EBBBHBmmanmj ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of All Kinds ^»™iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniii.....................................ml ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ^iniiiiiuHiiiuiHiiiiniiiiiiiiniiEiiiiiiiiiiuiciiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiimiiD^ OGLAŠAJTE V 1 NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine = E ^laiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiicaiiiiiiiniiicsiiKiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiicsiiiiiuiiit^ VOL. XXXVIII.—LETO XXXVIII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 7, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 110 I Vert qtcbcCi I WOHAR DROBNICH V soboto je preminil po daljšem bolehanju v Inglewood, Ca-uforniji, Mohar Drobnich, p. d ip v?,Ča/j6V- Star J'e bil 77 let in nHi J a iz vasi Velike Bloke, je prišel v Ameriko 50 Zadnjih osem Tet vS J CaliforniJ'i' P^je je *>avodu farmo v Thompson, O sesti V,?eVelandu zaPušča w Helen Samich> Mrs. S +°VaČiČ in Mrs" dances kov p V6Č dru^ih sor°dni- InšW ^ se vrši v sredo v ingIewood, Calif. * J0H* novljan KuIS'o, popoldne je umrl v C tGltnVllle bolnišnici John farm n ' delal na °blakovi buie 7\Edd7 Rd" Po^reb oskr-Vof pn?rtJSk0V Pogrebni za- .^•.Podrobnosti bomo poročali * Ka*ol kutnar d°P0ldne P« dolgi ki Karo1 Kutnar, ich ^ i31?rr paui. ZanJ SSiE- 167 St- katera je Doma iP k f. V nJešovi bolezni, ra PuL; Ribniške vasi, fa- leti je dpi ?ko Pri Stični" Pred Bil je v,laI P« Gas Machinery. št. 169 i ? društva sv- Jožefa št. 142 s i in društva Mir Je umrla , . P"J- žena Johanna a !eta 1952. PogTeh °b 9. u° f vrši v petek zjutraj A o Pogrebnega zavoda V c4ev M ek' 478 E" 152 St, H°lmes A, lje Vnebovzete na ^NIMO SITNGLIJI! stavko^?, Britaniji gre za »lišcih p ZeIeznicah in v pristanki Pa met počiva- Zelja po ^^gleškif ?ajela moštvo t"jih linij dij, ki radi svojih tanSka ^ obiskati tudi bri-^tanS Šča" V angleških štiri ZT So tako obsedele ladje, ooceanske potniške Ameriko SMblIe namenjene v boljše dol narji zahtevajo klavni 2?ne P°g°je in krajši s' Pa so šli na stavko. Zapadni Nemci imajo pravega zunanjega ministra Brentano BONN, 6. junija—Zapadna nemška vlada se je s priznanjem samostojnosti zapadnonemške republike začela organizirati kot prava vlada nove samostojne države. Za zunanji svet pride v poštev oseba zunanjega ministra. Do sedaj je zunanjo politiko vodil Konrad Adenauer kot šef vlade. Z današnjim dnem pa je zapadnonemško politiko prevzel v svoje roke Heinrich Brentano, vojno ministrstvo pa Theodor Blank. Zapadnonemška vlada gre sedaj na opravljanje rednih državnih poslov. Novi zapadnonemški zunanji* minister Brentano v nemškem vprašanju ni samo važen kot zunanji minister, marveč kot močna politična osebnost krščanske demokratske stranke, kateri je bil po vojni soustanovitelj in bo morala mednarodna politika poslej računati z njim, ko gre za Zapadno Nemčijo. Brentano je naslovil na Ame-rikance poziv, naj ne nasedejo ruskim predlogom o združeni Nemčiji, ki naj bi bila po vzgledu Avstrije nevtralizirana. Njemu se je pridružil tudi predsednik zapadnonemške vlade Konrad Adenauer. Ta poziv je v zvezi s predstoječo konferenco "štirih velikih." Osebnost Theodorja Blanka Novi vojni minister v zapadnonemški vladi je Theodor Blank. Blank izhaja iz delavskega unijskega gibanja. Med delavci se je udejstvoval kot tesar, bil predsednik te unije bil mobiliziran in služil v zadnji svetovni vojni v protitankovskih oddelkih. Po vojni je pripravil vse potrebno, da pride do ponovne nemške armade v okviru Severno atlantske zveze. Theodor Blank je imel že pred svojim imenovanjem za vojnega ministra važne konference z ameriškim generalom Alfredom Gruentherjem, ki je vrhovni poveljnik vojaških sil NATO. * Ko gre za ponovno oborožitev Zapadne Nemčije, ki ima okrog 50 milijonov ljudi in močno razvito industrijo, in je torej gospodarsko na evropskem kontinentu sedaj najmočnejša država, kateri pripada naslov "velesila," naj povdarimo naslednje okolnosti: Zapadni Nemčiji je dovoljeno, da rekrutira skupno 500,000 mož nove narodne vojske. Ta vojska naj bo v službi zapadno-evropske skupnosti in njene obrambe, torej njen končni cilj naj bi ne bil samo nemški. V vprašanju oborožitve Nemčije je bilo tudi v Nemčiji sami mnogo debate. Nemški socialisti so bili zoper novo oborožitev in so vodili propagando, da je treba najprvo vse Nemce združiti, potem pa se bo videlo, kakšna naj bo mednarodna politika Združene Nemčije. Svoj politični program so naenkrat spremenili in so sedaj za to, da je treba najprvo rešiti vprašanje nemške oborožitve, nato pa združene Nemčije. Ko je šlo za rekrutiranje nemške mladine, se je takoj prijavilo za vojaško službo 130,000 Nemcev. Ti vsi izhajajo iz bivše nemške vojske, posebno ko gre za oficirje. Rekrutiranje se bo nadaljevalo, dokler ne bo dosežena številka 500,000 vojakov. Ta naj se doseže v treh letih. Tisti, ki bodo tedaj v aktivni vojaški službi, bodo šteli 500,-000 mož, za seboj pa bodo imeli že trenirane rezerviste, najmanj po številu 400,000! Če se bodo Nemci ravnali prav po črki in besedilu zadnjih pogodb, "bodo imeli v treh letih skoraj armado enega milijona! ^dimo se v ženevi! "J Q tolik0 t, JUlija naj se začne štirih apovedana konferenca ^ženfhln'h Predstavnikov Hije, držav, Velike Brita-Za anciJe in Sovjetske zve-^nce vmednarodne konfe- k0^rencIa'en.kraj' k3er se te nji p 7 rsijo. Gre za zuna- Mest? misli' za 'katero ŠVedske tockh°lm, prestolica tega ^'fSe P°teguje za mesto *oPer tQStanka- Rusi bi ne bili konferenCe %bi Dunaj bil kraj \ lnje zapadni zavez-^ancozi enkanci> Angleži in bo S° Se zedinili v tem, da kraj Set,fmesto ženeva v Švici k°t nevtrnTka- švica je znana kot mest država, ženeva pa ^nc in m®dnarodnih konfe-^odov 1 sedež bivše Lige na- Začel se je glavobol Med nami je navada, da gotove ustanove povprašujejo državljane kaj mislijo o političnih vprašanih, ki so na dnevnem redu. Gre za iskanje razpoloženja ljudstva. Tudi v Zapadni Nemčiji poznajo to metodo. Še marca meseca leta 1950 so povprašam zapadni Nemci z večino bili proti ponovni oborožitvi. Koncem leta 1954, ko je bilo vprašanje Zapadne Nemčije in njene oborožitve najbolj aktualno, so se Nemci po večini izrazili ne samo za oborožitev, marveč enako za splošno obvezno vojaško vež-banje. Po uredniški dolžnosti naj to dejstvo posebej pribije-mo, ker smo do sedaj slikali nemški narod, poleg drugih lastnosti, za izrazito vojaški narod, kateremu je vojaška služba v krvi. In privatne bojne organizacije? Potreben je kratek pregled. Po prvi svetovni vojni, katero so Nemci enako izgubili, so se člani bivše nemške oborožene sile združevali v privatnih organizacijah. Vse te organizacije so bile BOJNE ORGANIZACI-(Nadaljevanje s Z. strani) Ford se je vdal Včeraj je bila sklenjena nova pogodba v podjetjih Forda. Zadnja pogajanja so trajala polnih 26 ur. Ker je prišlo do sporazuma, je centralna unija pozvala vse krajevne unije delavcev pri Fordu, da se povrnejo na delo, da pa čim preje tudi glasujejo ali novo pogodbo sprejmejo ali ne. Walter Reu-ther jo priporoča kot najboljšo kar jih je do sedaj sklenila unija. Pri nobenih pogajanjih pa se ne dobi vse, kar se zahteva. Danes se nadaljujejo pogajanja za novo pogodbo pri družbi General Motor's. Ob polnoči od torka na sredo prejšnja pogodba prestane in nastane isto vprašanje kot preje pri Fordu —ali nova pogodba ali stavka. ' Delavstvo v tovarni Chevrolet v Parmi je šlo danes na stavko. Pri Fordu so delavci dobili pod naslovom garantirane letne mezde sledeče: tisti, ki ne bo delal, bo dobil dopolnilo k državni podpori in to za dobo 26 tednov. Prve štiri tedne naj brezposelni pVejema skupno 65 odstotkov rednih bivših dohodkov, nadaljnih 22 tednov pa 60 odstotkov. Pogodba pomeni zboljšanje pokojnine, ki se je zvišala od bivših $175.00 na $225. Seveda gre za razne okolnosti, koliko časa je kdo delal. Delavci dobijo približno šest centov več na uro, večje ugodnosti v slučaju bolezni, to je, da so tudi otroci delavca vključeni v bolniško oskrbo. Dalje naprimer, da so imeli do sedaj šest plačanih praznikov, v bodoče jih bodo imeli sedem. Danes se začnejo v Pitts-burghu pogajanja za zvišanje plač ameriškim jeklarjem. SOCIALNE RAZMERE SO SE LE SPREMENILE! Na to, kako je bilo v začetkih slovenskega naseljevanja v Ameriki, se radi spominjamo. Bili so težki časi, pa bomo priznali, da se je z dviganjem splošnega ameriškega standarda življenja dvignil tudi naš lastni. Sicer pa je v človeški na-turi, da stremi samo za boljšo bodočnostjo. Bilo bi nerazumljivo, če bi se spričo bogastva Amerike, spričo organizacij delovnega ljudstva ne zboljšal splošni