrelce na Sinajskem polotoku - Zaključen nepredvideni obisk sirskega predsednika Asada v Moskvi - Posredovanje SZ za izraelski umik z Golana? TEL AVIV, 10. — Danes zjutraj je stopil v veljavo sporazum, ki sta ga Egipt in Izrael dosegla 4. septembra. Ob 10. uri po krajevnem času je namreč izraelska delegacija v Jeruzalemu podpisala protokol o izvajanju sporazuma, ki so ga izdelali prejšnji mesec v Ženevi. Protokol so podpisali v palači, kjer je sedež poveljstva mirovnih sil OZN ob prisotnosti finskega generala Siilasvua. Za Izraelce sta podpisala generalni direktor zunanjega ministrstva Kidron in član generalnega štaba general Herzl Safir. E-giptovska delegacija je kot znano podpisala protokol že prejšnji mesec v Ženevi. Sporazum med Egiptom in Izraelom ne govori o datumih, ki so jih potem določili v Ženevi na pogajanjih med izraelsko in egiptovsko delegacijo. Protokol, ki ga je mešana komisija izdelala predvideva, da bo izraelska vlada izročila petrolejske vrelce v Ras Sudarju 15. novembra, tiste v Abu Rodeisu pa konec prihodnjega meseca. Egiptovska delegacija je sporazum podpisala že 22. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiifiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiiiHiiiniuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiHiiiiiuiiiinii,, Vladni dokument tudi poudarja, a mora javni sektor dati vzgled za o.v način upravljanja. Država, de-yle, pokrajine in občine morajo vo-hi tako politiko, ki naj zajezi se-anji deficit. Novo bogastvo, ki ga lei. . ava ustvarila začenši z letom ipn m ^ ko privedlo do sicer ome-jtnega porasta nacionalnega dohod-i: ’ “° Moralo biti skrbno porazde-Jeno med potrošnjo in investicija-jnu Največji del potrošnje bo moral m osredotočen na socialni potrošil in na zvišanju najnižjih dohodov. Pač pa se bo morala povečati ysota, ki bo namenjena investici-IaM, saj brez teh ne bo mogoče Ustvariti novih delovnih mest ter ne o mogoče obnavljati sedanjega mo-dela razvoja. ^opoldanski del srečanja med ado in sindikati pa je bil v glav-em posvečen vprašanjem javnih ‘uzbencev, s posebnim poudarkom ter SInd*'jainih sporih železničarjev uslužbencev poštne uprave in *ynih monopolov. V trenutku, ko T.,t°.carno> je sestanek še v teku. ra_-J se sestalo tajništvo fedele CGIL, CISL in UIL, da bi V|ado°ceno 0 današnjem srečanju z da'no Radikalnem področju beležimo v rwi- rešitev kočljivega-spora ki lDe*'iu AHa Romeo. Sporazum, Intero, ®? fako vodstvo podjetja in no n kot k’di sindikati pozitiv-tih Predvideva, da v obra- sla vir j inu Areseju ne bodo po-no dò aVCf.Y v dopolnilno blagaj-mar 'R- julija 1976, da pa bodo stanio Prihodnjega leta preverili dalie aV Sporazum določa ne h'i a do konca prihodnjega leta amnau ; pomisleke tudi predstavniki KP Francije. Dokument, glede katerega so se dogovorili v Berlinu, je menda — po poročilih italijanske tiskovne a-gencije — mnogo bolj omejen in splošen ter sprejema načela avtonomije, za katera so se zavzemali Italijani, Jugoslovani, Romuni in tudi Španci. Za sedaj še' ni znano, kdaj se bo sestala predvidena konferenca, kaže pa, da jo bodo vsekakor sklicali pred 25. kongresom sovjetske KP, ki bo februarja prihodnjega leta. NOVEMBRA V PARIZU SESTANEK DRŽAVNIH ALI VLADNIH POGLAVARJEV Tudi rimska vlada povabljena na posvet najbolj industriuHziranih zahodnih držav Pobuda francoskega predsednika - V ospredju preosnova svetovnega monetarnega sistema I Francoski predsednik D’Estaing Ameriški predsednik Ford niiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu V senatu so začeli obravnavati vladne protikonjunkturne ukrepe Zakladni minister Colombo opozori! na nevarnost, da bi zakonska odloka zapadla, ker bi jih ne utegnili pravočasno odobriti oeralne ttavlienn v°dstvo stranke izšlo pre-2 hveurnrf'Cer P? se i® se-ia začela baiti zamud°. ker niso mogli hilnih P01-?2?.1113 0 porazdelitvi vo-«libe ™kc>j Med večinsko strujo «^artein nuova>> m tako imenovanim kakor Tn manFbskih struj. Vsebino J j3 zacetku zasedanja ce-vkliučnnVOdst;vo Podalo ostavko, bilo v i, ,,rne svoje uvodno poro-tovii Ho • rem 'e med drugim ugo-da ù t,] u?. h0*0Zaj v Italiji «mor-absi kot na Portugalskem». RIM, 10. — Senat je začel danes proučevati protikonjunkturne ukrepe, ki jih je vlada sprožila sredi poletja in ki jih je že odobrila poslanska zbornica. Gre za dva zakonska odloka, ki predvidevata podporo gradbeništvu, javnim delom, izvozu, Jugu, prevozom, poljedelstvu ter malim in srednjim podjetjem za skupni znesek okrog 4000 milijard lir. Odloka bo moral senat odobriti do petka, 17. oktobra, sicer bosta zapadla. Že takoj na začetku pa so se v senatu pojavile težave, saj je že včeraj senatna komisija za proračun na poročevalni ravni spremenila drugi odlok, v katerega je spet vnesla neki člen, ki so ga v poslanski zbornici črtali. Če bo senat ta člen odobril, potem se bo moral odlok vrniti v poslansko zbornico z resno nevarnostjo, da ga ne bi u-tegnili odobriti v predvidenem roku. Prav zaradi tega sta na današnji seji tako predsednik senata Spagnoili, kot zakladni minister Colombo poudarila, da je treba odloka v najkrajšem času odobriti. V ta namen so tudi sklenili nekoliko spremeniti program senatnih sej in določili, da se bodo senatorji sestali tudi v ponedeljek popoldne, kar ni bilo v programu. Kot jf dejal Spagnoili, naj bi se splošna razprava končala že v torek, nato pa naj bi takoj prešli h glasovanju, ki bi ga lahko zaključili že v torek ponoči. Tako bi o-stalo še dovolj časa za morebitno se», ki ponovno ' odobritev s ' strani poslan- voljen ske zbornice. Minister Colombo je opozoril senatorje na nevarnost, da bi odloka zapadla, kar bi Po pogovorih poročevalcev Colelle in Rebecchinija se je takoj začela razprava, v katero so danes posegli socialist Catellani, misovec Basa-donna in komunist Li Vigni. Izvoljen novi deželni odbor Abrucov L’AQUILA, 10. ---- Demokristjan Felice Spadaccini je . bil ' izvoljen za predsednika deželnega odbora Abrucov. V novem odboru je šest demokristjanov, dva socialista in po en socialdemokrat in republikanec. Za novi odbor so glasovale štiri levosredinske stranke, medtem ko so se komunisti, ki so sodelovali na pogajanjih za izdelavo programa, vzdržali glasovanja. Izključen iz KD novi predsednik pokrajine v Potenzi no blokiralo dejavnost vlade, POTENZA, 10. — Pokrajinsko vodstvo KD v Potenzi je sklenilo izključiti iz stranke dr. Giovannija Ferrija, pripadnika leve struje «baje bil predvčerajšnjim izza predsednika pokrajinske uprave z glasovi komunistov, socialistov, socialdemokratov in pripadni-praktič- kov lastne struje. Pokrajinsko vod- j RIM, 10. — Državni ali vladni po-I "lavarji Zahodne Nemčije, Japonske, Francije, Združenih držav, Velike Britanije in Italije se bodo sestali 15., 16. in 17. novembra v okolici Pariza, da bi se posvetovali o gospodarskih vprašanjih skupnega interesa, kot so n.pr. poživitev svetovnega gospodarstva, trgovinska in denarna politika, vprašanje energije in surovin ter odnosi z drugimi industrializiranimi državami in državami v razvoju. V vladnimi krogih držav, ki se bodo udeležile posvetovanja, pravijo, da bo šlo za koristno in poglobljeno izmenjavo mnenj o skupnih vprašanjih in o možnostih za njihovo rešitev ter za vzpostavitev konstruktivnega sodelovanja. Šest držav, pravi poročilo, ki so ga objavili istočasno v Rimu, Londonu, Tokiu, Washingtonu, Parizu in Bonnu je prepričanih, da je njihova dolžnost občasno se posvetovati o razvoju v posameznih državah, da bi zagotovili čimvečjo blaginjo in razvoj mednarodnega gospodarstva. Italijanski zunanji minister Rumor je podčrtal z zadovoljstvom, da je na posvet bila povabljena tudi Italija. Prepričani smo, je dejal šef itabjanske diplomacije, da so gospodarske strukture industrializiranih držav tesno povezane, zato se je treba z združenimi močmi boriti proti recesiji, proti inflaciji in za ponoven razmah gospodarstva in družbenega razvoja. V Rimu ugotavljajo, da je italijanska udeležba na posvetovanju med največjimi industrializiranimi državami zahodnega sveta sad vztrajne diplomatske akcije, ki je trajala nepretrgoma , dva meseca, od prvega sporočila o posvetu, ki takrat ni govoril o prisotnosti niti Italije niti Japonske. Pobudo za srečanje vladnih ali državnih poglavarjev najbolj industrializiranih držav zahodnega sveta je dal francoski predsednik Valéry Giscard D’Estaing prejšnjega julija. V začetku tega tedna pa je bilo v New Yorku tajno srečanje med predstavniki ZDA, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Francije in Japonske, na katerem so sklenili povabiti tudi Italijo, ki je že pred časom zahtevala, da ji omogočijo, da zago-NEW YORK, 10. — Razprava v varja svoje interese in potrebe na okviru tridesetega zasedanja gene- takem posvetovanju na najvišji ralne skupščine OZN se je sinoči ravni. zaključila s posegom alžirskega zu- Med pobtičnimi in gospodarskimi nanjega ministra Buteflike. V raz- opazovalci domnevajo, da bo na popravo je poseglo 127 govornikov, svetu govor predvsem o mednarod-med katerimi je bilo šest državnih nem monetarnem sistemu. V Parizu poglavarjev in trije vladni predsed-1 so mnenja, da bi predsednik Ford niki. I hotel doseči rešitev tega vprašanja, spendirati iz stranke tri pokrajinske svetovalce struje «base», ki so glasovali za Ferrija. Sklepe pokrajinskega vodstva bodo morali ratificirati vsedržavni organi stranke. Struja «base» v Potenzi pa je objavila dokument, v katerem obsoja sklep večine pokrajinskega vodstva ter med drugim ugotavlja, da je bil novi predsednik pokrajine izvoljen z isto večino, ki je podpisala poli-tičnoprogramski dokument skupaj s krščansko demokracijo na deželi, na pokrajini in na občini. ki ima za Združene države čedalje hujše posledice. Če je to res, ni težko domnevati, da bo Bela hiša skušala doseči morebitni denarni sporazum, ki bi nedvomno prispeval h gospodarskemu razmahu Zahoda. Če bi predsednik Ford pristal na denarni sporazum, bi s tem zadovoljil evropske države in Japonsko in tako prispeval k uresničitvi prvotne ideje predsednika Gi-scarda D’Estainga. Francoski predsednik je namreč vedno trdil, da je treba najprej rešiti denarna vprašanja in se komaj potem spopasti s svetovno recesijo. Denarne strukture, pravi Giscard D’Estaing, so krive