Ogled po šolskem svetu. Iz Idrije. Ker sem toliko o pisnih zvezkih tožil, bode me morda kdo zavernil s tem, da mi Greinerjeve in Pokornitove pisne knjižice v zgled stavi. Kakor so ti zvezki izverstni, ker iniajo lep, terden papir, čedne predpise, polegue čerte, vendar eo za rabo v ijudskih šolah manj pripravni, toda bolj pa za zasebno in domače podučevanje. Učenec ravnaje se po tih zvezkih mora pervo predpisno versto po strani, 8 do 10 krat prepisovati, kar je učencem večkrat predolgočasno delo, ker jih veseli le spreraemba. Ako učitelj pri rabi teh zvezkov ne kaže na tabli izpeljave čerk in njih vezave v zloge in besede, bodo otroci to predpisno versto uapak posnemali, morda v vsaki poslednji versti. Ker pa mora učitelj v ljudskih šolah v sleherni uri na šolski tabli razlagati in predpisovati, torej je vsaki lepopisni zgled v pisnih knjigab nekako odveč, ker otroka dostikrat zapelje, da ga le mehanično prav ali neprav posnema in za učiteljevo razkladanje na tabli se dostikrat ne zineni. Le, kjer je velika različnost med učenci, so taki zvezki dobri, da morejo po njih zmožnostih v različnih zvezkih pisati. Tudi nodanja oprava teh zvezkov ne bo morda vsem vstrezala. V Greinerjevih zvezkih je sim ter tje pisna lega nekoliko zelii nagnjena in pri lalin.skem pisanji so nektere čerke po podobi in uačinu nemških čerk zavite, kar je zoper pravi značaj latinskega pisanja. Sicer so pa zgledni spisi v Greinerjevih zvezkih tako lični, da bi jih posebno učitelj ljudskih šol pri svojem poduku v marsičem moral posnemati. Cedne, proste in naravno zložene, lahko izpeljive oblike, naravna, neposiljena vezava posamnih čert in čerk, obilost tankih (lasuih) potegljejev, kar vse tudi hitropis pospešaje — vse to kinča Greinerjeve zvezke. — Pokornitovi zvezki so zlasti za vaje v lepopiaji pripravni; manj se priporočajo za hiiropiaje. Predpisi ali lepopisni zgledi bo prav krasni in razodevajo pravi znak latinščine. Lega pisa je nekoliko zelo stoječa, io oblike so za male otroke pretežke. Široka linijatura v teh zvezkih in obilo praznega prostora je menda za to, da se več zvezkov popiše. (?) Pretresovaje Greinerjeve in Pokornitove zvezke našli smo torej v obeh nekaj pomanjkljivega pa tudi marsikako dobro zernice, ktero se pri lepo- in hitropisnem podnku z vspehora muie porabiti. Naj bolj pa so nain vstrezali Levčevi ,,lepopisni zgledi", zlaati ^slovenski". Ne saino lepa oblika poaamnih čerk in čert in njih čedna, ročna, za hitropisje vgodiia izpeljava, ampak posebno tudi tenieljito razkladauje obstojnih delov pisnih čert in njih skladba v čerkine celote iu izvratui način (amerikanakij, po kterem se učenec lepo- in hitropiaja ob enem uči — vse to so lepe prednosti teh ^lepopianih zgledov." Slehernemu alovenskcinu učitelju so ti lepopiani zgledi zelo potrebni, če si hoče lep način lepopisnega poduka priavojiti i hvojc učence pravilncga slovenskega rokopisa naučiti, a ne jim siliti svojih lastnih, večkrat uepravilnih i napčnih oblik. Le škoda , da je vvod, ki tem zgledom v pojaanjevanje stoji na čclu, težko razumljiv i v nekaki okorni sloven.