življenski standard! Bomo pač verjeli federalni vladi, ki napoveduje, če bo seveda šlo tako naprej, da bo cilj ameriške družine, da dobi na leto najmanj $5,000 stalnih dohodkov. Zanimiv je objavljeni pregled: V letih 1935—1936 je bilo še 29,800,000 ameriških družin, ki so imele na leto manj kakor $2,000 dohodkov; danes je takih le še 8,300,000. Leta 1935—1936 je bilo v republiki 37,200,000 družin, ki so imele na leto manj kakor $5,000 dohodkov. Danes je takih družin 29,-400,000. Če vzamemo obe kategoriji teh družin, vidimo, da gre za velikansko razliko skoraj 30,000,000, kolikor jih je bilo tedaj in kolikor jih je danes. V letu 1935—1936 je bilo v republiki 1,200,000 družin, ki so zaslužile na leto več kakor $5,000. Danes jih je 21,100,000. V letu 1935—1936 je bilo pri nas 300,000 družin, ki so zaslužile na leto več kakor $10,000. Danes jih je 3,800,000. Družine torej, ki zaslužijo nad pet oziroma deset tisoč dolarjev, so se v primeri z leti 1935—1936 pomnožile skoraj za 24 milijonov. Številke so zgovorne in za sedanji ameriški standard pač tudi te številke zgovorno govorijo. Koliko časa—bomo videli. Kako je že rekel pokojni Franklin Roosevelt? Da je treba premagati strah pred vsakim strahom. TELEVIZIJA POD VODO Ime profesorja Pic.carda je svetovno znano. Svoj čas se v znanstvene namene spusti v "stratosfero," drugič zopet v morske globine. S profesorjem Augustom Piccardom sodeluje tudi njegov sin Jacques. V morju v bližini Napolija v Italiji se bosta oče in sin Piccard spustila v globino dveh milj in bosta tam filmala življenje v teh morskih globinah. ŽALOIGRA MOSKVE" Zastopnik komunistične Kitajske, ki se nahaja po službeni dolžnosti v Evropi, je označil vlogo Moskve s temi besedami: "Žaloigra Sovjetske zveze je v tem, da je preveč rdeča za zapadni svet in preveč bela za Azi-jo." Redne seje V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Collin-woodske Slovenke št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave. Vabi se članice na udeležbo. Indijski diplomat Krishna Menon v Londonu, pa na poti v Ameriko Zadnje vesti Še vedno vroče, vendar oblačno in morda nekaj dežja z najvišjo temperaturo dneva 80 stopinj, najnižjo 60 stopinj, je napovedano za danes. Vzhodno od Ohio je mrzleje, zapadno topleje. Ohio leži enkako v sredini med mrzlim in vročimi vremenom. Californija ima danes 100 stopinj vročine. V Columbusu je governer Lausche dal ugovor na zakon, da ne dovoli po glavnih cestah izven naselij hitrost vožnje. 60 milj na uro. Sedaj velja 50 milj. Governer Lausche je proti hitrosti 60 milj na uro, ker je že sedanja hitrost bila kriva velikemu številu do smrti povoženih. Zbornica z republikansko večino sedaj trdi, da bo ugovor Lauscheta preglasovala z potrebno dvotretjinsko večino. Predmestje Euclid naj bi dobilo gasilski dom na vogalu E. 260 St. in Lake Shore Blvd. Občinski svet Euclida je zavrnil ta predlog. Danes so porazdelili en milijon doz cepiva zoper polio. Cepivo je šlo v 13 držav, večinoma ameriške sredine in jugovzhoda in zapada. Politično vzeto naj omenimo, da so bili v Beogradu povabljeni v zunanje ministrstvo zastopniki Amerike, Anglije, Francije, Turčije in Grčije in jim je vlada v Beogradu pojasnila o čem je bilo razgovora z rusko delegacijo. Štirje ameriški pilotje, ki so bili spuščeni iz kitajskih zaporov, so danes stopili na rodna ameriška tla. Slovenec imenovan šolskim direktorjem Jack Hribar, sin Mrs. Jennie Krašovec iz 925 E. 73 St., je bil te dni imenovan za direktorja atletike in načelnik treh športov v Madison High šoli. Mlad učitelj atletike je bil eden najboljših atletikov in igralcev nogometa pri East Tech High in Baldwin-Wallace College skupini. Sedaj bo poučeval "football," "basketball" in "track." Iz bolnišnee 0 Mr. John Gerl se je v petek vrnil iz Lakeside Hanna House bolnišnice na svoj dom na 19807 Shawnee Ave. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijatelji ga lahko obiščejo. Najlepše se zahvaljuje za obiske, cvetlice, darila in vo-ščilne kartice, ki jih je prejel. Redna seja društva Washington št. 32 Z.S.Z. se vrši v sredo zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 8. uri. Članstvo je vabljeno, da se udeleži. Iz bolnišnice se je vrnil domov Mr. Anton Wapotich, tajnik društva Lunder-Adamič št. 28 S.N.P.J. Lepo se zahvaljuje vsem za obiske, voščilne kartice in cvetlice ter darila, ki jih je prejel. Prijatelji ga lahko obiščejo sedaj na domu na 892 E. 73 St. Iz Cleveland Clinic bolnišnice se je vrnila domov Mrs. Jennie Hrvatin iz Waterloo Rd. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice in voščilne kartice, ki jih je prejela. ' POLEG OFENZIVE IZ MOSKVE TUDI OFENZIVA IZ INDIJE LONDON, 6. junija—Indijski diplomat Krishna Menon, v ostalem osebni zaupnik in prijatelj predsednika vlade Nehruja, se nahaja v Londonu. Imel je posvetovanja s predsednikom britanske vlade Anthonyem Edenom, pa tudi s sovjetskim poslanikom v Londonu Jakobom Mali-kom. Iz Londona odpotuje Menon v Washington, kjer bo imel razgovore s predsednikom Eisenhower jem in državnim tajnikom John Foster Dullesom. Indija Nehruja od svoje strašni zbira neki nevtralni blok, prisvaja pa si vlogo posredovalca med vzhodnim in zapadnim blokom. Diplomat Krishna Menon je poleg Nehruja najbolj znan politik Indije. Nekateri ga smatrajo za prijatelja komunizma, drugi pa za spretnega diplomata. Pri vseh posvetovanjih tako v Londonu, kakor , v Washing-tonu gre Menonu za to, da se spor med Kitajsko in Čiang Kaj-šekom, oziroma z Združenimi državami reši mirnim potom. Amerikanci so v Londonu vprašali Menona, kaj misli glede usode tistih ameriških zaprtih pilotov, ki so še na Kitajskem. Ali bodo izpuščeni ali ne in kdaj ? Menon je na to vprašanje , odgovoril nekam izmikalno, češ, da je ta stvar v rokah kitajske vlade, izrazil pa je upa ■ nje, da bo svoboda vseh Ameri-kancev na Kitajskem mnogo pripomogla k nadaljnim razgovorom med Združenimi državami in Kitajsko. Menon in Amerikanci Nasprotniki Menona v Wash-ingtonu trdijo o njem, da je nasprotnik Združenih držav, katerim pripravlja z vsemi posredovalnimi akcijami na Kitajskem politično past. Menona hočejo naslikati kot pravega komunista. Menon ima po teh trditvah začrtano pot, ko gre za njegov končni cilj. Ameriški ujetniki na Kitajskem so lahko prosti; toda po načelu "daj dam," morajo tudi Amerikanci dati Kitajski razne politične koncesije, ko gre za Formozo in za Kitajsko kot članico Združenih narodov. Zopet se je oglasil demokratski senator Walter George, ki načeljuje pomembnemu odboru v senatu za zunanje zadeve. George je Menona, katerega pozna osebno, označil kot iskrenega, kulturnega in visoko izobraženega človeka. Povdarek je torej na iskrenosti. George je prepričan, da bodo razgovori z Menonom tudi v Washingtonu koristni, to pa v tem smislu, da pride med Združenimi državami in azijskimi ljudstvi in državami do ožjega sodelovanja. Nehru v Pragi Predsednik indijske vlade Nehru je na poti v Prago, pre-stolico češkoslovaške republike, odtod pa gre v Moskvo. Nehru 'je zatrdil, da nosi s seboj poslanico indijskega ljudstva za mir, za prijateljstvo in za sodelovanje. Graduiral Iz John Carroll univerze je snoči graduiral Robert Dolgan, 1256 E. 61 St., sin poznanih Joe in Pauline Dolgan, ki sta se pred kratkim preselila iz Addison Rd. v Trumbull Center, Geneva, O. Mladi graduant je bil zelo aktiven pri športu in bo prejel red Bachelor of Science. V staro domovino V soboto so se podali z ladjo lie de France na obisk v staro domovino Mr. Frank Egart in sin John v Primskovo pri Kranju, Mr. Anton Pevec v Ljubljano in Mr. Joseph Ponikvar v Sleme, pošta Nova vas pri Rakeku. Potujejo s posredovanjem potniške družbe Kollan-der. Srečna pot in zdrav povra-tek! CEPIVO ZOPER POLIO IN OPICE S cepivom zoper polio od vsega početka nekaj ni bilo v redu. Ne gre za vrednost cepiva; strokovnjaki so trdili, da deluje do 90 procentov, ni pa sto odstotno učinkovito kot nobena stvar na svetu ne. Cepivo zdravnika dr. Salka se je stalno zboljševa-lo, šlo pa je za njegovo izdelavo. Pravico, da to cepivo izdelujejo, je imelo šest ameriških podjetij. Ko so preiskovali učinke- cepiva, so prišli na sled, da cepivo iz Californije ne ustreza vsem zahtevam, pa so se vršile preiskave. V zmešnjavi v vprašanju tega cepiva je šlo tudi za upravno stran, namreč, kako naj se porazdeluje, kdo naj vodi kontrolo, kdo naj plača stroške. V Ameriki imamo Ustanovo za pobijanje otroške paralize, ki razpolaga z velikimi finančnimi sredstvi. V tej ustanovi se zbirajo dohodki "March of Dimes." Ustanovo je do sedaj sama skrbela za znanstvena raziskovanja, ji gre tudi beseda! Ustanova je bila zaskrbljena nad postopanjem tajnice za narodno zdravje Ovete Hobby, ki je na svojo roko sklicala važne konference. Vse skupaj ni rešeno, ni jasno! "Surovine" za cepivo dajejo ledvice opic Rhesus, te opice pa so monopol Indije. Indijci verujejo v preseljevanje duš. Kaj pa če se je duša pokojnega preselila v eno od opic rodu Rhesus. Če se z opico grdo postopa, trpi tudi duša pokojnega, ki je sedaj v telesu te opice. Amerikanci izvažajo sedaj v boju zoper polio kakih 120,000 teh opic iz Indije. Domačini Indijci pa so zvedeli, da je mnogo teh opic na poti v Ameriko ali v Ameriki sami poginilo, se zadušilo, ker za njihovo varnost na ladjah in v pristaniščih kot v Londonu in v New Yorku ni bilo dovolj preskrbljeno. V krajih Indije, kjer živijo opice rodu Rhesus, gre parola, da Amerikanci pobijajo opice Rhesus kar v množičnih pokoljih, ker ne skrbijo za nje pravilno. Združene države imajo z Indijo nov, to pot ne diplomatski ali politični spor, marveč spor radi opic Rhesus. V Indijo je šla posebna delegacija iz Washing-tona, da ta opičji spor reši. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town- (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_____$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev)__6 00 For Three Months—(Za tri mesece)____ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: 'Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto) ____$12 00 For Six Months—(Za šest mesecev)_____;_ 7 oc For Three Months—(Za tri mesece) ___ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879. -104 PO RAZGOVORIH V BEOGRADU d) Zakaj je 4, julij za Ameriko, za nas vse skupaj pravzaprav največji praznik? Morda je kdo med Amerikanci, ki se splošno priznanih praznikov ne bo spomnil kar avtomatično, niti ko gre za drugi največji praznik Labor Day, 4. julija se bo gotovo spomnil. To je bilo v letu 1776 na dan 4. julijaa, ko se je podpisala listina v Philadelphiji o neodvisnosti takratnih Amerikancev, rojstvo, pa tudi zibelka novega pravega Amerikanca. Rojstvo ni vse; kako se otrok, tudi politično vzeto odgoji, da prav zraste, tudi za to je skrbeti. Ali je podana zdrava podlaga ali pa ne. Takrat leta 1776 so se Amerikanci izrekli za misel, ki je bila v glavah največjih sodobnih ljudi, pa tudi prednikov znanstveno ugotovljena, pa je Deklaracija o neodvisnosti tako lepo izzvenela v tisti večni stavek, da so vsi ljudje rojeni kot enako, da imajo v sebi pravice, katerih ne pustijo, da jih kdo odvzame. Te pravice so izvirale iz pojma enakosti. Nadaljni potek življenja usmerja vsakega v njegovo lastno pot. Toda princip o enakosti rojstva, o pravicah, ki se ne dajo odvzeti, uresničen v našem praktičnem življenju, je bil za tisto dobo tako silna revolucija vsega takratnega sveta, da pomeni rojstvo Združenih držav novo dobo, ki je dala vzpodbudo narodom brez ozira na kontinente, da se tudi oni prebudijo. Takrat je politično vzeto nastalo rojstvo zapadne poloble, to je vse Amerike, Južne, Srednje in Severne. Tisti, ki so se za ta dogodek zanimali prav na globoko in na široko, so ga označili kot takega, ki je najpomembnejši v novejši človeški zgodovini "sploh. ROJSTVO AMERIŠKE DEMOKRACIJE! Naprej je prišel človek kot oseba, ki spoštuje drugega kakaor samega sebe kot osebo. Ta princip je še danes ohranjen v Ameriki brez ozira na razne boje za premoženjske pravice. Obdržimo v spominu dan 4. julija 1776, ker si bomo znali razlagati tudi druge deklaracije. Mi vemo, da je leta 1789 v Evropi v Franciji bilo rojstno leto francoske meščanske revolucije. Ta deklaracija je izšla iz osnov: Svoboda, Enakost, Bratstvo. Ta deklaracija francoskega naroda je bila obupen klic francoskega meščanstva zoper predpravice francoskega plemstva in duhovščine. Nekdo plačuje davke, drugi ne. Nekdo ima politične pravice, drugi jih nima. Razumljivo, da ker je bil človek končno le človek, se je ta človek, ki je bil zapostavljen, vprašal zakaj ima drugi, ki je enako človek, take predpravice. Ker ni šlo zlepa, naj gre zgrda! Zato revolucija! Govorilo je orožje, tekla je kri, kakor pravimo—v potokih; tiste čase opisujejo francoski romanopisci kot "leta grozote." Toda končno je francoska deklaracija pomenila velik korak naprej za druge evropske narode, ki so enako trpeli vsled razlikovanja, kakor so trpeli Francozi. Ko govorimo o Angležih, so se za državo ti ljudje zanimali skoraj bi rekli od vsega početka, namreč v tem smislu, da ne bo kakšen kralj diktiral, kaj hoče z državo, ampak, da bodo pri državnem življenju soodločevali vsi, ki v državi bivajo. Po naše bi rekli, splošna in enaka volilna pravica, da volimo svoje zastopnike. Vse skupaj vzeto v takratne čase; saj gre za stoletja nazaj, ko se je podpisala v letu 1215 znana Listina o svoboščinah. Podano je bilo leglo vseh bodočih angleških svoboščin ali recimo rojstvo in zibelka. Na tej listini je gradila Velika Britanija in gradi še danes. Ne bomo pa trdili, da je današnje angleško življenje isto kot je bilo leta 1215. Bijo bi smešno. Toda osnova je bila podana in ta osnova je bija—politična svoboščina posameznika., Anglež v svoji vzgoji je individual'st, trka na prsa lastne osebnosti, lastnega jaza, pa se istočasno zaveda, da mora pomagati pri življenju skupne hiše, to je države. Ko pa gre za gospodinjstvo in vzdrževanje ter upravo te skupne hiše države, zahteva Anglež za sebe, da v tem vprašanju sam odločuje. Torej dva velika povdar-ka—človek kot osebnost z vsemi svobodami, na drugi strani z omejitvami v kolikor jih zahteva skupni interes. Tudi pri Angležih ne gre gladko. Tudi Anglež je človek, ki brani svoje premoženjske interese, na drugi strani človek, ki se hoče premoženjsko dvigniti. Človek, ki ima, popusti tistemu, ki nima. Velja tudi za Angleže. L. C. Urednikova pošta Na piknik društva Mir V nedeljo, 12. junija gremo pa^ na piknik društva Mir štev. 142 SNPJ, kateri se bo vršil na prijaznemu izletniškemu prostoru farme SNPJ na* Heath Rd., ki se nahaja pol milje od US ceste štev. 6. Veselični odbor dru: štva vljudno vabi svoje članstvo, članstvo sosednjih društev in prijatelje na ta družabni ob-letni shod v prosti naravi. Društvo Mir je še vedno šte-vilično močno po članstvu, ako-ravno se smrt oglaša precej pogostoma, je nas še vedno okrog 600 v odraslemu oddelku. To je že precej velika družina in za vsako družino je človekoljubna dolžnost, da se skupaj snide vsaj enkrat na leto. Upati ! je, da se tega zavedamo in da tako ohranimo poleg gmotnih pridobitev tudi družabne, ki so pol življenja in dobre volje za smisjel svojega obstoja. Mnogokrat umrje kakšen član ali članica in se sprašujemo in premišljamo, kdo je bil preminuli? Vzrok, da ga nismo poznali, je bil v temu, ker ni prišel nikoli na sejo ali prireditev ene ali druge oblike in poznal ga je le tajnik, kateremu je plačeval svoj asesment. Zato nikar ne bodimo med temi nepoznanimi in prihajajmo bolj pogosto na naša družabna shajališča in piknik je zelo vpliven prostor, kjer se snidemo z znanci in prijatelji v krogu neprisiljene domače zabave. Razumljivo, da bo na pikniku društva Mir dovolj vsakovrstnega okrepčila in dobra godba. Naše kuharice so že določile najboljši kos govedine, katero bodo one spremenile v okusno pečenko in tudi zadružnih kranjskih klobas ne bo manjkalo; to-čaji so pa pripravljeni gasiti žejo in razpolagali bodo tudi s tekočino, ki je zelo uspešna proti prehladu. V paviljonu bo pa ples, kjer bo igrala Grebenco-va godba. Zatorej ne pozabite tega vabila, ako boste navzoči boste sami veseli in veseli vas bodo vsi ostali društveniki. V nedeljo, 3. julija bo pa ob-letni Dan clevelandskih društev SNPJ. Brez dvoma si bomo re-zirvirali tudi ta važni dan. Podan bo kulturni program naših krožkov in raznih talentov kar bo poročano pozneje in za danes naj zadostuje le majhno opozorilo in v vednost naši javnosti. Louis Kaferle. Proslava 40-leinice pev. zbora Zarja CLEVELAND, Ohio — Prihodnje leto bo minilo 40 let od kar je bil ustanovljen pev. zbor Zarja. Zarja bo proslavila 40 letnico svojega obstoja v nedeljo, 29. aprila v auditorju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. z obširnim programom. Zato opozarjamo vse kulturne organizacije, da ne prirejajo koncertov, iger ali kaj druzega na isti dan, da ne bi škodovali drug drugemu. Zapomnite si datum 29. aprila v S.N.D., St. Clair Ave. Odbor. Dolgoletni naročniki se oglašajo BEECH GROVE, Ind,—Vsako leto enkrat se oglasimo, in to ko nam poteče naročnina na list Enakopravnost ter jo je treba zopet ponoviti. List se nam zelo dopade in zato smo naročniki že leta in leta. V listu je vedno kaj takega, ki je zanimivo za vse, ki či-tamo Enakopravnost. Obenem pošiljam tudi $5.00 za Adamičevo ustanovo in sicer v spomin pokojne. Mrs. Helen Kollar. čitali smo tudi, da je nekdo videl robina skozi okno in sicer ko je bilo še precej mrzlo vreme. (Pa brez zamere, tisti robin je bil gotovo še preostal od prejšnje jeseni, ker dosti robinov kar prezimuje blizu kakšne male vode, okrog grmovja. To smo videli v Indiani.) Lepi, solnčni dnevi so tukaj. Te kar težko pričakujemo posebno mi starejši ljudje, da nas zopet ogreje toplo sonce. Ob koncu lepo pozdravljamo vse osobje pri listu Enakopravnost in tako tudi vse čitatelje ši-rom Amerike, listu pa želimo mnogo uspeha in mnogo novih naročnikov. Valentin in Tončka Kuhar. Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE Kaj je kadenje? Na to vprašanje je odgovor lahak ali pa težak, kakor že pride, če bi nas prišel obiskat kak človek iz druge zvezde, pa bi srečal na cesti človeka z cigareto ali cigaro— kaj mislite, kaj bi rekel? Cel proces kadenja bi nahitro analiziral, da pronajde to, kar imenujemo kadenje. Je neka mala cev, ki je natlačena z zrezanim suhim listjem. To velja za cigareto. Za cigaro bi rekel, da spominja na štruklje, ker je vse tako povito in nabasano. Delj bi se ustavil pri pipi. Mehanični izdelek, v katerega se natlači suhe trave in zažge. Potem viši iz usta in spominja dokaj na navadno kuhinjsko peč. Razlika je le ta, da je v kuhinji dimnik tisti, ki prenaša dim od peči do tiste najvišje točke pri vsaki stavbi, kateri pravimo dimnik. bolehajo vsled modernega življenja. Vse to in še več druzega se lahko navaja za vzroke kadenja. Vendar pa vse to ne omili naše navade. Resnica je pribita od strani zdravnikov, da je kadenje nevarno in da so zlasti kadilci cigaret podvrženi raku na pljučih. Zadnjih enaindvajset let je poraba cigaret stalno naraščala, to se pravi, vse do leta 1954, ko so zdravniki prišli- v javnost s strašnimi posledicami kadenja. Za-stran tega je padla porast cigaret v letu 1954—a ne za dolgo. Zakaj za tobačno industrijo so milijoni in milijarde. Če ne verjameš tega pa poglej naše liste in magacine, glej televižen ali radio. Lansko leto je torej prenehalo naraščanje kadenja cigaret. Pa prišli so milijoni ter izkušali zbrisati to, kar so povedali zdravniki. Danes varajo tobačne kompanije ljudstvo s tem, da oznanjajo filtrirane cigarete, podaljšujejo cevi, zraven tega iznajdujejo fraze, ki jih slišiš od povsod, ne da bi človek vedel, kaj naj pomenijo. Kompanije za cigarete zmagujejo v boju z ljudstvom. Vedno več lju-dij kadi. Kompanije zmagujejo s svojimi oglasi. Telo, ki ga imenujemo država, se ne briga. In zopet kade moški, ženske, in sicer bolj, kakor kdaj poprej. Človeku se zdi, da nervozno čla-veštvo kar tekmuje, kdo bo več dima spravil v pljuča. In koliko pokade ljudje v naši Ameriki. Na leto pride 125 paketov cigaret na vsako osebo, to se pravi na moške, ženske in otroke. Milijonarji, ki stražijo tobačno industrijo, so bili lansko leto kar poparjeni in niso vedeli, kaj bi storili. Zato so molčali in pripravljali svoje milijone za boj, kateri se je začel to leto. Njihova reklama je taka, da ni druzega v nji kakor same fraze. Zdravniki so izpovedali svoje stališče — danes se umikajo in prodaja cigaret izno-va narašča od dne do dne. Prišli so z izjavami proti kadenju angleški zdravniki, ki so svarili ljudstvo, naj ne kadi in ne podpira tobačnega trusty. Četudi so zdravniki soglašali z izjavo .tistih, ki so posvarili ljudstvo, naj ne kadi, so ostali tobačni baroni kar tiho. In še več, kakor to. Mesto da bi pomagali svojemu narodu, so rajši izbrali en odbor, v katerega so postavili svoje zdravnike z namenom, da preiskujejo tobak. Seveda so odbrali take zdravnike, ki so soglašali ž njimi. Potem veste lahko, kakšne so izjave, kadar pridejo v javnost. "Mi ne vzprejemamo pesimističnih sklepov, da naj človeško pleme opusti kadenje cigaret po 350 letih, odkar je prišel tobak v rabo. Vsled tega odklanjamo, da bi se ravnali po izjavah zdravnikov, ker je vse skupaj brez podlage in brez dokazov." Tako se je izrazil eden od tobačne kompanije na sestanku, ki ga je sklical odbor zdravnikov v službi tobačnega trusta. Veste, kakšen korak je storila tobačna kompanija, da pospeši prodajo cigaret? Iz svoje rezerve je dvignila osemdeset ■nilijonov dolarjev za reklamo svojega izdelka. Od tod so vsi oglasi in vse tiste posebne fraze, ki spominjajo na las prislo-vici našega ljudstva v stari domovini, ki so dodajali svojim molitvam še nekaj posebnega in sicer za tiste duše, "ki jih ni ne na tem ne na onem svetu." Premenili so tudi besedilo stran cigaret. V oglasih niso več podtikali tobaku, da draži vrat, povzroča kašelj in podobno. Pa novem načinu je bilo tako, da naj vsak kadilec študira okus tobačnega dima, nadalje tako, da bi bili naravnost nevarni. So pa slabi, ker povzročajo, kako lepo diši in kako človeku dobro stori. I Zapadni Nemci imajo pravega zunanjega ministraa Brentano (Nadaljevanje s, 1. strani) JE. Na tihem so se tudi oboro-ževale. Ko so se udejstvovale v privatnih organizacijah, so se v resnici vojaško vežbale. Radi tega ni bilo nobeno čudo, da je imel Adolf Hitler kar naenkrat na razpolago pravo armado vojaško izvežbanih mož in ni bilo treba velikega vežbanja, da si je s to armado upal začeti'novo svetovno vojno. Kakor takrat po prvi svetovni vojni, tako tudi sedaj po dru-jgi svetovni vojni mrgoli v Za-ipadni Nemčiji na zunaj privatnih, v resnici bojnih organizacij i 'bivših nemških vojakov," "bivših povratnikov iz vojne," "bivših oficirjev," "bivših članov generalnega štaba." Te organiza-|cije izdajajo svoja glasila, v katerih razpravljajo večinoma či-jsto odkrito, kaj je vojaška naloga nove vojaške Nemčije. Naj še pripomnimo, da imajo te organizacije razvito notranjo in zunanjo špijonažno službo. Vest o spopolnitvi zapadno-nemške vlade, če naj jo razumemo do dna in če naj znamo računati z vlogo bodoče Nemčije, je bilo treba spopolniti s podatki kakor smo jih navedli zgoraj. Vlogo bodoče in bivše Nemčije naj ima jasno pred seboj tudi Slovenec v Ameriki. Primite tatu! Pa pravimo, da je tat skrit v domači hiši. Velja v nekaki primeri s tatvino avtomobilov, ki gre na račun ameriške mladine. Ali pa je voznik napravil vse, da bi tatvino avtomobila preprečil? Kaj pa s ključi? Kaj pa ali je motor ugasnjen? Res je, da se tatvine avtomobilov silno množijo. Na leto je pokradenih od 150 do 200 tisoč avtomobilov. Vrednost gre seveda v sto milijone. Padle pa so že sodbe od strani ameriških sodišč, da če mladostni tat avtomobila pri vožnji s takim avtomobilom napravi kako škodo, je za to škodo odgovor en tudi bivši lastnik avtomobila, če semu dokaže, da je takrat, ko je avtomobil kje pustil, na primer pozabil istega zakleniti. Vprašal bi človek, ki bi prišel iz druzega sveta, kaj je pomen vsega kadenja? Ali je to kaka hrana, kateri mora imeti vsako bitje, če hoče živeti? Ali je dišava, recimo take vrste, kakor je kava? Ali je to zdravilo, katero se zmeša z zrakom potem pa vdihava, kakor za stavo? Na vse to bi človek odgovoril negativno. Pomudil bi se malo pri vprašanju, kaj je kadenje. Zbral bi vse misli, kar se jih doseže "v nekaj trenutkih in rekel bi s počasnim, nedoločenim glasom.—"Kadenje je navada." Navada kaj pa zopet navada? Ali je kaj pozitivnega, kakor košček sladkorja ali šilce šnop-sa? Na vse to bi človek molčal, ker sfe težko najde dober odgovor na taka vprašanja, ki so tako iz tega sveta. Mislil bi, da ni vredno ubijati si glave na take malenkosti. Dobra je taka tolažba, če zadovolji človeka. Če ga pa mesto tega malo jezi, išče vse okoli sebe in v sebi odgovor. Če je kadenje res navaSa, potem manjka odgovor na vprašanje: — kakšna navada? Zdaj so pa odgovori kakor na žnori. Da, navada, in sicer slaba, draga, nezdrava in na kratko—nepotrebna. Spominjam se dobro na čase, ko smo prišli v to deželo. Kdo je kadil tedaj digarete? Američani ne, ženske ne, otroci tudi ne. Samo tiste se je videlo kaditi cigarete, ki so prišli semkaj v to deželo iskat bogastva in sreče. Američani so tudi kadili — največ kratko pipo. Tisti, ki so bili bolj petični, so imeli mesto j pip cigare. Od tedaj do danes 'je tak skok, da ga človek težko pojmi. Kako je mogoče, da je nastalo kadenje iz niča tak problem, da ne vemo kje in kako bi ga načeli.. Zakaj danes vse kadi—največ cigarete, kade moški, ženske, otroci,, kadi staro in mlado, belo in črno-zdravo in bolno. In ta navada se širi—le v lanskem letu je malo ponehalo. Zdravniki so se končno zedinili in povedali narodu, da je kadenje definitivno škodljivo. Ustavili so se kadilci in začeli premišljevati, kaj naj to pomeni. Leta in leta je bilo boja, predno so mogli zdravniki v javnost z vestjo, da so I kadilci cigaret podvrženi straš-jni bolezni — pljučnemu raku. j In da se ta bolezen širi nekako v skladu z porastom kadenja. To se pravi, čim več se kadi, to-iliko več je te bolezni na