sedanjih težav zahodnega sveta, ne petrolej, saj ne gre za krizo kapitalizma, temveč za krizo monetarnega sistema. septembra, medtem ko so ga Izraelci takrat samo parafirali. Jeruzalemski veleposlanik Gazit je v Ženevi poudaril, da ga ne more podpisati, dokler ne bo ameriški kongres odobril prisotnosti ameriških izvedencev v elektronskih opazovalnih postajah na Sinaju. Prisotnost Američanov na Sinaju je bila eden od političnih pogojev, ki jih je postavil Izrael za svoj umik, poleg seveda gospodarske pomoči. Potem ko je včeraj ameriški kongres sklenil poslati dvesto civilnih izvedencev na Sinaj, je Izrael podpisal protokol, s čimer je sporazum stopil v veljavo tudi za jeruzalemsko vlado. Nekaj ur potem ko je stopil v veljavo sporazum, je Izrael izročil petrolejske vrelce v Ras Sudarju na Sinaju, ameriškim tehnikom, ki jim je Egipt poveril črpanje nafte. Petrolej, ki ga bodo črpali od danes do 15. novembra, bodo shranili v posebnih rezervoarjih do prihoda e-giptovskih oblasti. Kot drugo dejanje v okviru egiptovsko - izraelskega sporazuma bo prihod tovorne ladje skozi Sueški prekop v neko izraelsko pristanišče. Do tega bo prišlo po vsej verjetnosti v drugi polovici tega meseca. Pravzaprav ne gre za izvajanje sedanjega sporazuma, saj je Egipt praktično že s prvim začasnim sporazumom priznal tujim ladjam namenjenim v Izrael pravico plovbe po Sueškem prekopu. Dne 15. novembra bodo Izraelci zapustili področje Ras Sudarja, ko bodo petrolejske vrelce zasedle mirovne sile OZN, ki bodo 24 ur kasneje izročile vse območje egiptovski civilni upravi. Protokol predvideva nato še izročitev petrolejskih vrelcev v Abu Rodeisu tehnikom i-tabjanske družbe ENI, ki so jih ime- Še 16 študentov aretiranih v Španiji SALAMANCA, 10. — Španske oblasti nadaljujejo s svojo represijo. Ob odprtju akademskega leta na univerzi v Salamanci so a-retirali 16 študentov, ker so baje nosili transparent s prevratniško vsebino, študente so najprej odpeljali v mestni zapor, nakar so jih premestili v Valladolid. Policija je kasneje izvedla hišno preiskavo v nekaterih stanovanjih in tudi tam baje dobila «prevratniško» gradivo in letake s protivladno propagando. Medtem se je v Madrid vrnil belgijski veleposlanik, ki ga je njegova vlada po usmrtitvi petih protifašističnih borcev odpoklicala v domovino na posvetovanja. V priiiodnjih dneh se bo v Španijo vrnil tudi nizozemski veleposlanik. Nizozemska je bila prva država, ki je svojega veleposlanika odpoklicala na posvetovanja po usmrtitvi treh članov FRAP in dveh pripadnikov baskovske organizacije ETA. Sporočilo nizozemske vlade o povratku njenega veleposlanika v Madrid pravi, da je slednji ri bi] navodila o nizozemskem stališču do Španije po izvedbi zadnjih smrtnih obsodb. To seveda predpostavlja izboljšanje odnosov med Moskvo in Jeruzalemom. Sovjetsko posredovanje na Golanu naj bi bilo protiutež ameriškemu uspehu pri podpisu drugega začasnega izraelsko-egiptovskega spo- “v ^ šestdneyn0hv°j"0 i =£ ter1 naJ^azMorda tega prišlo m^^noveSbrSm to | so }’ dec§"£rom- Med 13’ januarjem ;7jazili dokajšnjeP negodovanj ob in 21. februarjem 1976 pa se bo Iz- ® ___T___ BUDIMPEŠTA, 10. - Ameriški minister za trgovino Norton je zaključil svoj obisk v Madžarski. Ob svojem odhodu je izjavil, da obstajajo možnosti za razširitev trgovinskega sodelovanja med Madžarsko in Združenimi državami. februarjem 1976 pa rael na severnem področju umaknil do Sredozemskega morja. Do 22. februarja 1976 se bodo Izraelci umaknili z vsega področja, o katerem govori izraelsko - egiptovski sporazum. Sirski predsednik Asad je danes odpotoval iz Moskve po 24-urnem obisku v Sovjetski zvezi. Do tega obiska je prišlo povsem nepričakovano, saj zanj niso vedeli niti druge arabske vlade. Prevladuje mnenje, da skuša Sovjetska zveza utrditi svoj vpliv v Siriji, potem ko so ZDA utrdile svojo prisotnost na Bližnjem vzhodu s posredovanjem med Egiptom to Izraelom. V Kairu so mnenja, da je nepredvideni Asadov obisk v Moskvi, kjer so ga dočakali trije najvišji sovjetski voditelji, dokaj značilen. Prevladuje mnenje, da bo Sovjetska zveza prevzela posredovalno vlogo med Izraelom in Sirijo za morebitni sporazum o izraelskem umiku na Golanu, kjer bo 24. novembra zapadel mandat mirovnim silam OZN. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirnuiiHiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiii Nenaden kratek obisk Dolanca v Bukarešti Baje se je s Ceausescom pogovarjal o pripravah na konferenco evropskih komunističnih partij (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Tajnik izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc se je popoldne vrnil z nepričakovanega kratkega delovnega obiska v Bukarešti, kjer se je sinoči in danes dopoldne pogovarjal z generalnim tajnikom romunske komunistične partije Ni-colajem Ceausescom. Agencija Tanjug je sporočila, da ’ sta Dolanc in Ceausescu v sinočnjih pogovorih obravnavala razvoj odnosov med državama, partijama to narodi Jugoslavije to Romunije. Izrazila sta odločenost za razširitev to poglobitev sodelovanja med SFRJ in Romunijo ter med partijama v obojestranskem interesu narodov dveh dežel ter socializma to miru v svetu. Obravnavala sta tudi nekatera aktualna vprašanja mednarodnega političnega življenja ter komunističnega to delavskega gibanja. V današnjem nadaljevanju pogovo- iiiiiiiiiiMfiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiniiiii i stvo je tudi sklenilo za eno leto su- ■Že tretjič v nekaj več kot dveh tednih je bilo včeraj na sporedu nc 'o srečanje med vlado in sin-d: jti, ki je bilo posvečeno predvsem kočljivim vprašanjem naložb in zaposlitve, pa tudi proučitvi poteka sindikalnih sporov v javnem sektorju. Ministra Andreotti in Colombo sta sindikalistom orisala dokument o vladnih srednjeročnih programih za vzpodbujanje nekaterih sektorjev, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. Srečanje, ki se je začelo ob 11. uri zjutraj, se je zavleklo pozno v noč. Danes se bo sestalo tajništvo sindikalne federacije, da bi podalo svojo oceno o rezultatih srečanja. Državni ali vladni poglavarji šestih najbolj industrializiranih držav Zahoda se bodo sestali sredi prihodnjega meseca v Parizu, da bi se posvetovali o perečih gospodarskih vprašanjih, še zlasti pa o preosnovi svetovnega monetarnega sistema. Posveta se bodo udeležili predstavniki Združenih držav. Velike Britanije, Francije, Zahodne Nemčije, Japonske in Italije. Pobudo za tako srečanje je pred časom dal francoski predsednik Giscard D'Esta-ing in prvotno prisotnost Italije in Japonske ni bila predvidena. Dejstvo, da so povabili tudi rimsko vlado, govori o uspehu vztrajne diplomatske akcije Italije, ki je zahtevala, da se ji orno -goči, da na tem posvetu zagovarja svoje gospodarske interese. rov pa sta, kot navaja Tanjug, nadaljevala izmenjavo mnenj o vprašanjih skupnega interesa. Jugoslovanska agencija poroča, da so po-govori potekali v vzdušju «toplega prijateljstva to vzajemnega razumevanja, kar je značilno za odnose med državama, partijama to narodi». Vzroki za ta nenadni obisk tajnika izvršnega komiteja jugoslovanske partije v Bukarešti so neznani. Že po septembrskem srečanju predsednikov jugoslovanske in romunske vlade Bijediča in Manesca v Beogradu se je govorilo in tudi pisalo v jugoslovanskem tisku o skorajšnjem obisku Ceausesca v Jugoslaviji. Tako je obisk na tako visoki partijski ravni kajpada presenetljiv. Nekateri opazovalci v Beogradu v zvezi s tem menijo, da ne gre izključevati možnosti, da so bili včerajšnji in današnji pogovori Ceausescu - Dolanc namenjeni tudi posvetovanjem v zvezi s pripravami na konferenco evropskih komunističnih to delavskih partij. Prav te dni namreč v Berlinu (v Nemški demokratični republiki) poteka nov sestanek v okviru priprav na konferenco, ki pa doslej še niso dale kakih pomembnejših rezultatov. V Berlinu se je sicer sestajala delovna skupina, ki pa svojih nalog, kot kaže, ni opravila, saj so se to pot na sestanku, ki se je začel včeraj, zbrali predstavniki 27 partij. Jugoslovansko delegacijo, kot so sporočili, vodi tajnik v izvršnem komiteju Aleksandar Grličkov. VLADO BARABAŠ 'Y53fljem egiptovsko-izraelskem sporazumu, s katerim je Egipt spet prišel do petrolejskih vrelcev na Sinajskem polotoku, medtem ko si je Izrael zagotovil prem rje ob svoji južni meji. S posredovanjem med Sirijo in Izraelom bi Sovjetska zveza dosegla dvojni cilj: dokazala bi, da podpira revolucionarna gibanja na tistem področju, se pravi, sirsko stranko Baas in palestinsko odporniško gibanje, obenem pa bi se postavila na isto raven kot ZDA, vsaj kar zadeva politično prisotnost na Bližnjem vzhodu. Pogovori predsednika Asada v Moskvi so nedvomno zadevali tudi položaj v Libanonu, še zlasti po zadnjem obisku predsednika libanonske vlade Karameja v Damasku. Ne gre pozabiti, da so Shijo večkrat obtožili vmešavanja v spopade med muslimani in kristjani v Libanonu. Po vsej verjetnosti bo moskovska vlada skušala doseči normalizacijo v Libanonu, tudi zato, da bi preprečila poseg Izraela, do katerega bi prišlo, če bi se nadaljevali vdori palestinskih gverilcev z bbanonskega ozemlja. WASHINGTON, 10. — Ameriški časopis «Washington Star» zagotavlja v svoji zadnji številki, da je Sovjetska zveza baje pristala na enega od temeljnih pogojev, ki so ga postavili Američani za podpis novega sporazuma o omejitvi jedrskega strateškega orožja. Gre namreč /a način preverjanja števila medcelinskih izstrelkov z večkoničnimi naboji MIRV. Ameriški vladni funkcionarji naj bi zagotovili časnikarju, ki je napisal članek, da je sovjetska vlada pripravljena pristati na to, da uvrstijo njeno medcelinsko raketo SS-18 med rakete z večkoničnimi naboji. Podlajnik Cattane! na obisku v Pragi PRAGA. 