48 Prvo vseslovensko srečanje udeležencev akcij prenašanja dvoživk V Šentjanžu nad Štorami se je 14. oktobra 2023 prvič odvilo Vseslovensko srečanje udeležencev akcij prenašanja dvoživk, ki so ga organizirali v okviru projekta LIFE AMPHICON. Vabilu smo se odzvali udeleženci akcij iz Kozjanskega parka pri ribniku Trebče, Bore- cev, Večne poti v Ljubljani, regionalne ceste Vurberk–Ptuj, Šinkovega Turna, odseka Goričane–Sora pri Medvodah, Trojan, Središča ob Dravi in Orešja pri Ptuju. Svoje akcije smo predstavili s kratkimi predstavitvami, ki jih je spremljala živahna debata. V predstavitvah drugih smo namreč v veliki meri prepoznali svoje akcije, saj so izzivi, s katerimi se soočamo širom Slovenije, precej podobni. Obenem pa imamo z izvedbo različne izkušnje, povezane z odzivom lokalnih skupnosti ter posluhom občin. Organizatorji akcije na Večni poti smo spoznali, da imamo v Herpetološkem društvu z lokalno skupnostjo in prostovoljci veliko srečo, saj nam prostovoljcev nikoli ne manjka. To nas zelo veseli in nam močno olajša delo. Žal ni povsod tako, zato vsako pomlad nikar ne pozabite, da dodaten par rok pri prenašanju dvoživk vedno pride prav in da obstaja po Sloveniji veliko lokacij, kjer lahko priskočite na pomoč. Zapisal: Maj Kastelic (foto: Jože Lango) Wraberjev dan 2023 Letošnji Wraberjev dan je potekal v soboto, 11. novembra 2023, na Igu, kjer so nas gostili sodelavci Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Spomnili smo se dveh letos preminulih ča- stnih članov Botaničnega društva, dr. Nade Praprotnik in dr. Luke Pintarja. Z lavdacijo smo ob 80. jubileju čestitali ljubitelj- skemu botaniku dr. Amadeju Trnkoczyju, priznanje pa pode- lili založbi Narava. Sledila so predavanja o Alfonzu Paulinu ob 170. letnici njegovega rojstva, o invazivni rumeni zajčji deteljici (Oxalis pes-caprae) in tujerodnem mahu Campylopus introflexus. Seznanili smo se z novim protokolom ravnanja z odstranjenimi plodečimi invazivnimi tujerodnimi rastlinami, ki lahko gredo po novem v zeleni odrez ali biološke odpadke ter jim ni treba več v sežig. Predstavljen je bil predlog kmetijskega ukrepa Pisan travnik za ohranjanje travišč, izvedeli pa smo tudi, kako se je v okolici Ljubljane spremenila plevelna vegetacija od leta 1938 do danes in o morfološki ter molekularni raznolikosti bodičnika (Drypis spinosa). Slišali smo, da floristični podatki dobro potrju- jejo obstoječe višinske pasove, predstavljenih je bilo nekaj pre- liminarnih rezultatov primerjave evropskih nacionalnih rdečih seznamov, dve predavanji pa sta predstavili nove knjige: Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Gorenjskem avtorja Brane- ta Anderleta ter štiri otroške knjige za popularizacijo znanosti z rastlinsko tematiko, ki so jih napisale in ilustrirale štiri znan- stvenice, med njimi tudi Katarina Šoln iz Slovenije. Zapisala: Branka Trčak Jesenski pregledi netopirnic v Ljubljani V Ljubljani že od leta 2015 obešamo nadomestna zatočišča za netopirje – netopirnice. Danes v Ljubljani visi kar 35 netopirnic. Vsako leto jih pregledamo, očistimo, razrahlja- mo žice, da ne poškodujemo dreves, in se razveselimo vsakega netopirja, ki si v njih najde zatočišče. Tudi letos smo opravili jesenski pregled in v netopirnicah skupno našli 48 netopirjev. Največ je bilo drobnih netopirjev (Pipistrellus pygmaeus), našli pa smo tudi navadnega mračnika (Nyctalus noctula) in dva gozdna mračnika (N. leisleri). Vsa- kega najdenega netopirja pregledamo, izmerimo, stehtamo in mu nadenemo obroček z unikatno številko. Obročki pripeljejo do različnih zanimivih ugotovitev, kot je na primer približna starost netopirjev, kako se spreminja njihova teža in pa tudi, ali se vračajo v iste netopirnice. Letos nas je presenetila netopirka, ki je bila leta 2018 najdena v eni iz- med netopirnic na Koseškem bajerju, letošnjo jesen pa nas je zaspano pogledala iz ene izmed tivolskih netopirnic, od kraja prvega srečanja oddaljene 2,5 km zračne razdalje. Zapisala: Pia Golob Gozdni mračnik, drobni netopir in navadni mrač- nik, vsi iz tivolskih netopirnic. (foto: Liza Trebše)