pljučih. Človek se nehote ustavi pri tako velikem vprašanju. Ali je kadenje res nekaj tako nevarnega, da je treba plačevati račun z življenjem? Hm, zakaj pa pravzaprav kadimo? Mogoče bi bil pravi odgovor, če bi se ozrl na druga polja. Živimo v atorrjski dobi, v dobi vodikove bombe, v času velikih gospodarskih kriz, v posledicah dveh svetovnih vojska, ki so pobrale milijone ljudij in pustili dodatne milijone pohabljenih. Mogoče zaht<*»a kadenje človeških žrtev zato, da pomiri živce, ki V poliju ni jasnosti Zadnje poročilo centralne zdravstvene oblasti v Washing-tonu navaja, da so ameriški otroci, ki so bili cepljeni s cepivom Salka zoper polio, v 125 slučajih bili- napadeni po poliu. Od teh "je 84 dečkov in deklic polio udaril paralitično. Slučaji so .redki v primeri s številom cepljenih "otrok, ki gre v milijone. Ko gre za njihove družine, gre tudi za stik zdravih z obolelimi. Od 84 slučajev, je bilo tudi deset takih, ki so oboleli na poliu ne da bi bili cepljeni, pa so imeli stik z domačimi člani družine, ki so bili cepljeni zoper polio. (Kot smo poročali, imajo letos v državi Idaho šest smrtnih slučajev napada polia. Gre za zadnji slučaj matere dveh otrok, ki sta bila cepljena zoper polio, mater, ki ni bila cepljena pa je napadel polio in mu je tudi podlegla.) S posebnim povdarkora so skočili tobakarji s takozvaiiirn "filter tip." to je tista cevka, ki pride od tobaka do ust. Zavili so tobakarji resnico tako, da so potrdili, kakor da ni vec v tobaku kaj slabega ali škodljivega, ker tisti papir v cevi vse pobere. Zdravniki naši so Poiskali ta "filter tip" in so pro-našli, da papir nič ne popije. Večina ljudij ni čitala nikdar, kaj in kako pišejo tobačne kompanije o svojem blagu. Videli so le toliko, da nekdo priporoča take in take cigarete, pa so ji« začeli kupovati. Potrata tobaka iznova raste. Kompanije tobaka' so bile v preteklosti večkrat prijete od naše vlade zastran neresničnih oglasov. Ali veste, koliko cigaret se proda v enem samem te* tu? Reci in beri:—štiristo tisoč milijonov. Ali z drugimi besedami,—štiri sto bilijonov cigare-To je bilo za leto 1952. Kasneje je bilo nekaj nazadovanja v letih 1953 in 1954, toda v le« 1955 raste nanovo. Je tako. ce je kaj nazadovanja, se takoj čuti na borzi ali v Wall Street". Padejo delnice. Ni pa naša vlada tako strašno neprijazna to bačnim baronom. Zakaj ona po bira davek od vseh prodanih <*' garet. Sicer so samo ccntje, a bi ne verjeli, koliko ko se nabere v teku enega leta Ali vam povem? Torei:—nas«* 1 " 1 to* deralna vlada je pobiala ou bačnih kompanij v letu 1953 efiQ milijardo — petsti trinajst milijonov sedemsto štiridesettisoc dolarjev. Ni treba, da si zap0'*' nite tako natančno te številke-Dobro pa je, da veste vo'x); P11 meroma, koliko dobi država samo pri tobaku. Okroglo rečeno :—nad poldrugu milijar dolarjev — koliko je to, noben ne ve. Pomnite pa to, ta vsota pomeni samo federa^ ni davek, in ne davek gosameZ" nih držav. Zdaj boste pa slišali nekaj posebnega, neverjetnega, a veD dar resničnega. Kakor veS ' v. v - „ ko* ima zivez, kakor je pšenica, » ruza in podobno devetdeS procentov podpore za vsako 1 tino. Kaj se to pravi ? Naša da daje brez vsakega vprašaj tudi, tobaku tako podporo- pride tobak na trg, pa ne do prave cene, priteče vlada in 2 podpre če potreba z devetdese procentov tega, kar se smat' za pravo tržno ceno. če se devlje na živež, bi človek že ^^ ne rekel. Da se devlje na bo"1' baž, bi tudi še potrpel. Da se P devlje na tobak, ki je tak struP zlasti za rastočo mladino, bi človek ne verjel. Iz vseg'a tega razvidite, t tobak škodljiv in sicer v vsa _ obliki. Najmanj baje, če ga diš v pipi. Najboljše pa je< ga opustiš. To bi priporočal sti mladim in starejšim lju• pljučih. Veste lahko sami, ® imajo kadilci stalno vratni ^ tur, kar pomeni vnetje slu2^. kožice v ustih in grlu. Takim, vdihavajo dim, se nabere to'1^ nesnage v pljučih, da posta", lahko nevarno* zlasti, če se prehladite. In potem pomisi'^ koliko velja to. denarja, če P^ bero samo dve vladi nad d milijardi na leto, potem veSJ kaj in koga podpirati s tem- 3-kadite. ali Večkrat pride vprašanje, je res samo ameriški tobak t- ' da škoduje? Po naših misli*1 ^ vsak tobak škodljiv, četudi ^ vsi v enaki meri. Cigarete Ameriki imajo toliko dodati-0 ' predno pridejo v paket, da . dodatki so tudi škodljivi ne tako, da bi bili naravnost varni. So pa slabi, ker p čajo navado. F urlan Cleveland, Ohio, dne 7. junija 1955 led kot gradbeni material Plavajoči aerodromi in mesta zgrajena iz ledu niso utopija, marveč praktična možnost^ ki se ima zahvaliti uporabi angleškega vojnega izuma. + V Veliki Britaniji so delali svoj čas poskuse za gradnjo najbolj čudn da bi letala lahko ščitila Konvoje. Stvar je bila namreč v m> da so morali konvoji prili-^ del poti pluti brez zaščite aviacije. Edina obramba konvoji v Pred podmornicami so bile ladje, katerih pa ni bilo j7V0l] grajenih, da bi lahko ta-nudile sigurno zaščito kot le-aia. Zaradi tega se ni čuditi, da ° delali najbolj fantastične na- opp!' da bi imeli ^tala sredi ceana SVojo bazQj kar bi Qmo_ KU• bi ladj'e Plule P°d silnim 'dežnikom aviacije." Ta- z J® pnšla tudi zamisel o ladji grajeni iz ieda. J Strni^ Wla P°vsem nova ideja, ^rokovnjaki so delali o tem na- nuL2e,Pred VOjno' ko Je bil° JS.da taki 'Otoki" Služijo lm letal0m' ki bi leteli iz TeT" '6 V Evr°P° ^ obratno. ^ bi hi? fmf° razmišljali o tem, bi bil tak otok narejen iz le- ploswrVeC k0t nekaka ravna S h I lGSa' W bi Stala na leni trot °dnih POntonih" V°j- - - bavili s ta- 2avrgli w ' nčno pa 80 bilo očitn nePraktične, ker je lažnih bi nekolik° - 10 te draS J- trenutku PotoPi" M aiage objekte. v0jniSeCa Septembra 1. 1942 je pyko pred!Srnjak G0effrey dili nW Z načrt' da bi zg^a- bU2^!l ae^rom, ki bi naj bila noH K1Z ledu" 0blika naJ bi otok na ? letal°nosilki. Ta Ji, da bi Z bl1 °PremlJen s stro-VD "lse lahko sam pomikal. la PospeSenem tempu so se zače- za tem ranja in dela- ki «> šla Prei „ ' se takšen objekt čim ^ napravi. log?^ bil osnovan ta pred-nai?ntaf v Poznano je voda ra| tetejSa PH plus 4- -t. C, zaplava n 3e-led lažji od vode in °blikuia nje;i' Led se Prav lahko ki dob; P°d Pritiskom v bloke, gradnik Zaz,eleno veličino. Za iz- hišic J T ' malih ledenih ESkimi ,f?nv0Vanje, uporabljajo Eskimi 26 več tisoč let. Od kovni* J S° se hritanski stro-Rl nau«H kako se napra- vi led izredno trd in odporen, ko mu dodajo še nekega materiala. Eskimi dajo v ta namen mah. Angleži so se odločili, da dodajajo ledu še lesno pulpo ali stržen in to tako, da napravijo zmes, ki vsebuje 86 odstotkov ledu in 14 odstotkov lesne pulpe. Zmes je dobila svoje ime po svojem izumitelju Pykrete. Tako proizvedeni le ima v resnici čudežna svojstva za tako vrsto materiala. Ko se je zmes zaledila, je imela svojstvo lesa ali plastike. Zmes lahko pilimo, režemo ali tešemo. Iz nje se lahko delajo razne oblike, za razliko od običajnega ledu, ki se drobi in je mehkejši. To je pomenilo, da ladjo ali otok zgrajen iz takega materiala ne bi mogle potopiti najmočnejše bombe. Za gradnjo letalonosilke "Hab-bakuka" je bila določena vsota od 8 od 10 milijonov funtov šterlingov. Četudi so obstajale vse tehnične in praktične možnosti ter pogoji za njegovo izgradnjo, tega plovečega otoka niso napravili. Zavezniki so v' tem času v dovoljni meri uspeli, da so zagospodarili nad Atlantikom. Sigurnost trgovskega ladjevja s konvoji je bila dovoljna tudi brez gradnje take baze, ki bi se nahajala sredi Atlantika. Vse delo britanskih strokovnjakov, ki so se pečali s tem problemom ni bilo zaman. Pri tem poslu so si pridobili dragocenih izkušenj o uporabi leda kot gradbenega materiala. Izkazalo se je, da ima led gotove prednosti pred klasičnim gradbenim materilom, predvsem pa je mnogo cenejši in ima malo težo. Strokovnjaki vidijo v ledu izredne perspektive kot gradbenega materiala v Arktiki. Ko bo prišlo do množične eksploataci-je tega dela Zemlje, tedaj se bo pokazalo, da je led nezamenljiv. Že je ugotovljeno, da so v Arktiki na Groenlandu ogromna nahajališča premoga, zlata, železa in drugih rud. Do sedaj ni bilo For Your Vacation . . . Welcome to CHRISTIANA LOOSE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominik and Agnes Krasovec, Proprietors Rt. 1, Box 248 Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 mogoče na tem mestu zgraditi baze za izkoriščanje teh nahajališč med ostalim tudi zaradi tega ne, ker ni prikladnega gradbenega materiala, a prevoz materiala iz Evrope ali Amerike bi bil predrag. Ledu je tam v izobilju pa tudi ne bi bile potrebne naprave za umetno narejanje ledu, a tudi ne naprave za obdržanje takih zgradb, da bi se raztopile. Tako' bodo morda v teh pustih doslej neobljudenih