10. — Stanje odnosov med Italijo in Češkoslovaško na političnem, gospodarskem, kulturnem in znanstveno - tehničnem področju je bilo v središču pogovorov, ki jih je imel podtajnik v zunanjem ministrstvu Cattanei s predsednikom češkoslovaške vlade Strougalom, z zunanjim ministrom Chnoupekom to z namestnikom zunanjega ministra Spacilom. Cattanei je dopotoval na uradni obisk v Prago včeraj zvečer. To je prvi obisk nekega predstavnika italijanske vlade v Pragi od same ustanovitve ČSSR. Sam Cattanei se je še prejšnji mesec v Rimu sestal z zunanjim ministrom ČSSR Chnoupekom, ko se je ta kratko ustavil v italijanskem mestu na poti v New York, kjer je sodeloval na zasedanju generalne skupščine OZN. Na helsinški konferenci o evropski varnosti to sodelovanju pa je predsednik vlade Moro imel daljši razgovor s svojim češkoslovaškim kolegom Strougalom; na tem razgovoru je prišla do izraza obojestranska želja po razširitvi odnosov med obema državama. Ob zaključku današnjih razgovorov sta Cattanei in Spačil podpisala novo konzularno konvencijo med Itabjo in Češkoslovaško. TRŽAŠKI DNEVNIK 'ZARADI SPREMENJENEGA ODNOSA SIL IN ZAHTEV PO NOVEM NAČINU UPRAVLJANJA Danes bodo demokristjani v Vidmu obravnavali grozečo deželno krizo Pokrajinsko vodstvo socialistične stranke pozno v noč razpravljalo o primeru Giuricin Danes se bo v Vidmu sestalo deželno vodstvo KD, ki bo odgovorilo na stališče deželnega vodstva PSI o krizi deželne uprave, oziroma o preverjanju, ki je postalo nujno zaradi vedno ostrejših nasprotij pri vodenju deželne politike. S tem pa se že pričenja postopek kriz, ki bo nujno zajel ne samo deželo temveč tudi važnejše krajevne uprave in med njimi še zlasti tržaško občino in tržaško pokrajino. Tudi zadnji dogodki so namreč dokazali, da se je bistveno spremenil odnos sil in da ni mogoče upravljati brez stvarnega sodelovanja komunistov, kar nj samo odraz dejanskega novega stanja po volitvah 15. junija, temveč tudi notranjih odnosov v večini strank dosedanje večine. To je še zlasti veljavno za Trst, kjer je prišlo do notranjih trenj v raznih strankah in kjer se je republikanska stranka razklala pod vplivom raznih lož, žoltega sindikata UIL itd., tako da je' osrednje vodstvo imenovalo komisarja. Še resnejše pa je stanje v socialistični stranki, kjer je podžupan Giuricin prekršil navodilo stranke in glasoval proti sporazumu med Italijo in Jugoslavijo in s tem odkrito prestopil v fronto tistih, ki so hoteli izzvati krize občinskih uprav na vprašanju tako imenovane cone «B» in ne na stvarnih političnih vprašanjih ter novih odnosov sil Ta manever ni uspel, oziroma je le delno uspel. V tej zvezi se je sinoči sestalo pokrajinsko vodstvo socialistične stranke, ki je razpravljalo pozno v noč. Močno obsojamo stališče merodajnih oblasti, ki so dopustile, da fašisti na javnem trgu ščuvajo k narodnemu sovraštvu in da skušajo deliti tukajšnje prebivalstvo.» * * * Enotni antifašistični odbor v Bar-kovljah se je sestal, da bi razpravljal o provokatorski fašistični manifestaciji 9. oktobra in je naslovil na vladnega komisarja brzojavko, s katero odločno protestira v imenu vseh barkovljanskih demokratov, ker se ni ukrenilo potrebno, da bi se shod Almiranteja, morilca partizanov in nacističnega kolaboracionista, preprečil. tamkajšnjega enotnega protifašističnega odbora. Ob 17. uri bo namreč v Ul. Boveto pred delavnico «Tlustos» odkritje spominske plošče na čast Marija Matjašiča - Milana, velikega antifašističnega borca, ki je tam daroval svoje življenje za svobodo nekaj mesecev pred zmago nad nacifašizmom. (O njevovem liku in delovanju objavljamo daljši spis na 4. strani). Ob odkritju spominske plošče bosta spregovorila predsednik protifašističnega odbora iz Barkovelj Stanko Pertot in predsednik pokrajinskega združenja ANPI - VZPI Arturo Calabria, predsedovala bo Jelka Gerbec, nastopil pa bo pevski zbor «Tabor» z Opčin pod vodstvom prof. Svetka Grgiča. 9 Tržaška občina sporoča, da so v septembru 1975 našli naslednje predmete: italijanski in tuji denar, denarnice, moške in ženske torbice, ure, barvaste šale, usnjene pasove, majice, dežnike, nogavice, zvezke, kolo. Zakoniti lastniki jih lahko dvignejo ob delavnikih med 9. in 12. uro v občinski palači, soba 110. ZIMA PRED [■■Er’ * DURMI? Zaradi Ahnirantejevega shoda Protestna brzojavka prefektu Di Lorenzu Predsednica Enotnega odbora proti fašizmu in zatiranju v Trstu je naslovila pred nekaj dnevi brzojavko na vladnega komisarja s pozivom, naj prepove Almirantejev shod. Ker vladni komisar ter merodajne oblasti niso podvzeli tega ukrepa, ki ga je zahtevalo široko demokratično mnenje, je prof. Margherita Hack naslovila na dr. Di Lorenza ponovno brzojavko, ki se glasi: «V imenu Enotnega odbora proti fašizmu in zatiranju ter vseh včlanjenih organizacij in združenj odločno protestiramo, ker niste prepovedali Almirantejev shod 9. oktobra, kar so zahtevale vse demokratične sile. Prihod tega merilca odpornikov in nacističnega kolaboracionista v naše mesto, ki je odlikovano z zlato kolajno za partizansko hrabrost in ki je sedež Rižarne - pokopališča toliko tisočev antifašistov raznih narodnosti, je prava žalitev. DANES V BARKOVLJAH 01} 17. uri odkritje spominske plošče M. Matjašiču-Milanu V okvir proslav 30. obletnice o-svoboditve lahko vključimo tudi spominsko svečanost, ki bo danes popoldne v Barkovljah pod okriljem iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii NA POBUDO SINDIKATOV IN DEŽELNE VLADE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE ieddeželno srečanje o preusmeritvi proizvodnje pordenonske «Zanussi» Kljub večkratnim pozivom predstavnik tovarne ni sprejel predloga, naj ne sega po sistemu krčenja urnikov in dopolnilni blagajni se odpovejo, vsaj dokler ne bo do Seja občinskega sveta v Miljah Sinoči je bila v Miljah seja občinskega sveta, ki je vzel na znanje in soglasno odobril poročilo župana o dogovoru med Italijo in Jugoslavijo za dokončno ureditev meje, o čemer so spregovorili predstavniki vseh svetovalskih skupin in pozitivno ocenili sporazum kot prispevek k utrditvi miru ter poglabljanju sodelovanja med državami in narodi. Podrobneje bomo še poročali. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja Otvoritvena predstava ANTON LESKOVEC DVA BREGOVA Drama — iz življenja beračev — v dveh delih Pordenonska tovarna elektronskih naprav ter gospodinjskih strojev «Zanussi» ni podjetje zgolj krajevnega, temveč deželnega in vsedržavnega značaja. Kriza v podjetju ima torej globoke posledice na celotno deželno gospodarstvo in vpliva na razvoj trenutne krize v Italiji. Nič čudnega, torej, če so se na sedežu odborništva za industrijo v Trstu zbrali predstavniki zainteresiranih dežel (Furlanije-Julijske krajine, Veneta, Lombardije, Piemonta, Emilije - Romagne itd.), člani parlamenta, občinski in pokrajinski upravitelji, sindikalisti ter zastopniki uprave podjetja».> ii n;.,. . . . ( Pobudo za tako srečanje o «problemu Zanussi» so dali - sindikati,.: prevzela pà jo je deželna vlada ' na-: še dežele. Predsedoval ji je odv. Comelli, ki je v začetku pozval u-pravnike pordenonske tovarne, naj sežen širši sporazum, namenu, da bi ponovno (tretjič letos) skrčili delovni urnik in se poslužili dopolnilne blagajne, kar pomeni družbenega denarja. Deželne uprave imajo nalogo, v okviru vladnih ukrepov za izhod iz krize, da posegajo in koordinirajo svoje dejavnosti. Zato je bil Comelli odločno mnenja, da bi deželne uprave morale, skupaj z osrednjimi oblastmi rimske vlade, skrbeti tudi za «primer Zanussi» in mu vestno slediti. Comelli se je tudi strinjal s stali-, sipdikatpjf, ; da je reorganizacija, še pravi predvsem «preusmeritev» proizvodnje pordenonske tovarne,;;; tešno .{te Vèkàtih s spremembo ’^ètrosnWg'a ’ ttiodčia,1 ki bi moral temeljiti predvsem na kolektivnih in javnih potrošnjah. Za sindikalno zvezo kovinarjev je spregovoril član osrednjega tajništva Bon, po katerem je «Zanussi» (in z njo ostale tovarne tega sektorja) lahko zacvetela, ker je v Italiji «booma» prevladalo pretirano povpraševanje po gospodinjskih pripomočkih individualnega značaja, čemur je treba dodati še razmeroma nizke dohodke delavcev in cenene surovine. «Zanussi» in njeni upravitelji ocenjujejo sedanjo krizo kot nekaj «prehodnega» in zato mislijo, kot je pozneje priznal upravnik tovarne Mazza, premostiti krizo zgolj s krčenjem proizvodnje, torej umika, ter počasno prodajo preostalih zalog. Na preusmeritev sploh ne mislijo, medtem ko je samo to možen izhod. Gre namreč za to, da mora «Zanussi» načrtovati svoje delo na osnovi realnih potreb družbe, izhajajoč iz «prednosti», ki jo mora imeti «družbena potrošnja» v tem sektorju (kolektivni pripomočki, e-lektronske naprave itd.). Nasprotno tezo je razvil upravnik tovarne Mazza, ki je zavrnil poziv predsednika deželne vlade, naj ne sega po dopolnilni blagajni. Govoril je le o tem, da prihodnje leto ne namerava odpuščati delavcev in da računa, v prihodnje, na razvoj povpraševanja po barvnih televizorjih in zamrzovalnih napravah. Na koncu, po obširni razpravi, so predstavniki dežel sprejeli dokument, ki poziva sindikate in last-Agent javne varnosti napada Sergia Ferrarija nike tovarne, naj obnovijo pogaja- ------........................................................... PO PREDVČERAJŠNJI FAŠISTIČNI MANIFESTACIJI rasli zaradi napada na loioreporterla Protesti in izrazi solidarnosti sindikata totogratov, deželnega sindikata časnikarjev in deželne zveze kronistov nja, «Zanussi» pa poziva, naj enostransko ne sega po dopolnilni blagajni. Glede «modela» proizvodnje pa so se izrekli za vladne investicije v družbene dejavnosti, ki naj odprejo možnosti za družbene oblike potrošnje. Ustanovili so tudi koordinacijski odbor, ki bo sledil zadevi. • V prejšnjem tednu so v tržaški občini zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: po 3 primere ošpic, noric in nalezljivega vnetja jeter ter 2 primera vnetja priušesne slinavke. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 223-124; -Bazovica:! tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Trosek, tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: “tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje; tel. 271-124. ..........................................iiii.iii.'