ščini. V lanskem sporočilu Šentjakobske glavne šole v Ljnbljaui Heni bral o polegnih čertah (Lagelinien), ktere je g. Belar pri lepopisneni poduku priporočal. Ta stvar ae je pretreaovala pri 3. odborovi seji učiteljakega druatva. Priporočalo se je, da h\ imeli pisni zvezki tiakane polegne čerte, in dokler ae (o ne zgodi, naj se to nadomestuje s svinčnikom. To učitelju obilo easa vzanie, ueenci pa ne znajo čedno prečertati, in verb tega take debele s svinčnikom narisane čertc kazijo pis. Tanke tiakane čerte bi bile sicer koristne, a poinagamo si lahko z drugim pripomočkom, kterega je idrijaki učitelj, g. Stegnar, že pred neki leti v našo šolo vpeljal. To je namreč podkladek s polegnimi čertami (Faulenzer mit Lagelinierf), Kakor so navadni podkladki z ležečimi čertami boljši mimo debelo tiskanih čert v naaih ,,diktandah", tako so tudi taki podkladki s polegnimi čertami priniemejši, kakor (iakane polegne čerte po pianih zvezkih. Otrok potrebuje take podkladke le toliko časa, dokler pri pisanji ne zadobi stalne lege. Če je pa učenec vedno priinoraii, rabiti pisne zvezke 8 tiskanimi polegnimi čertami, nadlegujejo i ovirajo ga te čerte prav pogostoma v urnem pisanji. Kdor tedaj korist polegnih čert spozna, rabi naj oraenjene podkladke *), ker so boljši od tiskanih polegnih čer(. (Prih. dalje.) Iz Cernomlja. V dopisu iz Gorcnekega od 1. junija se čudi g. dopisnik, da toliko učitcljev, kakor je nas, ne dobi več in bolj lehtnih vzrokov zarad zanikcrnega šoiakega obiakovanja, kakor smo jih ravno mi omenili. — Mialili smo, da jih bode on dokaj naštel, pa le dva je povedal, ki sta za uaa ,,nnll und nichtig", tedaj neveljavna. — Holski obisk in napredek nič ne zaderžujejo naše uradnije, kajti pri nas pišejo gg. uradniki neinško iu elovenako, slovenska pisnia sprejemajo, in tudi po solah se nemako podučuje, kjer občine to zahtevajo; tudi duhovačina ni temu pri naa kar nič kriva , ker pri nas je ae vae pri starem, razun da imamo namesto dekana okrajnega poglavarja kot šolakega nadzornika. Kako je pri vas, nam ni znano in nas to tudi ne briga, sej mislimo, da ste vendar videli, da smo mi *) Take podkladke rabijo tudi pri sv. Jakobu v Ljubljani. Edor jih želi na rglcd dobiti, rado se mn postreže. Pis. govorili le o svojem šolskem okraji, da pa mi za naš okraj bolje vemo ko vi, nam ne bote zamerili. To si pa tudi lahko mialite, da se učitelji ne borao vtikali v uraduijake reci; kar je še tii pomanjkljivega, naj tiati popravijo, ki imajo o tem pravico govoriti. Ljudski učitelji ne bomo pisarnic predragačili, če jih vlada ne bo; zatorej sc pa tudi nismo o tem pomenkovali, in se nismo nikogar bali, in ako bi se bili tudi na druge okraje ozirali. G. dopiauik! tu uiate prave zadeli. akoravno ste mislili. Kar zadene ,,Pr. Slovnico", prav dobro aami verao, da v pravih rokah, t. j. v dobri glavi dober sad rodi; tudi mi 8mo jo pregledali, ne le, kako je vezana, ampak tudi kako je pisana, sicer bi ne bili raogli o njej nič omeniti; toda mi nismo imeli učitelja pred očmi, ampak učence. Mi tudi prav dobro vemo, da gola pravila se učiti je prazno slarao mlatiti; kaj pa mi želimo, vara je gotovo čisto neznano, tedaj bi bili kaj pametno storili, ako bi bili vgodnega časa počakali. G. izdatelj imenovane ^Slovnice" je sam omenil, da se mora zraven rije še tudi Janežičev ,,Sprachbuch" ali ktera druga sl. Slovnica pri podnčevanji rabiti; zakaj bi pa tedaj tndi mi svoje želje ne smeli povedati. ? 0 d h o r okrajnega učiteljskega društva. Iz černomlja. QKonec.