krajih nastala ogromna ledena mesta z velikimi stavbami. Vetrovi, ki stalno pihajo, bodo premikali velika kolesa, ki bodo dajala energijo za delo strojem in zagrevala bodo velika mesta z električnim tokom. —Slovenski Poročevalec MORJE JE PLODNA NJIVA Na zemlji je okoli tri sto milijonov kubičnih milj morske vode, ki pokriva 71 odstotkov celotne površine zemlje. Ta ogromna morska zakladnica osebuje, kakor cenijo, kakih 50 milijonov biljonov ton raznovrstnih mineralov in soli, kar bi lahko zadoščalo vsem potrebam po kovinah in mineralih napredne družbe vsega sveta. Razen tega živi v morju dovolj rib, rakov, školjk, alg in drugih užitnih bitij za prehrano vsega današnjega in bodočega prebivalstva naše zemlje. Glede plodnosti lahko primerjamo morje s plodno vrtno zemljo; celo bolj produktivno kot je zemlja. Morje pa ima še to prednost, da mu ne groze suša, poplave ali bolezni. Doslej je človek le zelo pbvršno izkoriščal morje ter njegov rastlinski in živalski svet. Morski plevel, ki ga je v oceanih v velikanskih količinah, proizvaja hranljive ogljikove hidrate, kakor na primer sladkor in škrob, dvakrat hitreje kot drevesa. Ugotovili so, da je na majhnem prostoru ob ameriški obali Tihega oceana 17 milijonov ton plavajočega plevela "nacrocystes." Morski plevel, alge itd. vsebujejo okoli 75 odstotkov vode, suhi deli pa so sestavljeni iz mineralov in užitnih ogljikovih hidratov. Znanost veliko več ve o živalskem svetu v Oceanih kot pa o morskem plevelu in drugih morskih rastlinah. Tako so na nedavni konferenci v okviru organizacije združenih narodov strokovnjaki za konserviranje in izkoriščanje izvorov hrane ugotovili, da bi sedanji letni odlov približno 20 milijonov ton rib lahko v prihodnjih desetih letih povečali vsaj za 100 odstotkov. Res je, da je morski ribolov na serverni polobli zemlje nekako v opadanju; toda razmnoževanje in prenašanje rib je odkrilo nove zanimive možnosti. Tako na primer riba, ki jo imenujemo "morski list," raste v vodah, ki jih umetno pognojijo, 18 krat hitreje kot sicer. Skoraj nedotaknjeni izvori za ribolov na južni polobli zemlje čakajo samo na sistematični razvoj in pospeševanje pod mednarodnim nadzorstvom. Prav na omenjeni konferenci so ugotovili, da je mogoče povečati "pridelek" rib takoj za 22 odstotkov, to je za 3 milijone ton iz hladnih in mer no toplih, za en milijon 300,000 ton pa iz tropičnih in subtropičnih morij. ORJAŠKO POTNIŠKO LETALO Prvi model novega angleškega orjaškega letala "Bristol Britania" se je v nedeljo na poti iz Londona spustil na letališče Johannesburg. V njem je prostora za 92 potnikov. Nad 9000 km dolgo pot je preletelo letalo v pičlih 19 urah. Spustilo se je samo v Hartumu v Sudanu, da je napolnilo zalogo bencina. Novo orjaško potniško letalo bodo pet te'dnov preizkušali v Afriki, preden bo začelo redno letati. PRED DESETIMI LETI V aprilu in maju leta 1945, to je pred desetimi leti, smo beležili važne dogodke svetovnega pomena. Dne 12. aprila je v Warm Springsu, Georgia, umrl Franklin D. Roosevelt, ki je bil edini v zgodovini štirikrat izvoljen za predsednika Zedinjenih držav; istega dne je prevzel predsedni-štvo podpredsednik Harry S. Truman. Dne 25. aprila se je v San Franciscu sestala ustanovna skupščina organizacije Združenih narodov. Dne 28. aprila so italijanski partizani ujeli bivšega diktatorja Benita Mussolinija in njegovo priležnico Claro Petacci, ki sta nameravala pobegniti v Švico, in so oba ustrelili. Dne 29. aprila, ko so ruski tanki že prodrli v Berlin, se je v podzemeljskem zaklonišču kancelarije ustrelil diktator Adolf Hitler, njegova žena Eva Braun, s katero se je na hitro roko poročil, pa se je zastrupila. Njuni trupli so zaupni naciji po naročilu sežgali na vrtu kancelarije. ' i Dne 7. maja po evropskemvča-su so zastopniki poražene Nefai-čije podpisali brezpogojno podajo v nekem šolskem poslopju v Reimsu. Dan zavezniške zmage v Evropi je bil proklamiran 8. maja 1945. Teh važnih dogodkov se spominjamo te dni—po desetih letih. —NEW ERA, glasilo ABZ ZBIRALCI Moški so rojeni zbiralci. Najprej zbirajo hrošče,, žabe in bele miši, potem dekleta, poljube in kravate. Pozneje denar, skrbi in družino. Potem zmage pri kvar-tanju, kosmate šale in sredstva proti pleši. Nazadnje pa bolečine, simptome in spomine. DRUŠTVENI KOLEDAR JUNIJA 12. junija, nedelja—Piknik društva Soča št. 26 S.D.Z. na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 12. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 19. junija, nedeljar—Piknik društva Utopians št. 604 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 26. junija, nedelja—Piknik društva Velebit št. 544 S.N.P.J. na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 26. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. JULIJA 3. julija nedelja—Piknik Cleve-landske federacije S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 3. julija, nedelja—Piknik Kluba društev A.J.C. na Kaliopovi farmi. 5. junija, nedelja—Piknik kluba Ljubljana na Zgoncovih farmah, Eddy Rd. 10. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 17. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 24. julija, nedelja — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi S.N.P.J. 31. julija, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi S.N.P.J. AVGUSTA 7. avgusta, nedelja—Piknik At-letične lige S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 14. avgusta, nedelja — Piknik društva 'Strugglers št. 614 SNPJ na farmi S.N.P.J. 21. avgusta, nedelja — Piknik Slovenske zadružne zveze na farmi S.N.P.J. 28. avgusta, nedelja — Piknik društva št. 32 ZSZ na farmi S.N.P.J. SEPTEMBRA 4. septembra, nedelja — Piknik Krožka št. 3 Prog. Slovenk na farmi S.N.P.J. 11. sept., nedelja—Južina Ženskega odseka farme S.N.P.J., na Chardon Rd. 25. septembra, nedelja — Vinska trgatev Farmskega odbora S.N.P.J. OKTOBRA 23. oktobra, nedelja—Predstava dramskega zbora Anton Ve-rovšek v Slov. del. domu, Waterloo Rd. 29. oktobra, sobota — Maške-radna zabava društva Comrades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 30. oktobra, nedelja — Jesenski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave. NOVEMBRA 6. nov., nedelja — Opero poda Glasbena Matica v S.N.D. 13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v S.D.D., Waterloo Rd. 13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Zbor Triglav priredi koncert in prizor "Deseti brat pri predicah" v Slov. nar. domu, E. 80th St. 26. novembra, sobota—Ples društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 27. novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave. APRILA — 1956 29. aprila, nedelja — 40-letnica pevskega zbora Zarja v S.N.D., St. .Clair Ave. STANOVANJE V NAJEM 5 LEPIH SOB V NAJEM ČEDNO STANOVANJE, KOPALNICA IN FORNEZ NA PLIN. ODDA SE ODRASLI DRUŽINI. Pokličite HE 1-5311 ODDA SE V NAJEM zanesljivim ljudem prijeten prostor in Cottage ob vodi v Mantua, Ohio. Zunaj peči, mize in klopi. Za podrobnosti pokličite EN 1-4592 3 LEPE SOBE SE ODDA V NAJEM V EUCLID, OHIO. Za naslov se poizve v uradu tega lista. QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS STAKICH FURNITURE CO. JAMES. I>. STAKICH.-Prop.. IVanhoe 1-8288 16305 Waterloo Road fjf'uti ■ f; , •; «$>•;V&»k'. 1 'uS-;--' •• y-.-. ■ ■ ■■ ■. ■" •' ' STORE . HOURS: -Monday. 'Thursday. -Friday—'9 -.A.M. to 9 P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M., to§ P::M. — Wednesday ,9 A.M. to 12 Noon PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnih src naznajamo vsem prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni in dragi oče in prijatelj FRANK FURL AN v blag spomin OB 10. OBLETNICI PREZGODNJE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA IN SINA Rudolph Božeglav KI JE SVOJE MILE OČI ZATISNIL ZA VEDNO DNE 7. JUNIJA 1945. Minilo je žc 10 let, odkar počivaš v hladni zemlji, v najlepši dobi let, si moral zapustit svet. Na Tvoj grob bomo položili cvetočih vrtnic šopek 'ep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet. L'Veland, Ohio, dne 7. junija 1955 Žalujoči: AMALIJA, soproga RUDOLPH, sin SLAVKA, hči PAUL, zet mati v stari domovini in sorodniki Smrt ga je nenadoma zatekla na njegovi farmi v Geneva, Ohio, na dan 7. maja 1955. leta. Pogreb se je vršil 10. maja 1955 iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek na Highland Park pokopališče, kjer smo pokojnika položili k večnemu počitku. Pokojnik je bil rojen leta 1889 v vasi Velike Žablje na Primorskem. V Ameriko je prišel leta 1912. V dolžnost si štejemo, da se s tem prav iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako lepe vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do pokojnika nam je bil v veliko tolažbo v dnevih smrti. Našo