...n".in..................... NA POBUDO ODBORA ZA SVOBODNO ŠPANIJO Prav nič ne zgrešimo, če rečemo, da nas je kar čez noč obiskala zima. V četrtek smo se sprehajali po mestnih ulicah še povsem poletno o-blečeni, včeraj zjutraj pa nas je prebudila mrzla kraška burja in iz omare smo vzeli jopice, nekateri pa celo plašče. Slika v mestu je bila tako povsem drugačna: ljudje se niso več ustavljali pred izložbami, vsi so hiteli, kot da bi se jim kam mudilo. No, res ni bilo tako hudo, saj ni ta mraz sredi oktobra za naše kraje nič nenavadnega. I-e dejstvo, da je v eni noči toplomer padel za kakih 10 stopinj je nenavadno. Letošnje dolgo, a muhasto poletje, Se je tako končalo in začenja se zima. Prave jeseni pa, žal nismo imeli, saj je včeraj v višini 1900 metrov zapadel sneg in tako označil začetek «belega» letnega časa. Priletna Nabrežinka se je smrtno ponesrečila Včeraj se je v Nabrežini smrtno ponesrečila 78-letna Stefania Buda vd. Abram iz Nabrežine, Postaja štev. 65. Budova je odšla zdoma navsezgodaj zjutraj in se ni več vrnila. Sorodniki in sosedje so jo ves dan iskali, našel pa jo je sosed okoli 16. ure na mrtvem tiru nabrežin-ske železniške postaje; Nà'ki'àj iiè-sreče so prihiteli agenti komisariata javne varnosti iz Sesljanj ped vodstvom dr. Cozzi ja, ki so ugoto- Po dramaturški redakciji M. Beline priredil J. Babič Scena: Demetrij Cej Kostumi: Besedilo Marija Vidauova pesmi: Miroslav Košuta Glasba: Aleksander Vodopivec Lektor: Majda Križajeva Režija: JOŽE BABIČ V sredo. 15. oktobra ob 20.30 ABONMA RED A — premierski V soboto, 18. oktobra ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri V nedeljo, 19. oktobra ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri vili, da je nesrečnica padla z malega travnika ob cesti, ki vodi v šempolaj. Nezaslišan napad na fotoreporterja tednika «Meridiano» Sergia Ferrarija med predvčerajšnjo fašistično manifestacijo po mestnih uli cab, ter grobo ravnanje z drugimi fotografi in novinarji, je močno odjeknil med tržaško javnostjo in raznimi organizacijami Takoj po napadu se je sestal sindikat fotografov, ki je včlanjen v Združenju obrtnikov ter odločno protestiral nad nepojmljivim ravnanjem poli-cijskih organov. Združenje je objavilo daljše poročilo, v katerem navaja vse podrobnosti grobega napada. Okrog 20. ure so nekateri fotografi spremljati fašistični sprevod. Pred deželno palačo je bil tedaj zbran policijski oddelek in fotografi so se postavili v precejšnji razdalji pred agente, da bi posneli demonstrante, ki so prihajali po Ul. Milano. Nekaj agentov, med katerimi tudi častnik v uniformi, so začeli časnikarje in fotografe z vso silo odrivati. Fotograf «Messaggera» Luciano Marin jim je pokazal izkaznico, ki jo izdaja predsedstvo ministrskega sveta za fotoreporterje, neki agent pa mu je zabrusil, naj si izkaznico vtakne kar v zadnjico. To je fotografe in časnikarje razburilo m so protestirali proti takšnemu ravnanju, agenti pa so v odgovor raztrgali Marinu izkaznico, Ferrarija, ki se je tedaj nekoliko oddaljil, da bi posnel še en prizor fašističnega sprevoda, pa je neki agent podrl na tla ter ga udaril po glavi, tako da se mu je ulila kti in so ga morali nemudoma odpeljati v bolnišnice. Ta dogodek je v posebnem poročilu obsodil tudi deželni sindikat časnikarjev, ki ugotavlja, da je takšno ravnanje policije nedopustno in predstavlja grob napad na svobodo tiska. Sindikat obenem zahteva, da pristojne oblasti do dna razčistijo ta dogodek ter odkrijejo odgovorne. Sindikat izraža tudi solidarnost z napadenimi fotografi ter željo, da bi Ferrari čimprej okreval. S tem dogodkom je deželni sindikat sezna- nil vsedržavno časnikarsko federa cijo ter zahteval njen poseg pri notranjem ministru. Podobno zahtevo je posredovala tudi deželna zveza kronistov predsedniku vsedržavne zveze kronistov Realiju. Predsednik deželne zveze kronistov je včeraj obiskal prefekta Di Lorenza, ki je izrazil svoje obžalovanje zaradi neljubega dogodka ter zagotovil, da je že v teku preiskava za izsleditev krivcev. TEDEN SOLIDARNOSTI S ŠPANSKIM LJUDSTVOM Na sporedu so predvajanje protifrankistienih filmov, umetnostna razstava in protifašistična manifestacija, ki ji bo prisostvoval pesnik Rafael Alberti Tržaški odbor za svobodno Španijo in italijansko združenje prostovoljnih antifašističnih borcev v Španiji sta pobudnika tedna solidarnosti s španskim ljudstvom v znak nasprotovanja zločinskemu Francovemu divjanju in namenu, da se v krvi zatre vsako slo po svobodi. Manifestacije se bodo pričele s ciklusom protifrankističnih filmov, ki jih prirejajo trije tržaški filmski krožki, ki s to pobudo navezujejo stike z ARCI. Izmenično bodo v krožkih «U. Barbaro» v Ul. Madonnina 19, «CUC» v dijaškem domu tržaške univerze in «La Cappella» v Ul. Franca 17 predvajali Rossifov film «Morire a Madrid», Karmenov in Simonova «Granada» ter Resmai-sov film «La guerra è finita». Predvajanja bodo v ponedeljek, torek in sredo prihodnjega tedna. Ob tej priložnosti bodo v dvoranah na razpolago tudi knjige in drugo gradivo o Španiji. V četrtek, 16. t.m., bodo v razstavni dvorani občinske palače «Co-stanzi» odprli grafično razstavo «Slikarji za Španijo», na kateri bo 87 umetnikov razstavilo svoja dela o Španiji. Ta razstava, ki se bo zaključila v četrtek, 23. t.m., priča o zavzetosti naših umetnikov za pro-tifaršistični boj. Zaključna manifestacija bo v četrtek, 23. t.m., v občinski telovadnici v Miljah. Manifestaciji bosta prisostvovala znani španski pesnik, dosledni antifašist Rafael Alberti in njegova tovarišica Maria There-sa Leon, ki bosta ob tej priložnosti prejela častno miljsko meščanstvo. Miljska občina, ki je pokroviteljica te manifestacije, se želi tako pridružiti boju proti fašizmu, tako v Španiji kot v Čilu in v drugih državah. cev, Hrvatov in Italijanov, antifašistov in Judov. Sen. Maris negativno ocenjuje utemeljitev obtožnice, ker zajema le okrog 15 primerov u-morov, za druge pa ne predvideva obtožbo umorov, češ, da so pripadniki EK Reinhard «na podlagi zakonitih norm izločevali reichu sovražne osebe». Da ne bi prišlo do rehabilitacije nacističnih zločincev so potrebne primerne pobude na vseh ravneh. Zato bo v četrtek, 16. oktobra, tiskovna konferenca, na kateri bo sen. Maris orisal pomanjkljivosti obtožnice. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 11. oktobra SAMO Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 17.28. — Dolžina dneva 11.13. — Luna vzide ob 12.57 in zatone ob 22.34. Jutri, NEDELJA, 12. oktobra MAKS Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,4 stopinje, najnižja 10,2, ob 19. uri 13,2 stopinje, zračni pritisk 1010,0 mb rahlo pada, veter 27 km s sunki 48 km na uro severovzhodni, vlaga 52-odstotna, nebo oblačno* padavine 2,2 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 10. oktobra 1975 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 84-letna Elisa Nacca-ri, 61-letni Angelo Romano, 1 dan stara Sara Gioni, 72-letni Oliveiro Gori, 74-letni Giusto Batic, 74-letni Marcello Scabar, 67-letna Lucia Parma por. Parma, 80-letna Anna Busecan vd. Kocjancic, 81-letna Giuseppina Židanik, 76-letni Giorgio Giraldi, 76-letna Virginia Cechet vd. Valdemarin, 64-letni Umberto Fonda in 69-letna Rosita Robba. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V IMI) razpisuje ABONMA VRSTA Red A Red B Red Red Red Red Red Red Red Red za jubilejno sezono 1975-1976 ABONMAJEV V TRSTU (premierski) (prva sobota po premieri) (prva nedelja po premieri) (mladinski v sredo) (mladinski v četrtek) (sindikalni — druga sobota po premieri) (popoldanska predstava na dan praznika) (mladinski) (mladinski) (mladinski) CENE ZA ABONENTE: Parter I. (sredinski sedeži) Parter EL. (ostali sedeži) Balkon premiera 16.J00 lir 12.500 lir 4.000 lir ponovitve 8.000 lir 8.000 lir <.000 lir SSG v Trstu razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk ’ osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno. Na osnovi sodelovanja in izmenjav obeh stalnih gledališč, italijanskega in slovenskega v Trstu, abonenti SSG imajo na razpolago eno brezplačno vstopnico za predstavo «Sior Todero brontolon» Carla Goldonija, s katero se bo pričela sezona v italijanskem stalnem gledališču Furlanije - Julijske krajine v Trstu. VPISOVANJE ABONENTOV V KULTURNEM DOMU DO SREDE, 15. tm, OD 8. DO 14. URE, TEL. 734-265 Kino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola. Ul. Orianj 2; All’Annunziata, Trg Val-maura 11. JANCA Dl CREDITO Dl TRI RSTE P R Ž A Š K.AftK R ED I T N A B A N K A URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar Funt šterling švicarski frauk Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni 680.— 1395.- 254.25 153.50 263.— 37.— 34.— 34.— Ariston 16.00 «Il fantasma del palcoscenico». Grattacielo 16.00 «Il braccio violento della legge N. 2», barvni film, igra Gene Hackman, prepovedan mladim pod 14. letom. Fenice 15 00 «Rollerball», barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 15.30 «Shampoo», barvni film, igrajo Warren Beatty, Julie Christie in Goldie Hawn, prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 15.30 «Il padrino». II. del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «La Supplente», barvni film, igra Carmen Vilani, prepovedan mladini pod 18, letom. Ritz 16.00.«Due cuori una cappella», barvni film, igrajo Renato Pozzetto, Agostina Belli. Aldo Maccione. Aurora 16.30 «Ultimo tango a Parigi», barvni film, igra M. Brando, prepovedan mladini pod 18. letom. Capito! 