~) G, J. Kolbezen, poaeatnik v Černomlji: Znano je, da store posli velik del celote pri dela. Posle moramo drago plačevafi, pa niraamo zaželenega dobička. Imajo slabo navado, da iz slu/.be stopajo, kedar jc naj več dela, poslava pa veli, da naj se o božiču ali o novem letu menjujejo. Veliko jih o božiču v glužbo stopi, da se čez zimo prežive, o svetera Jurji grejo pa iz službe, da potem nadničijo in ae gostijo, kakor je bilo že oracnjeno. Gospodje učitelji, ki imate priliko pogovarjati se z občinaui o različnih zadevah, razglašajte tudi to poatavo, da bode ta slaba, škodljiva navada pri poslih postavno iicbaia. Drevesce se da upogniti, drevo ne več. Vi gospodje učitelji iraate tudi zrejati dreveaca (otroke), ki se dajo še apogovati, njih serca so niehka, polagajte jim tedaj med drugim tudi prav živo na aerce, da naj ne bodo drevoderci. Glejte, kaj se je meni zgodilo! Zasadil sem murbe, prišel je pa hudoben človek, in rni jih apodrezoval, da so sc poauaile. Enkrat zadenem na 8tarčeka pri tem dela, ga prašara, zakaj mi to dela, in on hladno odgovori: ,^Čemn bo pa raatlo to nepotrebno drevje tukaj pri njivah"? Taki so ljudje. Ne vejo, čemu je murba. Koiiko revnih vasi je po naših krajih, ki lii b\ prav lahko opomogle, aku ki znale 8 svilorejo se pečati. — Potreboval sem pri nekem zidanji veliko Iesa, in skoraj ves svoj Ies sera posekal. Da bi precej drug lea rastel, /.asadil sem mlade amrekice. Vedel aem, da meni ne bodo prinašale dobička, teinuč še le mojemu naalednikn, hotel setn pa v tem pokazati, da naj bi ljudje precej mlada dreveaca posfidili tam, kjer ntara posekaju; pa kaj se rni je zopet zgodilo? Hudobneži so mi skoraj do čistega smrekice uničili. Da, na ta način jenja vea napredek. G. P. Borštnik: Pri nas bi se ne odgojila mlada dreveaea , ako bi se tndi zasajala, ker bi koze veiliove pogrizle, in potem bi le gerraovje rastlo. Ako bi se hotli gojzdi zasajati, moralo bi se prepovedati koze imeti. G. J. Juvan: Z druženimi močmi se more kaj storiti. Tudi kmetje naj bi se tedaj združili. Kmetijske družbe so že osnovane, tedaj drnzega ne manjka, kakor da kmetje k nji pristopajo. Toda koliko knietov pa ve za le družbe? koliko jih ve, da je tudi v Beli Krajni pndružnica kmetijske družbe? Gotovo malo, še raanj jih pa ve naraen teh družeb. Učitelji (edaj , kteri hočejo kmetijstvo pospeševati, naj občinjanom o tej družbi in njeni podmžnici kaj več povedo. Ako bi imela družba več udov, lože bi si orodja, semena, posebno dobra plemena za živinorejo itd. knporala in kmetom pošiljala. Dobri rokodelci bi se vadili orodje dclati, ktero bi se jim naj pripravniše zdelo. Želeti je posebno dobrih plugov, kajti s sedanjimi kaj težko in slabo orjejo; v vsak plug so po štirji voli vpreženi, iu potem se še naj manj po trije ljudje zraven dolgočasijo; z novinii plugi pa lahko en sam človek orje. Kmet boče vsako reč popred poskusiti, potera si jo še le omisli. Za kmeta je, se ve da preveč, loliko letne društvenine plačevati, toda upati je, da bi jih c. kr. družba za znižano društvenino sprejemala, ako bi se jih veliko vpisalo. Kmetijska družba bi tedaj za povzdigo kmetijstva Iahko veliko storila, naj pervo je pa potreba, da društvenino za kmete zniža, in prošnjo za to naj bi poslale vse podružnice c. kr. družbi v Ljubljano. G. P. Borštnik: Kraetje o pravem času ne kose ali ne sečejo. Oni pravijo, da se takrat kosi, ko je trava zrela, namreč ko cvetice odcveto in bilke začenjajo rumeneti. Takrat je pa že naj manj polovico redivne moči trava zgubila. Košuje naj boljši čas je, ko trava ravno naj lepše cvete. 