toplo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Srčna hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnika, ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji (poti na pokopališče. Iskrena hvala pogrebcem-nosilcem krste, so-bratom iz društev Vipavski raj št. 312 SNPJ in Kras št. 8 SDZ, katerih član je bil pokojnik. Srčna hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam stali ob strani s svojo pomočjo in naklonjenostjo v dnevih smrti. Našo zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Mary A. Svetek za vzorno urejen in voden pogreb ter za vsestransko izvrstno postrežbo in ga vsem priporočamo v enakih slučajih. Predragi naš, počivaj v miru v lepi ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Kruta smrt Te je iztrgala iz naše sredine kar nanagloma. Odšel si tja, odkoder ni več vrnitve. Naša srca so žalostna in zastonj Te iščejo naše oči. Z ljubeznijo in hvaležnostjo se Te bomo spomin j alai do konca naših dni. Počivaj v miru, snivaj sladko večni sen! Žalujoča: družina ROVTAR ENAKOPRAVNOST ~ " STRAN 3 1955 1889 2NAKOPRAVNOST ILKA VAŠTETOVA UPOR ZGODOVINSKI ROMAN (Nadaljevanje) A tega dne je vladalo na trgu izredno živahno vrvenje. Živilski trg—kmečke žene z jerbasi raznih živil — so potisnili na drugo stran trga, magistratu nasproti, pred magistratnim poslopjem pa se je zbirala velika množica mož, po večini mladih fantov, nekateri v spremstvu svojih zaskrbljenih očetov . . . Nabor! Pleško se je vzravnal v kočiji . . . Zopet nabor! Ali niso pobrali že vse vojaščini zavezane mladine in jo na pol izurjeno poslali v krvavi metež na Laško? "Zopet nabor?" se je glasno začudil. "Seveda," se je razvnel Lan-ger. "Saj je potreben. Glejte koliko zdravih fantov se še skriva za materinim krilom!" Pokazal je na množico pred magistratom. "In koliko jih je pobegnilo v hribe! Vsi gozdovi so polni teh zelencev." Pleško je od strani pogledal vnetega patriota in mirno ugotovil : "Vsak mladenič se ne more navduševati za krvavi ples tam doli na Laškem." Langerju je planila rdečica v obraz. Chicago, 111. CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT RESPONSIBLE COUPLE, 2 small children, need 2 bedroom unfurnished 4-5 room apartment. 1st floor, good location N.W. — Call days — DEarborn 2-1691. Not over $95 per month rent. Evenings — Pensacola 6-5587 FOUR RESPONSIBLE Adults need 5 room unfurnished apartment. 1st or 2nd floor. North. Moderate rental. ROckwell 2-0188 RESPONSIBLE Couple, 4 children, need 2-3 bedroom, 5-6 room unfurnished apartment. 1st flpor. Can provide own stove and refrigerator. Vicinity Jefferson Park. ROdney 3-7689 HELP WANTED Excellent job opportunity! — DEPENDABLE COUPLE — Experienced cook-housekeeper. — Garden, farm and stable work. Year round position. Berrien Springs, near St. Joe, Michigan. 5 room home, $160 a month. Start immediately. Newcomers welcome. Some English necessary. — SAginaw 1-5104 — call _Saturday — DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY PIZZA RESTAURANT — Location on 95th St. Well established. Doing $1,000 week business. Selling because of other interests. Priced for quick sale. GArden 4-4372 SHOE STORE for sale — Established 3 years. Modern living quarters; reasonable rent. Because of other interests, widow will sacrifice at a real bargain for only $9,500. Call — REgent 4-2832 "Ampak dolžnost vsakega zdravega mladega moža je, da brani domovino! Ali naj mirno čakamo, kdaj nam skočijo Francozi s svojim prekletim Napoleonom za vrat?" Pleško se je nasmehnil. "Tega nam ne bo treba čakati, ker jih že imamo na vratu." "Že imamo?" "Nu, da. Moj bratranec, glavar Coppini, mi je včeraj povedal, da se po poročilih, ki jih je dobil, Francozi bližajo Ljubljani." Na Langerjevem mesnatem visokem čelu se je pokazala globoka guba. Od strani je pogledal soseda . . . Kakšen človek je pravzaprav ta Pleško? Med graščaki ima po vsem okraju sorodnike in prijatelje. Kljub svojim učenjaškim muham in precej čudaškim nazorom uživa med plemiči ugled in zaupanje. Domač je povsod in znane so mu vse zadeve, tudi politične, ki jih okrajnemu glavarju prinašajo brzi sli iz Ljubljane in pridejo do Langerjevih ušes le slučajno in po ovinkih ali pa tako pozno, da jih čivkajo že vrabci po novomeških strehah. Seveda—Langer ni plemič, ni človek iz teh krogov. On, bivši oskrbnik velike križke graščine, se je kot poganški graščak vrinil med to gospodo, ki je zviška gledala nanj. Mogoče se stari Pleško skrivaj norčuje iz njega? Langer je še bolj nagubal čelo, dvignil glavo in dejal odločno: "To pač ni mogoče!" Chicago, 111. DOMESTIC HELP Dependable Woman WANTED to cook and keep house for working mother with 3 school age children. Some one who needs a good home more than large salary. References and English necessary. Call RAndolph 6-2079 days. — SPaulding 2-4319 evenings and weekends. HOUSEKEEPER — Dependable and capable managing home for couple in business. One 7 year old girl. Stay. Own room. References and English required. Current wages. Phone week days only. C Anal 6-2387 COOKING and General Housework. — Stay. Good home. Extra help. Own room. KEystone 9-2192 ELDERLY WOMAN with income or pensioned, who will appreciate a good home more than large wages. To do light housework and care for working mothers' 2 children. Room, board, salary. References and English required. — Call CLiffside 4-7088 before 1 p.m. HOUSEKEEPER — Under 50. Experienced cooking and cleaning. Other help. Excellent salary. Sleep out. Must have Chicago references. LAkeview 5-5319 WOMAN for light housework, cooking, help with care of children. New home in Wayne, 111. Own apartment with TV.1 References. Stay. Speak and understand English. PAlisade 5-8000 HOUSEKEEPER — For Catholic family with children; fine home in suburban Lincolnwood. All modern appliances. Room with private bath and board and excellent salary for qualified person. Must furnish references. Call ORchard 5-1165 Pleško je skomignil z rameni. "Tudi jaz bi ne verjel, če mi Coppini ne bi bil pokazal razglasa na Kranjce iz glavnega stana francoskega generala Bernadottea v Logatcu, objavljenega 29. marca." "In danes imamo dan 4. aprila! Kaj se je moglo v teh dneh že zgoditi!" "Seveda! Poštar je poslal v Ljubljano sla, ki se je vrnil, češ da so Francozi Ljubljano že zasedli." Langer se je z izbuljenimi očmi ozrl na soseda. "To se pravi, da morejo priti vsak trenutek tudi v Novo mesto?" "Eh, po kaj naj bi prišli! Odkar je odšel Esterhazyjev polk, tega je že teden dni, ne premore naš okraj nobenega avstrijskega vojaka več. Kaj naj bi torej Francozi tu počeli?" "Hm!" je Langer prikimal in z zamišljenim pogledom preletel množico pred magistratom. "Kar ne morem verjeti, da tukaj magistratni gospodje v naborni komisiji izbirajo fante za avstrijsko vojaško službo—nekaj ur od nas pa že gospodarijo Francozi." "Vojna!" se je nasmehnil Pleško in glasno velel kočijažu: "Jernej! Ustavi pred lekarno!" In obrnjen k Langerju je pojasnil: "Žagar mi je skuhal novo zdravilo za sina. Morda bo pomagalo. Dobil sem recept iz Ljubljane." Poganški je le nemo prikimal in pogledal na desno stran, kjer je v drugi hiši od magistrata navzdol stala hiša lekarnarja Antona Žagarja, Pleškovega pa tudi Langerjevega prijatelja. Zdravilo za sina? . . . Da, Pleš-kov sin edinec Adolf, dve leti starejši od lepe hčerke Ize, je bil bolan. A njegova bolezen— to je Langer vedel—ni bila oz- Chicago, 111. FOR SALE PULLMAN, Michigan — 20 acre farm, 7 room house, garage, 2 barns, modern pumbling, oil heat. MUseum 4-2634 REAL ESTATE ROOMING HOUSE — 55 units, 47 1 and 2 room kitchenets and 8 sleeping rooms; 10 year lease; ipcome $23,000 yearly. Location near Broadway and Foster. ROgers Park 4-4228 or HOllycourt 5-0239 WESTMONT — 5 rooms, bath, enclosed porch, basement, oil heat, garage, extra closets and cabinets; landscaped lot 50x150. 