16.30 «Fantozzi». Paolo Villaggio. Barvni film. Cristallo 16.30«,. s Lady», « 'berrai film za vse. . Moderno 16.00 «Piedone a Hong Kong», barvni film,, igra, R, Spencer,. Filodrammatico ' 15.30 «Come fan bene quei giocchini le erotiche ragazze di villini», prepovedan mladini Ideale 16.00 «Pat Garrot e Billi Kid», barvni film, igrata James Coonen in Kris Kristofferson. Impero 16.30 «Prima pagina», barvni film, igra J. Lemonn. Vittorio Veneto 16.45 «A mezzanotte va la ronda del piacere», barvni film, M. Vitti, C. Cardinale, V. Gassman in G. Giannini. Astra 16.30 «007 Missione Gold Singer», barvni film, igra S. Connery. Abbazia .16.00 «La gang dei Doberman colpisce ancora», barvni film, igrata C. Knoow n J. Ranfield. Radio 16.00 «Quo Vadiš», barvni film. Volta - Milje 17.00 «Profumo di donna», barvni film, igrajo V., Gasmann, A. Belli in A. Momo. MLADINSKI KROŽEK TRST Ulica Ginnastica št. 72 otvarja delovno leto 1975/76 s plesom, ki bo danes, 11. t.m., ob 20. uri v prostorih mladinskega centra. Potrebna je prijavnica z dvema slikama. Vstop bo dovoljen do 21.15. VABLJENI M E N J AL NIC A , . ... "... . - vs eh tujih valu t • Zaradi popravil je tržaški župan odredil prepoved parkiranja v odseku Ul. Capodistria od križišča z Ul. Zo-rutti do hiše štev. 21 in sicer na strani sodih hišnih številk. V NEDELJO NA TRŽAŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI Nagradili bodo dekoraterje in urejevalce izložb iz F-JK To bo že peta podobna slovesnost v našem mestu • Zaradi popravil na telefonskem omrežju bo od 13. t.m. zaprta Ul. Campanelle na odseku od hiše štev. 169 do križišča z Ul. Ventura. Zaradi teh del bodo mestni avtobusi na progi 33 vozili le do hiše štev. t 86 na Reški cesti. Potniki, ki bivajo na področjih Altura in Campanelle, se bodo lahko poslužili nadomestnih avtobusov, ki bodo za obdobje trajanja del vozili na progi Valmaura — Altura — Campanelle. Na Trgu Valmaura bo zveza za mestno središče (proge štev. 10, 19, 20, 21, 22, 23, 40 in 41). PRED PROCESOM O RIŽARNI V četrtek tiskovna konferenca sen. Marisa Podpredsednik vsedržavnega združenja bivših političnih internirancev (ANED) sen. Gianfranco Maris je te dni poslal tisku pismo, v katerem sporoča, da bo v kratkem določen datum za proces pred tržaškim porotnim sodiščem proti zloglasni skupini «Einsatzkommando Reinhard» zaradi zločinov v Rižarni, kjer so umorili nad 4000 Sloven- V veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice bo v nedeljo, 12. t.m., ob 10.30 pomembna svečanost, na kateri bodo nagradili nekatere priznane obrtnike. Gre za urejevalce izložb in dekoraterje, torej ljudi, ki s sestavljanjem barv, oblik in risb ustvarjajo zanimive, predvsem pa privlačne kombinacije. Letos bodo priredili že peto zaporedno manifestacijo take vrste. Svojo udeležbo so že zagotovili številni predstavniki deželnih in mestnih oblasti, predstavniki poli-tično-ekonomskega življenja in drugi. Prireditelj je Združenje dekoraterjev in urejevalcev izložb iz Milana, pri organizaciji pa sodelujejo še tržaška trgovinska zbornica, deželni odbor omenjenega združenja, ENALC in deželna ustanova za o-brtništvo ESA, ki je pripomogla k organizaciji z znatnim finančnim prispevkom. Nagrade so prispevali tudi Tržaška hranilnica, pokrajinska ustanova za turizem in Avtonomna in Irtoviščarska ustanova V nedeljo bodo podelili vrsto na- grad in priznanj. Vsedržavno nagrado E. Padovan, «oskarja» izdelovalcev izložb za leto 1974 ho prejela Milančanka Attilia Faggian. Nagrada je reprodukcija stebra pred stolnico sv. Justa z zlato kroglico s helebardo. Na isti slovesnosti bodo s srebrno helebardo nagradili štiri najuspešnejše gojence deželnih centrov ENALC. Nagrade bodo prejeli Dilva Simoni in Vittorio Cantori iz Trsta, Goričanka Nadia Scaramuzza in Patrizia Falcier iz kraja Rea-na del Roiale. Nagrado v kategoriji slikarjev -dekoraterjev, srebrno paleto, bodo izročili 23 obrtnikom, nekateri za zasluge na zadružnem področju, drugim pa za dvajsetletno dejav^ nost. Nadaljnjih 21 obrtnikov pa bo prejelo diplomo. Nagrajeni bodo tudi nekateri slikarji iz naše dežele in sicer Primo Muccin iz Tavagnacca, Davide de Vit iz Pordenona, Clemente Marchi iz Gorice in Giuseppe Venuti iz Tržiča ter Benečan Aldo Benedetti, ki pa deluje v naši deželi. POTOVALNI URAD AURORA priredi od 1. do 4. novembra IZLET v Zadar, Šibenik, Split in na Plitvička jezera. Cena izleta je 49.000 lir. Vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora v Ulici Cicerone 4, telefon 60261. Izleti Bivši borci in aktivisti ter PD Slovenec iz Boršta organizirajo izlet v Gonars. 26. t.m., ob 30-letnici, osvoboditve in v počastitev žrtev. Odhod ob 12. uri s križišča. Vpisovanje do jutri, 12. t. m., pri družini Petaros, Boršt št. 89, in v večernih urah pri Milki Žerjal. Cena izleta 2.500 lir. Razstave Marjan Kravos je v galeriji «Corsia Stadion» v Ul. Battisti 14 razstavil dober ducat svojih grafičnih listov, ki bodo občinstvu na ogled do 23. t.m., vendar pa po umiku galerije, ki je odprta za občinstvo le ob delavnikih in to od 17. do 20. ure. V galeriji «Tribbio 2» na Starem trgu razstavlja Silva Fonda. Razstava bo trajala do 17. oktobra. V'gàìeriji «Forum» je odprl razstavo svojih del Hans Hartung, ki bo razstavljal v Trstu do 19. oktobra. V galeriji «Cartesius» so odprli po-stumno razstavo del Paola Bellija. Razstava bo trajala do 15. oktobra. V galeriji «Torbandena» so odprli razstavo del italijanskega slikarja Vianija. Prispevki Namesto cvetja na grob inž. Andra Čoka daruje Silvij Kolombip 5 tisoč lir za prosvetno, društvo «S. Škamperle». V počastitev spomina pokojnega inž. Andra - Čoka darujeta Elči in Lojze Abram 5000 lir za prosvetno društvo «S. Škamperle». Namesto cvetja na grob Andra Čoka daruje družina Kolerič 5.000 lir za PD Slavko Škamperle. Namesto cvetja na grob Ljudmila Puriča darujeta Sonja in Edi Sirk 3.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in 3.000 lir za moški pevski zbor Vesna. V spomin Justa Bogatea darujeta Marica in Uči Dolenc 20.000 lir za ŠD Polet. V počastitev spomina pok. Emila Regenta in Marije Daneu darujeta Fjoreta in Milan Pertot (in ne Danilo Daneu kot je bilo včeraj pomo toma objavljeno) 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk in 5.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel. Kolektiv Glasbene matice izreka iskreno sožalje družini prof. Silvana Križmančiča od izgubi dragffi3 očeta. Člani in odbor Kmečke zveze iIie' kajo inž. Andreju Čoku in družini na.l globlje sožalje ob bridki izgubi sin-'1 Andra. Dne . 10. t.m. nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona PAVLA PERIC vd. GABRIELI (GABROVEC) Pogreb bo danes, 11. t.m., ob 15.30 v Devinu. žalostno vest sporočajo hči Mira, sin Marcelo, vnuka Tiziana in Maurizio, snaha Gianna, zet Dušan, sestri J° sipina in Marija ter drugi sorodniki Trst, Devin, 11. oktobra 1975 PODATKI 0 VPISANIH ZA ŠOLSKO LETO 1975-76 Na naših šolah vedno več otrok šolski prostori pa so vedno isti S tem vprašanjem bi se morali odločno spoprijeti novi šolski zborni organi SEJA OBČINSKEGA SVETA Novo šolsko leto je še v povojih ŠTEVILO VPISANIH V POSAMEZNIH in je zato prerano govoriti o kakršnih koli novostih in spremembah, ki naj bi jih v šolsko življenje vnašal novi veter izvoljenih šolskih zbornih organov, veter, ki naj bi razpršil zatohli vonj zaprtosti, ki je predolgo dušil šolsko stvarnost, vključno našo slovensko šolsko stvarnost. Zaenkrat lahko- dajemo le številke o vpisanih na posameznih šolah. To so številke, ki nam najprej dajo razveseljivo sliko o naraščanju slovenske študirajoče mladine. Če pa se nekoliko poglobimo vanje, nam Poleg tega dajo še drugo, dokaj Manj razveseljivo ugotovitev, da naša šolska populacija sicer res občutno narašča, a da po drugi strabi ostajajo šolske strukture vedno iste,^ ali se celo slabšajo, ker se po splošnem naravnem zakonu neizprosno starajo. V prvi vrsti je tu vprašanje šolskih prostorov. Naštevanje vseh potreb slovenske šole v tem pogledu bi bilo neskončno. S tem hudim problemom se soočamo že v otroških vrtcih, kjer morajo Celo odklanjati otroke, ker jih je preveč in je prostorov premalo (najzgovornejši primer je openski otroški vrtec, kjer so odklonili kar 15, slovenskih otrok). Nato v osnovnih; šolah, kjer se morajo marsikje po-1 služiti popoldanskih izmen, da re- ! šijo vprašanje prostorov, in naprej ! v. nižjih ter višjih srednjih šolah, | kjer ravno tako narašča število raz- ! redov in so prostori vedno isti. To je seveda ie eden, pa čeprav trenutno najbolj občuten, med problemi, o katerih bodo morali novi šolski zborni organi odločno dvigniti svoj glas ob naslombi na vse tiste družbene sile, ki jim je pri srcu yprašanje šolstva in slovenske šole še posebej. To bo obenem tudi prvi korak na poti demokratizacije šolskega sistema v duhu splošnega reformnega vrenja. T noči med četrtkom in petkom Razgibana aretacija v nočnem lokalu Včeraj ponoči so agenti tržaške kvesture aretirali 35-letnega Umber-ta Bearzata, za katerega je izdal nržavni pravdnik zapomi nalog že zO. novembra lanskega leta. Bear-zato mora namreč odsedeti v zaporu dve leti zaradi nasilja, žalitev, vinjenosti in nadlegovanja ljudi, o-benem pa mora plačati 30 tisoč lir globe. Okoli 2. ure je policija izvedela, da se Bearzato nahaja v nočnem lokalu Mexico. Obhodnica se je takoj podala na kraj in ga izsledila. Ker se je upiral, so ga morali policisti s silo zvleči do avta, tu pa sy je Bearzato uprl in se skušal izviti. Pri tem sta mu pomagala dva mladeniča, ves trud pa je bil za-Man. Z upiranjem je Bearzato nadaljeval v avtu in nato na kvestu-JT kjer se je izvil agentom, se zakadil v vrata, razbil dve šipi, eno s Pestjo, drugo pa z glavo, ugriznil v roko stražnika Domenica Marchi-tiella Medtem pa se je obhodnica vr-Mla v lokal Mexico, kjer je poiska-Mladeniča, ki sta skušala osvoboditi Bearzata. Našli so enega, ki §a nemudoma aretirali: gre za “-letnega Adriana Kramersterrer-l3' za katerega so kasneje ugoto-Ul> da mora odsedeti dva dni v aPoru, ker ni plačal neke globe, jugi, 26-letni Lucio Sullig, pa se J kasneje sam javil policiji. Oba 0 Prijavili sodišču. ,llBMIIIIIIIIIII,l||J||||||||||||||||M||||||||||||||||f|||||]|||||||I|M||||||||||t||ll||,,,|l,,ll,ll,,ll,,,,1rilll1,rmlmll,IIIIIttll|l||l||||||rt||||||J||||||m||||||)M|||1|||||||t||)||||t||||t) V TOREK SE BO SESTAL DEŽELNI SVET Občinski svet v Gorici podpri zahtevo po nadaljevalnem tečaju Z različnih strani osvetljena potreba po razvoju slovenskega stro- NT kovnega šolstva . Enotna obsodba fašističnega režima v Španiji SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH NA TRŽAŠKEM 1974-75 1975-76 OBČINA TRST Vsi razr. I. r. Vsi razr. 1. r. Sv. Jakob 48 9 45 7 Ul. sv. Frančiška «D. Kette» 38 6 33 11 Ul. Donadoni 56 8 49 9 Sv. Ana 29 3 27 4 Skedenj 24 6 22 3 Sv. Ivan «O. Župančič» 84 15 91 19 Barkovlje 41 6 36 7 Lonjer - Katinara «Fr. Milčinski» 55 8 36 10 Rojan 57 9 63 11 Opčine 104 19 105 21 Bazovica «P. Trubar» 41 7 36 8 G'«pada «K. Destovnik - Kajuh» 33 6 27 5 Trebče 40 10 39 10 Prosek 97 17 95 20 Križ «A. Sirk» 53 10 46 9 OBČINA DOLINA Dolina 51 7 51 9 Mačkolje 39 12 38 4 Domjo Ricmanje 59 12 61 13 Boršt 28 -4 31 »0 Boljunec 50 5 49 11 Pesek 7 2 10 4 OBČINA MILJE Žavlje 12 2 12 4 Korošci 6 0 8 0 OBČINA REPENTABOR Repentabor «A. Gradnik» 42 6 37 13 OBČINA ZGONIK Salež - Zgonik 63 12 58 6 Gabrovec 5 3 5 2 Briščiki 2 0 5 3 OBČINA NABREŽINA Nabrežina 71 21 73 13 Štivan 11 0 10 0 Medja vas 3 0 6 4 Devin 13 1 11 0 Sesljan 24 3 29 6 Cerovlje 6 2 8 4 Mavhinje 19 5 21 4 Slivno 13 1 14 4 Šempolaj 42 9 42 9 SKUPNO 1336 246 1329 277 ŠTEVILO RAZREDOV IN VPISANIH V POSAMEZNIH SREDNJIH ŠOLAH NA TRŽAŠKEM Vpisani NIŽJE SREDNJE ŠOLE 1974 75 1975 76 Sv. Jakob «I. Cankar» 94 112 Rojan «Fr. Erjavec» 36 40 Sv. Ivan «Sv. Ciril in Metod» 101 96 Katinara 25 25 Opčine «S. Kosovel» 121 145 Prosek «Fr. Levstik» 100 114 Križ 28 29 Dolina «S. Gregorčič» 116 128, Nabrežina «I. Gruden» 102 1Ó1 SKUPNO 723 790 VIŠJE SREDNJE ŠOLE Znanstveni licej 184 180 Klasična gimnazija in licej 66 49 Učiteljišče 101 129 Trgovski tehnični zavod 186 206 Tečaj za vrtnarice 19 37 Industrijska in obrtniška poklicna šola 45 65 SKUPNO 601 666 Razredi 1974-75 1975-76 6 3 6 3 6 6 3 6 6 45 10 5 6 9 1 3 34 6 3 6 3 7 6 3 6 6 46 10 5 7 10 2 5 39 ŠTEVILO VPISANIH V VSEH SLOVENSKIH ŠOLAH NA TRŽAŠKEM 1971-71 1972-73 1973-74 1974-75 1975-76 Osnovne šole 1250 1293 1313 1336 1329 Srednje šole 634 653 703 723 790 Industrijska poklicna šola 20 36 44 45 65 Učiteljišče 45 55 79 101 129 Znanstveni licej 155 163 175 184 180 Trgovski tehnični zavod 185 192 200 186 206 Klasična gimnazija in licej 75 66 69 66 49 Tečaj za otroške vrtnarice — — 19 37 SKUPNO 2364 2458 2583 2660 2785 ŽIVAHNA DEJAVNOST DEŽELNIH KOMISIJ Odbornik Giust bo orisal ukrepe za poživitev gradbene dejavnosti Pin0*-. Je že napovedal predsednik i.