3902 Hahndorf Downers Grove 1442 M FOR SALE — 7 room brick house, automatic oil heat, 2 car garage, good location near Catholic and public schools, churches and transportation. Best offer. Selling due to other interests. Bishop 7-0739 WISCONSIN — Bohner's Lake, Wis. near Burlington (26 miles to Milwaukee). Year round home, 2 bedrooms, full bath, sun porch, recreation room, basement; fully furnished. Electric stove and refrigerator. Price $9,000. Call owner, J. Morlock, 4 So. Albert St. Mt. Prospect, 111. Phone CLearbrook 5-0534 MAYWOOD — By owner. Brick home on corner lot, 4 bedrooms, 2 tile baths; 2 car garage. $20,000. Call — Fillmore 3-6259 LOMBARD — Ž bedroom brick home in very desirable neighborhood of new homes. Full basement, gas heat. Large screened porch, garage. Near school. — Owner. $19,500. See at 557 So. Craig Place or call Lombard 1397-R FABULOUS PEARLS GORGEOUS AND CARRIERS VISITORS ALWAYS WELCOME THE RINKO MINK FARM IRON RIVER. MICHIGAN 3/4 Mile West on Division St._______Phone 857 dravljiva, kajti dedič Starega gradu je bil—bebast. Seveda je to tudi Žagar dobro vedel, a bržkone ni imel žalostnega poguma, da bi ubogemu očetu vzel vsako upanje na uspešno zdravljenje sina edinca. Pleškova kočija si je počasi utirala pot po trgu navzgor in se ustavila pred zbrano množico blizu magistrata. Pleško je izstopil in njegova drobna po-stavfca je kmalu izginila pod oboki žagarjeve lekarne. Mala Iza in Langerjev sinček sta se z velikimi plašnimi očmi ozirala po zbranih mladeničih, s kitami cvetja in pisanimi trakovi okrašenih, pojočih in razgrajajočih. Iz Kutjarove gostilne na spodnjem koncu trga se je privalila gruča vriskajočih fantov s piskači in trobentarjem na čelu. Pleskovi vranci so strigli z ušesi in se plašili ko so fantje prihrumeli pred magistrat. Mali Franci je zdrsnil s sedeža in se plašno stisnil očetu med kolena, ko so konji potegnili kočijo nekaj korakov dalje. Iza Pleškova se je s smešno materinskim nasmehom ozrla na fantička in ga pomirila : "Nič se ne boj, Franci! Naš Jernej je močan. Konji mu ne uidejo." Ves v zadregi ji je malček od strani vrnil nasmeh. Langer ga je nežno pogladil po kodrasti glavici in skrivaj pomežiknil mali, pogumni gospodični: "Saj se Franci nič ne boji. Hraber dečko je." Zdajci se je oglasil izpred magistrata boben. Droban mo-žiček, z mestnim grbom na klo buku, je tolkel nanj, dokler se ni množica zgrnila okrog njega. Skoraj iz sleherne hiše je pritekel kdo, da sliši novi razglas. "Le dobro se napihni, Bošt-janček, da te vsi slišimo!" je zakričal mestnemu klicarju jezični usnjar France Papež, ki je stopil izpod obokov kirurga Jakoba Čineja. Bil je majhen, šibak človek petdesetih let, širokega čela in šiljaste, že nekoliko osivele brade. Majhne rjave oči je zasmehljivo priprl. "Kar bliže stopi, da mi poma gaš! Oba skupaj bova že zalegla za celega moža," se je odrezal Boštjanček. Gromovit krohot je zabučal po trgu, kajti Papeževa postavi' ca je bila zares skoraj istega obsega kakor bobnarjeva. Boštjanček je dvignil polo papirja predse in vse je utihnilo, Mali klicar je začel z visokim glasom in važnim obrazom brati proklamacijo generala Bernadottea, najprej v nemškem jeziku, ki je bil dotlej po vseh avstrijskih deželah uradni jezik. Ljudje naokrog so ga potrpežljivo poslušali, dasi ga—posebno izmed zbrane mladine—skoraj nihče ni razumel. Kar stopi izpod obokov stro-jar-'Matija Lužar — sam se je podpisoval za Luserja—mož ši rokega obraza, rdečega debelega nosu in obilnega trebuha, in se zadere: "Kaj boš tisto čvekal! Po domače povej, da te bomo vsi razumeli!" "Glej ga, dobrega Kranjca! Sam se pa po nemško spakuje za Lus-s-serja, čeprav vsi vemo, da nosi ime po domači kranjski luži," se je oglasil Papež. "Hohohoho!" je zopet zagr-melo naokrog. "Ti se ne bi mogel spakovati, sicer bi bil 'pa-pes'!" Z veselo škodoželjnostjo dobrih someščanov so ljudje spremljali prepir obeh mojstrov, usnjarja in strojarja, ki sta si bila ob vsaki priliki v laseh! Klicar je medtem bral nemški proglas z vedno bolj pi-skajočim glasom. Izpod klobuka so se mu pocedile potne sra ge na oči. Obrisal si je čelo z roko, pogledal obupano po krohota joči se množici in pogumno preskočil na slovensko besedilo. Takoj je vse utihnilo, le pogledi so govorili. Vedno večji strah jim je gledal iz oči. Francozi so zasedli Kranjsko! Fran- coski general jim je govoril kot zapovednik! Obljubljal jim je red in varstvo in spoštovanje njihovih običajev in zakonov. Francozi! Ali ni šel nadnje najspretnej-ši avstrijski vojskovodja nadvojvoda Karel? Komaj je Boštjanček prenehal, že so se ljudje razbežali z novico na vse strani. Nekaj fantov nabornikov je še oklevalo, pa je z Ljubljanske ceste prišel sluga okrožnega glavarja z uradno knjigo v rokah in nameril korake proti magistratu. Nekaj mladeničev ga je obsto-pilo. "Kar domov, fantje! Nesem pismo nabornemu komisarju. Nabor je ustavljen." "Juh-hu-hu-hu!" je zavriskal mladi kmet Šetina sredi trga. A nihče mu ni odgovoril. Z razbur- jenim govoričenjem so se fantje porazgubili. Le skupina, ki se je bila napila pri Kutjari, je odrinila z glušečim piskanjem in trobentanjem. "Poženi!" je zapovedal Pleško, ki se je vrnil iz lekarne in tlačil stekleničico z zdr&vilom v žep svojega potnega plašča. "Na svidenje!" je pozdravljal izpod svojih obokov lekarnar Žagar. "Oglasita se domov grede pri meni!" je pozval Langer-ja. "Se bova! Pomahaj botrč-ku!" je Langer pozval sinčka. Kočija je oddrdrala preko izpraznjenega trga in po Ljubljanski cesti navzgor. Ustavili so se pred hišo mesarja in gostilničarja Rormana. Prodajalno okno Rormanove mesnice je bilo zaprto. V vsaki -slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti "Ali še vedno ne seka mesa?" je vprašal Langer. "Še vedno ne. Brani se, ker mu ne dovolijo zvišati cene. črtali so ga zato iz seznama meščanov, a uklonili ga niso." "Uskoška kri njegovega deda! Rormana mestni očetje ne uženejo v kozji rog." "Ne. Glavar Coppini pravi, da bi prej premaknili Trško gor« kakor tega trmastega Srba -j kakor ga on imenuje. Poglejte! Zaprl je mesnico, a skozi njegovo kuhinjo gre zdaj dvakrat toliko mesa, kakor ga je prodal prej iz mesnice!" Pleško je pokazal na vrsto žensk, ki so prihajale iz gost«' niške veže z zavitki in košaram1-Jernej je ustavil kočijo Pre" Rormannovo hišo, privezal vajeti na naslonilo pri kozlu, skočil dol in odšel v gostilno. Kmalu se je vrnil s precejšnjim zavitkom mesa, skočil na kozla m položil zavitek sebi k nogam. (Dalje prihodnji?) Brezplačni vzorec pri vašem« lekarnarju SURIN ZA ODPOMOC REVMATICNE-ARTRITICNE BOLEČINE* „ * To ni zdravilo—SURIN PrlI,a hitro, blagodejno začasno olajšanje bolečine! ^ SURIN DELUJE HITRO—D IHEKTNO' glede kako dolgo ste trpeli na ^itjHlS1 revmatični bolečini, poskusite wtet° Deluje brez vznemirjenje želodca, "jtavU se lahko povzroči z zaužlvanjem* t .. vi lamo namažite boleče de- 6URIN ... ker prične delovati cim S^j nete... prinašajoč olajšanje » tninutah. BREZPLAČNI VZOREC! Poskusite SURIN * račun. Dobite brezplačni komaif še ??.. .Misni" šemu lekarnarju. Ako ga še nima, P»5IJ|te 54S, na McKESSSON & R0BBINS INC., P-"- "" Bridgeport, Conn. __^ -- ASPINWALL DRUG, 786 East 1»' JEPHSON DRUG (Gross Bros.) fil 15519 Wat®" BRODY DRUG, 7533 St. Clair A*®' GORDON PARK PHARMACY, , u A*1" ~ East 79th & St. SOLON DRUG CO, EUCLID, O®?. 21051 Euclid Ave.—21860 Lake SB"1 PRIJATEL PHARMACY „ _,„lr Me' 6728 St. C1B» CASS DRUG, 797 East 185th Sir®«1 I fs,000? The Carters did it on the Payroll Savings Plan—and you can, too! / //fey. j* * ..."j W'hilt Barbara Carter of Hickory, Tennessee worked as a nurse and her husband, Mack, worked for a coal company, they joined the Payroll Savings Plan and saved $5,000 out of their earnings. • • • No matter how often you may have tried to save and failed, you can get on the right road ft financial independence today/ Just like Mack and Barbara Carter, and 8.000,000 othei working men and women. You don't have to be lucky. Vou don't have to be gifted with iron will power. All you have to do is join Uncle Sam's wonderful, guaran-teed-to-work Payroll Savings Plan! And be on your way to a nest egg as big as $3,000 1 . . $5,000 . 6 . $30,000! Think what you could do with all that money! Get on Payroll Savings where you work It's simple; Just go to your pay office and sign up to save whatever amount each payday you think you can. (As little as a couple of dollars or as much as you wish.) After that, no more saving worries! The amount will be automatically saved for you each payday before you draw your check. You won't be tempted to spend it, because you won't have it in your hand. When enough has accumulated, it will be invested in a U. S. Series E Savings Bond, in your name, and the Bond will be immediately delivered to you. Then all you do is hold your Bonds and watch them grow and grow as they pile up 3% interest a year till maturityl You can never afford not to save something No matter how small your income or how high your living expenses, you simply can't afford not to salt something away for yourself. And you can't wait till tomorrow to start— or you'll aever start at all. Saving can be easier than you think. So. fot your family's sake, and your own, sign up id the sure, systematic Payroll Savings Plan where you work. Or loin the Boad-A-Month Plan where you bank. Today' The U. S. Government does not pay tor this advertising. Tbt Treasury Department thanks, for their tiatrsotic donation, tbt Advertising Council and ENAKOPRAVNOST STRAN 4