„, M se bo deželni svet sestal pri-eanji torek. Medtem se nadaljuje 0 komisij in deželne vlade. Slednih Se j0 sestala za odobritev sku-cjie Jločitev, ki zadevajo integra-Področ” ^°V Za k°nifikaeijr goratih svetovalska komisija je ,m odobrila z glasovi vseh nna11!-- (komunisti so se vzdržali) in,, jsaoje zakona o «Središču za dežer^ kulturnih dobrin» v naši Prva komisija je razpravljala o novih deželnih ukrepih glede nadzorovanja občinskih in drugih krajevnih uprav. Komisija je sprejela predlog svetovalca Baracettija (KPI) in napovedala, pred razpravo o u-krepih, sestanke z župani, odborniki, sindikalisti in drugimi, da bi poizvedela za njihovo mnenje. Peti komisiji pa je odbornik za javna dela Giust (KD) poročal o namenih deželne vlade v zvezi z državnimi «protikriznimi» ukrepi o stimuliranju gradbene dejavnosti. Kulturno društvo «REČAN» DIESA - GRMEK vabi na SENJAM BENEŠKE PJESMI ki bo na Ljesah, pri telovadnici, jutri, 12. t.m., ob 14.30. Pevci bodo zapeli 9 novih pesmi domačih skladateljev ob spremljavi «The New Diamonts». Sledi humoristični skeč «Tinac an Matevs». ŠD Grmek organizira «SPREHOD NA KOSTANJE» netekmovalni 10-kilometrski pohod. Odhod s športnega igrišča ob 9. uri. MALA SPLOŠNA ENCIKLOPEDIJA DZS V mu KNJIGAH Pravkar je izšel 2. zvezek od H do O velikega znanstvenega dela z obsežnimi dopolnili iz slovenskega področja. Prosimo naročnike, naj se oglasijo pri nas. TRŽAŠKA KNJIGARNA, UL. SV. FRANČIŠKA 20 TELEFON 73-24-87 Goriški občinski svet se pridružuje zahtevam, ki so se izoblikovale znotraj številnih ustanov, organizacij in združenj slovenske narodnostne skupnosti po odprtju nadaljevalnega tečaja na slovenskem trgovskem zavodu, kakor tudi zahtevam, ki so prišle s tem v zvezi iz italijanske družbeno - politične stvarnosti. Tovrstni sklep je rezultat daljše razprave, ki sta jo povzročili resoluciji Slovenske skupnosti in italijanske KP. V razpravi so svetovalci vseh strank ustavnega loka z različnimi obrazložitvami podprli upravičeno zahtevo po odprtju nadaljevalnega tečaja. Pri glasovanju pa so se komunisti odpovedali svoji resoluciji ter predlagali glasovanje edinole o resoluciji SS, ki je bila po vsebini povsem enaka in so jo zato podprli. Tako pomemben sklep goriškega občinskega sveta, podobno kot pred enim letom za odprtje petega razreda trgovskega zavoda, potrjuje upravičenost naše skupnosti do obstoja razvejanega slovenskega šolstva, takšnega, ki ustreza potrebi po celovitem razvoju naše skupnosti, kakor tudi gospodarskim potrebam našega mesta ob meji. V razpravi o tem vprašanju so spregovorili svetovalci Paulin, Brajnik, Fornasir, VValtritsch, Tuzzi in Pirela. V nadaljevanju seje so svetovalci demokratičnih strank po kratkem premoru, med katerim so sestavili skupno besedilo, obsodili fašistični režim v Španiji. Tudi razprava o tem vprašanju se je razvila na podlagi dveh resolucij PSI - KPI in KD ter so o tem vprašanju spregovorili predstavniki vseh političnih skupin, Po sprejemu te zadnje resolucije se je okoli 22. ure seja nadaljevala z obravnavo točk dnevnega reda. Na začetku seje so svetovalci zastavili županu več vprašanj. Wal-tritsch je želel vedeti za stanje šolskih telovadnic, ter je vprašanje postavil v zvezi z gradnjo športne hale, Paulin se je zanimal za položaj občinskih vrtcev, Pirela pa za občinske šolske zgradbe. Župan De Simone je v odgovoru svetovalcem sporočil (pri tem se je najprej skliceval na interpelacijo MSI), da bo o meji govor takrat, ko bodo znane podrobnosti sporazuma. Odbor bo seznanil občinski svet o vprašanju športne hale, brž ko bo zbral potrebne elemente. Kar pa zadeva gradnjo slovenskih šol, je župan rekel, da so načrti že pripravljeni in da bi radi dela čimprej oddali na dražbi. S tem v zvezi je podrobneje govoril tudi o stanju zgradbe v Ul. Randaccio, o kateri smo v našem listu že pisali. nitim dejanjem pomagal tistim, ki so na zdravljenju v bolnišnici. Akcija CRI, ki so ji dali naziv «Za našo mirno vest in pomirjenje vseh», je namenjena predvsem tistim, ki krvi sploh niso še nikoli darovali. CRI poziva poleg tega ustanove, podjetja, oblasti in posamezne občane, naj se odzovejo tej človekoljubni pobudi. Kri lahko darujejo brez kakršne koli motnje ali bolečine, v nekaj minutah in na tešče, občani in občanke v starosti od 18 do 60 let. Kri odvzemajo v transfuzijskem središču v splošni pokrajinski bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto od 8.30 do 10.30. Drevi kotalkarji UGO v Novi Gorici Drevi ob 18. uri bo kotalkarska ekipa Unione ginnastica goriziana nastopila s svojo revijo na kotalkališču v Novi Gorici. V njeni eki- pi nastopajo tudi Katja Bavcon, Lucija Pisk ter Livij Rožič. V SOVODENJSKI OBČINI Urediti grobove do 28. oktobra Sovodenjski župan naznanja občanom, da se morajo dela za ureditev grobov na vseh pokopališčih v občini zaključiti nepreklicno do 28. t.m. • Goriška občinska uprava obvešča lastnike zemljišč, ki so utrpeli večjo ali manjšo škodo zaradi vojaških manevrov, naj se odslej za odplačilo povzročene škode obrnejo do posebne vojaške komisije, ki ima svoj sedež v Vidmu (Divisione Fanteria Mantova). 21, OKTOBRA LETNA SKUPŠČINA INDUSTRIJCEV Iskanje načinov in sredstev za hitrejšo industrijsko rast Poudarek na sodelovanju med Gorico in Tržičem Priftpvrajlp za DIJAŠKO MATKO Letna skupščina članov zveze in-dustrijcev Gorice in Tržiča bo 24. oktobra ob 18. uri v Gorici na sedežu trgovinske zbornice. Poleg članov se bodo skupščine udeležili tudi predstavniki krajevnih oblasti, deželo pa bo zastopal odbornik za industrijo Nereo Stopper. Dan skupščine so izbrali na včerajšnji seji odbora, ki jo je vodil predsednik Nazario Romani, pomagal pa mu je direktor dr. Armando Zandomeni. Letnega shoda se bo udeležilo o-koli 200 članov zveze, ki zaposlujejo nad 10.000 delavcev. Po odobritvi obračuna za lansko leto bodo analizirali sedanji gospodarski položaj ter pri tem še zlasti upoštevali posledice gospodarske krize v naši pokrajini. Podrobneje bodo pregledali pomanjkljivosti, ki jih nekateri proizvodni sektorji ugotavljajo pri infrastrukturah, cestnih povezavah, pristaniščih ter bodo analizirali posledice, ki jih bo prineslo obnavljanje delovnih pogodb tako na vsedržavni kot na krajevni ravni. Na dnevnem redu letne skupščine bo predsednik Romani osvetlil položaj v vseh pomembnih kategorijah ter bo nakazal načine in sredstva, kako premagati sedanji zastoj in o- mogočiti nadaljnjo industrijsko rast. Poseben poudarek v predsedniškem poročilu bo na delovanju organizacije industrijcev v dveh najpomembnejših gospodarskih in u-pravnih središčih v naši pokrajini, v Gorici in Tržiču, ter njuno vedno večje medsebojno povezovanje ter integriranje industrijcev teh dveh mest z ustvarjalnimi napori v ostalih krajih goriške pokrajine. V nadaljevanju seje so se seznanili z dosedanjim reševanjem vprašanja zakona o prosti coni ter s stiki na vladni ravni za srečno izpeljavo pobude za obnovo zakona. Goriški industrijci pričakujejo, da bo akcija v zvezi s prosto cono čimprej ugodno zaključena in da bo omogočila dolgoročno načrtovanje ter zajamčila proizvodnjo in zaposlenost. Pričetek gradnj« celodnevne šole v Štev eri anu iiniiii ini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimi iiiiiiiiiiiimnimiiiMiiiiiiumH i iimiiiiiiii mim mm milimi HiiimmiiiinimriiiimimimiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiMiimiiiiii PODATKI OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Vpis otrok v slovenske otroške vrtce je bil letos več kot zadovoljiv V desetih vrtcih je 316 otrok ■ V mestu in v Standrežu so vse zmog- V števerjanu so pričeli z gradnjo šolskega poslopja, ki bo služil prvi slovenski celodnevni šoli na Goriškem. Dela je prevzelo gradbeno podjetje Pietro Pretto iz Gorice. Prvo lopato so zasadili v septembru ter so še vedno pri zemeljskih delih. Z dograditvijo tega šolskega objekta se bodo v občini Števerjan občutno popravile šolske razmere ter bodo v tem poslopju imeli osnovnošolski pouk otroci iz vse občine. V zgradbi bodo poleg učilnic tudi laboratoriji ter prostori za skupinski pouk, rekreacijo in telovadbo. Doslej si je na dražbi, na kateri so bili priznani poviški stroškov, zagotovilo podjetje Pretto. Za gradnjo kakor tudi za opremo je namenjenih 334 milijonov lir. Novo šolsko poslopje bo ležalo «v Dragi», lepem prisojnem kraju pod samim vaškim središčem ter bo z vseh krajev obdano z vinogradi. Akcija CRI za darovanje krvi Italijanski rdeči križ (CRI) nadaljuje s krvodajalsko akcijo. Prve pozive je ustanova naslovila na občinstvo že pred poletnimi počitnicami, sedaj pa se ponovno obrača nanj, da bi vsakdo vsaj enkrat na leto oddal kri ter s svojim pleme- V desetih slovenskih otroških vrtcih na Goriškem so zmogljivosti docela izkoriščene: v njih je po pravilnikih in sindikalnih pogodbah največje možno število vpisanih otrok. Zato niti ni možno, da bi v te vrt-vpisaii več otrok, čeprav si številni starši to želijo. Zato beležimo letos samo lahek porast vpisa v vrtce v primerjavi s prejšnjim letom (od 312 na 316), zato so tudi v marsikaterem vrtcu zavrnili dodatne vpise otrok, in je marsikateri otrok moral ostati doma ali pa obiskovati italijanski vrtec. Slednje je, po našem mnenju, zelo škodljivo, kajti obstaja upravičena nevarnost, da bo tudi šolanje nadaljeval v italijanskih ljudskih šolah. Vprašanje zmogljivosti je zelo občutno v mestu Gorici in tudi v štan-drežu. Vsi trije občinski vrtci v mestu, v Ulici Croce, v Ulici Randaccio in v Ulici Torriani, so natrpani. V Ulici Randaccio je vzgojiteljica sprejela tri otroke več kot določajo predpisi. Vemo pa, da je v vsem mestu še več staršev, ki bi radi svoje otroke pošiljali v slovenske o-troške vrtce, prostora zanje pa ni. V šolskem letu 1970-71 je bilo v Gorici 61 otrok, ki so obiskovali takratna dva slovenska vrtca v Ulicah Croce in Randaccio, v naslednjem šolskem letu se je tema dvema pridružil še vrtec v Ulici Torriani, kamor se s šolskim avtobusom vozijo tudi nekateri otroci iz štmavra. V treh mestnih vrtcih je letos 93 o-trok. Nujno so potrebni novi prostori za naše vrtce in temu se bo opomoglo samo z gradnjo nove stavbe v Ulici Campi ,ki pa bo morala služiti samo za otroke iz severo-za-hodnih delov mesta. V južnem delu mesta biva precej družin z otroci, kar dokazuje vrtec v Ulici Randaccio, ki je že dolga leta natrpan. V štandrežu pa je položaj nevzdržen. Tu imajo že tretje leto vrtec v stavbi župnišča, potem ko je stavba otroškega vrtca pogorela. Letos je vrtec sicer nastanjen v dveh pritličnih sobah in ne več v kleti, zaradi česar so otroci v higiensko boljšem prostoru. Sobi pa sta pretesni in zato je nujna drugačna in dokončna rešitev v novi stavbi _o-troškega vrtca, ki jo gradijo. Že petnajst dni pa z deli v tej stavbi mirujejo in odgovornost za tako počasno napredovanje del pada na občino. Zaradi pomanjkanja prostora so tudi letos v Štandrežu odklonili nekaj otrok. V vrtcu jih je trideset, lahko bi jih bilo kar štirideset. Nekateri so ostali kar doma, druge pa vozijo s šolskim avtobusom v italijanski vrtec k Madonnini. Otroški vrtec 72/73 73/74 74/75 75/76 GORICA, Ul. Croce (občinski) 30 31 32 30 GORICA, UL Randaccio (občinski) 30 32 32 33 GORICA, Ul, Torriani (občiniski) 25 25 28 30 PEVMA, (ONAIRC) 27 30 23 24 PODGORA (ONAIRC) 17 20 18 19 ŠTANDREŽ (ONAIRC) 30 30 29 30 DOBERDOB (ONAIRC) 40 35 50 52 SOVODNJE (ONAIRC) 42 41 34 30 RUPA (ONAIRC) 22 24 33 31 ŠTEVERJAN (občinski) 23 30 33 37 SKUPNO 286 298 312 316 V vrtec v Podgoro vozijo tudi letos s šolskim avtobusom nekaj o-trok iz Lečnika. V tem vrtcu je skupno 19 otrok, 5 jih je iz Ločnika. Čeprav se zdi stavba vrtca v Pod-gori, kjer sta nameščena .slovenski in italijanski, .vrtec, nekoliko zapuščena, je notranjost lepo urejena in otroci imajo precej prostora na razpolago za vsakovrstno izživljanje. Tudi v Pevmi imajo letos precej otrok, čeprav jih je veliko «zapustilo» vrtec in se vpisalo v prvi razred ljudske šole. V števerjanu je vrtec občinski in ga upravljajo nune iz Trsta. Tudi tu imajo nekaj več otrok kot lani, otroke vozijo iz celotnega občinskega ozemlja s šolskim avtobusom. V Doberdobu imajo letos 52 otrok v dveh učilnicah. Iz Doberdoba je 38 otrok, s Poljan so trije, iz Jamelj so štirje, iz Dola pa jih je šest. Enega vozijo vsak dan v Doberdob iz Tržiča. Otroke iz drugih zaselkov vozijo vsak dan v Doberdob s šolskim avtobusom. V sovodenjski občini imajo 2 vrtca. Sovodenjskega obiskujejo samo otroci iz Sovodenj, V Rupi pa otroci iz Rupe, Gabrij, Peči in Vrha. Z Vrha vozijo vsak dan pet otrok v vrtec s taksijem, ki ga plačuje občina. VESTI Z ONKRAJ MEJE Prireditev v Mirnu in Nemčeva slikarska razstava V obnovljenem Kulturnem domu v Mirnu bo danes, 12. t.m., pevski koncert, na katerem bodo nastopili Goriški oktet, moški pevski zbor «Ivo štruc» iz Slovenskih Konjic in moški pevski zbor iz Mirna, ki ga vodi Anton Klančič. Konjičani z nastopom v Mirnu vračajo obisk, ki ga je mirenski pevski zbor pred nekaj meseci opravil v Slovenskih Konjicah in tam skupno z domačim zborom priredil koncert. Pevski večer v Mirnu bo prva večja kulturna prireditev v tem kraju po nekaj letih, ker je bila dvorana zaradi neurejenosti zaprta. Domačini si sedaj obetajo, da bo deloma obnovljen Kulturni dom pripomogel k bolj živahnemu kulturnemu življenju. Začetek koncerta je ob 19.30. * * * Goriški muzej je retrospektivno razstavo akademskega slikarja Rafaela Nemca na gradu Kromberk podaljšal do konca oktobra. Odprta je po naslednjem umiku: ponedeljek od 8. do 15. ure. torek, sreda, četrtek, petek od 8. do 18. ure. nedelja od 13. do 18. ure. Ob sobotah je razstava zaprta. Predno zaključimo, še nekaj ugotovitev v zvezi z letošnjim umikom. V treh občinskih vrtcih v Gorici so vrtci odprti od 8. ure do 14.30, ra zen ob sobotah, ko jih zapirajo ob 12.30. Tak umik je svojevoljno določila občinska uprava. Na eni strani je morala zadovoljiti upravičene zahteve osebja, vrtnaric in pomočnic, ki imajo pravico do določenega tedenskega urnika, na drugi pa je prišlo do te odločitve samovoljno in so bili nekateri starši prizadeti. Občina bi morala najeti nekaj vrtnaric, da bi lahko otroci ostali še nekaj časa v vrtcu, ki jih upravlja ONA IRC, so odprti od 8.30 do 15.40, ob sobotah pa so zaprti. Ob zaključku pa še ugotovitev, ki smo jo omenili že lani ob istem času. Možnosti za odprtje vrtcev sta v Ronkah in v Krminu. Do sedaj pa ni bilo na tem področju napravljenega ničesar. ZVEZA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI vabi Goričane, naj se množično udeležijo POHODA ki ga prirejajo jutri ob 9. uri v Nabrežini ob sklenitvi letošnjih 14. SSL Vsi, ki se nameravajo udeležiti pohoda, naj se jutri zjutraj točno ob 8. uri zberejo na Travniku. Avtomobilska kolona bo nato krenila po Tržaški cesti do Devetakov, kjer se ji bodo pridružili udeleženci pohoda z Doberdobskega. Kino .V/' • Danes se poročita Antonija Mužič iz Števerjana in Milan Devetak z Vrha. Novoporočen-cema čestita prosvetrio društvo z Vrha «Danica» ter jima želi obilo sreče. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Y TRSU) razpisuje ABONMA ZA GORICO za jubilejno sezono 1975 - 1976 Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.). Vpisovanje abonentov do 18. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495, ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Abonenti se vpisujejo tudi na sedežu prosvetnih društev. CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV Prvi sedeži (parter in balkon) 10.000 lir Drugi sedeži (parter in balkon) 7.000 lir Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupen obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir. Prosimo abonente, ki so potrdili sedeže za letošnjo sezono, da dvignejo abonmajske izkaznice na sedežu SPZ, Ulica Malta 2. iiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiHiiitiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiimit Z GORIŠKEGA OKRAJNEGA SODIŠČA ENO LETO IN 2 MESECA ZAPORA KER JE STRELJAL V JAVNOSTI Tri mesece zapora pogojno za mladeniča, ki je ukradel avtomobilska kolesa Goriško sodišče (predsednik dr. Delfino, stranska sodnika dr. Man-cuso in dr. Marinelli, javni tožilec dr. Coassin, zapisnikarka Kogoj) je včeraj zjutraj obravnavalo zadevo 32-letnega Diosida Gerina iz Gra-deža. Ulica Vespucci 12, ki je bil obtožen, da je 8. avgusta letos v Gradežu streljal in povzročil preplah med ljudmi. Poleg tega so ga obtožili, da ni imel dovoljenja, da bi nosil orožje. Na včerajšnji razpravi je Gerin vse priznal in dodal, da je bil tisti večer v vinjenem stanju, zaradi česar se ni zavedal, kaj dela. Priče, ki jih je sodišče zaslišalo, so potrdile, kar je napisano v obtožnici ter pristavile, da obtoženec ni streljal proti ljudem, marveč v zrak. Javni tožilec dr. Coassin je v svojem posegu dejal, da teza vinjenosti ne drži, zaradi česar je za obtoženca zahteval 1 leto in 6 mesecev zapora ter 300.000 lir globe. Gerinov branilec odvetnik Pascoli je pristavil, da je njegov varovanec že vrsto let živčno bolan in da je zaradi tega pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Prosil je zato sodišče, naj upošteva vse te okoliščine, ki so na Gerina tako vplivale, da je v trenutku vinjenosti ravnal na tak način. Zanj je prosil popolno oprostitev. Sodišče je le delno upoštevalo branilčevo tezo ter Gerina obsodilo na 1 leto in 2 meseca zapora pogojno. Pred goriškim sodiščem sta se včeraj zjutraj morala zagovarjati 21-letni Pasqualino Meneghello ter 19-letni Lorenzo Meneghello, oba bi- vajoča v Škocjanu ob Soči. Brata sta bila obtožena, da sta 22. aprila leta 1973 ukradla v Tržiču kolesa avtomobila mini minor, ki je bil parkiran v Ulici 24. aprila. Obtoženca sta le delno priznala, saj sta dejala, da sta samo hotela ukrasti kolesa. To dejanje so jima preprečili pešci, ki so tudi obvestili karabinjerje. Sodišče je nato zaslišalo nekaj prič, ki so videle mladeniča, ki sta se sumljivo po tikala okoli avtomobila. Meneghellov branilec odvetnik Mu-nafò je za obtoženca zahteval popolno oprostitev. Javni tožilec dr. Coassin je za Pasqualina Meneghel-la zahteval 3 mesece zapora, za njegovega brata pa oprostitev. Zanimivo je, da je goriško sodišče tokrat sprejelo zahtevo javnega tožilca in obsodilo le starejšega brata na 3 mesece zapora pogojno. • V soboto ,11. oktobra ob 17.30 prireja goriški župan Pasquale de Simone sprejem na gradu na čast načelnika glavnega štaba letalstva generala Dina Ciarla ter pilotov akrobatske patrulje, ki so prisostvovale tretjemu vsedržavnemu shodu letalcev. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence avtobusnega izleta, da bo odhod jutri, 12. t. m. po naslednjem urniku: ob 6. uri Travnika, ob 6.05 iz Podgore, ob 6.10 iz štandreža ter ob 6.15 iz Sovodenj. Gorica VERDI 17:15-22.00 «Storie di vita e malavita». Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.00—22.00 «Un gioco da ragazzi»’. P. Smith in M. Coby. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30- 22.00 «Faccia di spia». M. Melato in A. Merli. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.15—21.30 «Boon il saccheggiatore». Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Mark il poliziotto». F. Gasparri in L. Cobb. Barvni film. Tržič EXCELS10R 17.30-22.00 «H generale Buttigliene diventa capo del servizio segreto». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Mark il poliziotto». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Simbadovo zlato potovanje», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Bivši prijatelj Kid», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Steza slonov», ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes h goriškega matičnega urada ROJSTVA: Davide Esposito, Ivan Lakovič, Gianantonio Nocent, Vania Toso, Martin Drufovka, Marjan Dru-fovka, Marta Re, Elena Marino, Gianluca Sain. SMRTI: 74-letni upokojenec Emilio Comelli, 71-letni upokojenec Karel Ko-rečič, 51-letni invalid Luigi Dessi. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tek 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ulica Toti, tel. 72-701. Slovenska prosvetna zveza izraža članu odbora zveze in pevovodji prof. Silvanu Križmančiču sožalje ob izgubi očeta Karla Križmančiča. Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu izraža pevovodji domačega pevskega zbora prof. Silvanu Križmančiču sožalje ob izgubi očeta Karla Križmančiča. OB ODKRITJU SPOMINSKE PLOŠČE ]N eustrašni borec M. Matjašič-Milan Februarski predvečer. Tramvajsko postajališče v Miramarskem drevoredu. V temo izgubljajoče se tračnice motno odsevajo v mrčni svetlobi, Silhueta moškega, ki čaka. Nad Evropo še divja vojna. Toda na obzorju se že odločno rišejo obrisi poraza fašističnih vojska in zmage evropskega svobodoljubja. Rdeča roža svobode bo zdaj zdaj pognala v nov, pravičnejši svet. Ko se je povzpel na tramvaj, ni slutil, da je to njegova zadnja vožnja, njegov poslednji dan življenja. Toda o smrti ni nikoli razmišljal. nanjo je bil pripravljen sleherno uro, ker jo je izzival na vsakem koraku. Bil je strastno zaverovan v svoje ideale in je bil zanje pripravljen žrtvovati vse. S tramvajem je pot od Rojana do Barkovelj kratka, a dovolj dolga, da se človek zatopi v svoje misli in malo odpočije. Kolesa udarjajo v ritmu, kakor kopita konjev v galopu. Vedno ga je spominjalo na dirjajoče konje, ko se je takole kot zdaj, stisnjen v kotu vozil v mladih letih v mesto. V Barkovlje bi pravzaprav ne smel. Bil je opozorjen, naj ne hodi, da so mu na sledi. Iz pasti, če bi vanjo zašel, bi se več ne rešil. Zelo jasno mu je bilo, da je to vsak trenutek mogoče. Toda ne danes, ko se je po dolgem času namenil obiskati svoje. Od kdaj že ni bil doma . . . celo večnost! Malo prej je v rojanski kasarni opravil dolgo načrtovano nalogo. Končno mu je uspelo organizirati sestanek mladincev v organizaciji Todt. Ni bilo enostavno, bilo je nekako tako, kot podati se narav nost v levje žrelo. Uspelo mu je, sam ni vedel kako. čili streli. Zaupal ]e v svojo srečo. Kolikokrat je že bilo tako! .. . Na vso moč je tekel. Toda bilo je sojeno, da je ta dan njegov poslednji dan življenja. V temnečem se večeru so se kamniti stebri železniškega viadukta zavrtinčili pred očmi, treščili ob zibajoče se temno nebo. nenadoma obžarjeno od tisočerih vrtečih se sonc. Zatem je na njegove zenice legla črna noč. Umrl je na poti v bolnišnico, kantor so ga naglo odpe'iali njegovi morilci, da bi mu poslednji trenutek z mučenji iztrgali kaj tega, kar bi bili tako radi vedeli. Tako je pred tridesetimi leti, 13. februarja 1945, Mario Matjašič-Milan stopil med vrste padlih herojev osvobodilnega boja in revolucije, kot bleščeč primer protifašističnega borca, rodoljuba in komunista. Luč sveta je zagledal v Barkov-Ijah l. 1907, v zavedni družini slovenskega delavca. V slovenski o-snovni šoli se je naučil ljubiti svoj materin jezik in svoj majhnf, zatirani narod. Kazal je veliko nadarjenost in prodornost duha, z lahkoto bi bil nadaljeval uspešno šolanje. Izučil se je za mizarja, ker v skromni delavski družini ni bilo sredstev. Kmalu je postal zaveden, prekaljen proletarec, pridobil si je velikih izkušenj v podtalnem protifašističnem boju. Od najzgodnejše mladosti je čutil nepremagljiv odpor proti vsaki krivici, nagonsko je sovražil vsako nasilje. Ker ju je sam okusil takoj ob vstopu v življenje, kot delavec in kot pripadnik zatiranega naroda. Med leti 1928 in 1939 je bil pokrajinski. funkcionar komunistične mladine. Kot tak se je L 1930 u-deležil kongresa komunistične mia- Mislil je na druge naloge. Rojan-ska je bila mimo. Treba jo bo še razviti, da ne bo jalova, da bo obrodila konkretne uspehe, čim-prej! ... To je bilo za razvoi osvobodilnega boja v mestu velikega pomena Sled rahle utrujenosti na možatem, pogumnem obrazu. Stisnjene obrvi, za čelom kopica misi'. Delo silovito narašča, postaja težavnejše, vse bolj zapleteno. Dan in noč je treba delati, vse bolj tvegati, vedno več žrtvovati, se zagrizeno boriti. Zdaj ni več zadosti biti pogumen, požrtvovalen, treba je voditi številne ljudi, ne samo zase. tudi zanje odgovarjati. ' Toda ne bo več dolgo, kmalu bo vojne konec. Kot m daljne, blede sanje, se je zdaj spet spomnil prve svetovne vojne. Vedno, ko se je spomnil nanjo, se je spomni! še na kruh. Bilo ga je premalo. Vsa otroška leta je sanjal o njem. Kasneje mu je kri pognalo v glavo vsakokrat ko je kjer si bodi uzrl lačne otroške oči. Takisto, če se je spomnil orgiastičnega divjanja fašistične drhali, potem ko se je Mussolini v Italiji, kot v kaki opereti, polastil oblasH. Ti dve stvari sta znali v njem prebuditi bes, ki ga je težko obvladal. Drugače je bil vesele narave, imel je rad mladost in sonce, lepoto, mlade ljudi. Za to danes ljudje umirajo. Ko bo tega pekla konec, bo odšel v pozabo kot moreče sanje. Steklo bo novo delo, ljudje bodo družno gradili čudovite stbari. Razveselil se je ob misli, da bodo to novi ljudje, izpolnjeni z velikim človeškim ponosom, ljudje, ki bodo odplaknili iz sebe vse nizkotno, ki ne bodo več lakajsko ponižni, rojeni samo za hlapce . . . Cvileče zaviranje tramvaja. Na postajališču je odskočil Naglo je stopil po poti ob barkovljanskem pokopališču proti domu. Ni imel namena, da bi se pri svojih dlje zadržal Toliko, da jih pozdravi in pomiri. Pc mestu so o njem raznašali vse mogoče govorice, njegova drznost ie burila ljudsko domišljijo. Pred dnevi je s svojo skupino li' ridirai Leona, podlega, brezvestnega izdajalca. Dolgo se je izmikal, končno je plačal za vsa umazana dejanja. Bližal se je delavnici, kjer je bil navadno zaposlen. Spomnil se je njenih lastnikov, poštenih, naprednih ljudi. Nenadoma je zaslutil nevarnost. Oster klic ga je v italijanščini pozval, naj dvigne roke. Pognal se je v tek. Za njim so pe- dine Italije, ki je bil v Zuerichu, v Švici. Kmalu zatem je bil z nekaterimi drugimi Barkovljani aretiran. Sodilo in obsodilo jih je posebno sodišče, Matjašiča na osem let ječe. Toda njegovega svobodnjaškega, uporniškega duha niso obvladali. V zaporu je zaradi nevzdržnih razmer organiziral vrsto protestnih stavk, zato so mu kazen od osmih zvišali na devet let. Ko jo je prestal, so ga poklicali v vojsko. Poslali so ga, kot vse državi nevarne elemente, v tako imenovani «battaglione speciale», v Aquila. Po kapitulaciji, 8. septembra 1943, se je vrnil v Trst in se takoj vključil v osvobodilno gibanje. Bile so mu poverjene važne naloge v OF. Opravljal jih je uspešno, požrtvovalno in pogumno, kot je to lastno najbolj predanim komunistom. Pri tem so mu bili v veliko, oporo njegova izredna naravna inteligenca, velike izkušnje iz ilegalnega revolucionarnega boja in pa njegov e-dinstveni način, kako je znal navezovati stike z ljudmi, jih pridobivati in z njimi sodelovati. Tisti, ki so. ga poznali, vedo povedati, da so bili kot prevzeti od njegovih nenavadnih človeških in revolucionarnih kvalitet. Bil je nadvse topel človek, poln dejavne radoživosti, razumevajoč do ljudi in tovarišev, a obenem nepopustljiv v izpolnjevanju revolucionarne dolžnosti. Pravi Franc Čehovin - Rado, takratni namestnik komandanta mesta Trst: «Matjašiča sem spoznal, ko sem prišel v Trst, da bi prevzel dolžnost namestnika komandanta mesta. Dotlej je to funkcijo opravljal on. štejem si v veliko čast, srečen sem, da sem nekoč poznal in sodeloval s tem izrednim človekom. V Trstu je to bil naš kader št. 1, njegove izgube v naših vrstah nismo nikoli več mogli nadomestiti. Bil je član našega štaba. Spominjam se, da se nisem mogel prečuditi njegovim umskim in telesnim sposobnostim, kaj vse je zmogel, kakšen čudovit borec in človek je bil.» Ob trideseti obletnici osvoboditve mu v Barkovljah, njegovem rojstnem kraju, danes odkrivamo spominsko ploščo. Naj bi demokratičnim množicam Trsta budila spomin nanj, na njegov sijajni zgled rodoljuba in revolucionarja. In naj bi v mladih generacijah dramila zavest, kako je treba živeti, delati in se boriti, kako je treba tudi u-mreti v boju za neki bolj človeški, pravičnejši svet, Dušan Furia» KAJ SO RAZODELA DOSEDANJA ARHEOLOŠKA RAZISKOVANJA Hrušica pomembna postojanka rimskega obrambnega sistema Rimska poštna postaja in utrdba, kalere začetki segajo v 1., razvoj in višek pa v 3. in 4. stoletje Doslej odkrili osrednje objekte Tako kot že nekaj let zapored, je bilo tudi letos poleti na Hrušici pri Podkraju, poleg Stične, Bleda, Ptuja, Ormoža, Mosta na Soči, Libne, Novega mesta . . let), vsaka prireditev se po naša s svojo značko vsaka tovarna, vsaka ustanova — celo takšna denimo, kot je osrednji moskovski par» značk, na katerih so prika zanj posamezni zabaviščni prostori. Sovjetska mesta tekmuje jo med sabo, katero oo izda lo lepšo značko povsem ne kaj vsakdanjega je, da jih mestni funkcionarji potem delijo uradnim, tudi tujim obiskovalcem kot znamenje časti in pozornosti. V takš nem podeljevanju značk je nedvomno delno prisotna navada podeljevanja medalj — zlasti še, če so mestne zna čke tako zelo podobne kolaj nam, kot recimo kijevske Veliko povpraševanje po značkah so znala seveda dodobra izkoristiti tudi neka tera podjetja, ki so izdelo- vanju poslikanih koščkov kovin odmerila dobršen del svoje proizvodnje, ker so tako pač več zaslužila. So celo podjetja, ki so se enostavno prenehala ukvarjati s voj imi prejšnjimi posli in se preusmerila samo v proizvodnjo značk (takšen je denimo podmoskovski kolhoz »Rdeča njiva«, ki je izdelal že prek pol milijona značk). Uradno so takšno preusmerjanje proizvodnje že