0 tem naj bi se nevedni kmetje podučevali, da si bodo bolj tečne kerme pripravljali. G. M. Stanonik: Pri nas sta dva fantička z žveplenimi klinčki zažgala suho resje. Posestnik je prišel mene prosit, da bi ju za to kaznoval. Rečem mu, naj gre rajše k njunim staršein, oni so premožni, mu bodo že škodo poplačali. Ali glejte — posestniku se ni škoda Btorila, kajti tam na pogorišču je zrastla naj lepša trava, in sedaj že poljanci saini požigajo resje. Pervosednik: Mislim, da erao danes že dovolj o kmetijstvu govorili. Ta stvar je sicer važna, lahko bi se tedue in mesece o njej pomenkovali, vendar jenjajmo o tem, ker pridejo še druge reči na dnevni red. Drugi predmet, ki ima priti na dnevni red, je telovadba v Ijudski šoli. Kaže naj se tudi praktično, kako se da v šolski izbi o telovadbi podučevati. O tera je hotel pervi govoriti g. L. Kožuh. Kakor pa vidite, ni ga danes tukaj, gotovo eo ga važni vzroki zaderžali, da se ni mogel zbora vdeležiti. G. J. Schiller (po nemški): Ministerski ukaz bogočastja in nauka z nkazom 26. jan. 1. 1868. ukazuje, da naj se že po ljudskih šolah telovadi. Ker pa niso vei učitelji zmožni, da bi znali v tem nauku podnčevati, ker se sami uiso vadili in učili, torej bo skoraj gotovo c. kr. vlada sklenila, da hoče vsako leto o počitnicah nekaj učiteljev v glavno mesto na deželne stroške eklicati, da se bodo učili telovaditi. To bi pa deželo, kakor tudi učitelje, ki bivajo daleč od gl. mesta Ljubljane, preveč stalo, in jaz sem prepričan, da bi se marsikteri nas rajše tukaj doma vadil, ko pa za več časa od doina šel, posebno tisti, ki imajo družinico. — Mislim tedaj, da bi bilo marsikteremu vstreženo, ako bi mi tukaj za se v našem šolskem okraji, kjer je že učiteljsko društvo osnovano, tudi šolo za telovadbo vstanovili, posebno, ker sta dva nied nami o telovadbi preeej izurjena, ktera bi lahko potem druge vadila. C kr. vladi bi bilo naše početje gotovo všeč in tedaj tudi upain, da bi nas o lej reči rada podpirala. Da se pa o telovadbi bolj izurimo, po(rebujemo precej orndja, kterega si sami ne moremo kupiti, torej predlagara: ,,Odbor učiteljskega društva v Černomlji naj pošlje v Metliko sl. oskerbništvu vitežkega reda prošnjo, da bi za omenjeno telovadnico podarilo ali saj za znižano ceno dalo potrebnega lesa; al. oskerbništvu rndarskega društva v Gradacu za potrebno železo, da bi ga dalo aliv zastonj, ali saj za žnižano ceno, in mestnima občinama Metlike in Cernomlja za drnge stroške. Sprejme se ta predlog s pristavkom, da naj se namesto znižane cene postavi: zastonj. G. J. Schiller: Korist telovadbe je tako vsakemu znana; tedaj bom le še pokazal, koliko in kako se more v šolski izbi telovaditi. (Kaže djanjsko.) Na dnevnem redu je bil še pogovor o Praprotnikovi ,,Slovnici", toda, ker je čas že potekel, se ta razgovor odloži za drugo sejo, in zbor se konča. Iz Teržiča smo dobili obširen odgovor na g. ,,ResnicoIjubovo" zavernitev, v kterem g. ,,Poročevalec" pravi, da ni tako hudo mislil, ko je popisovaje uč. zbor niimo grede izustil nektere zbadljive — pa resnične opombice, — o kterih ga tudi g. wResnicoljub" ni kaj spreobernil. Prostora nam manjka, da bi take krajne zadeve obširneje obravnavali; nTov." še z drugimi bolj važnimi spisi ne more priti na versto; prosirao tedaj: G. ,,Por.", ne bodite zavoljo tega hudi! Vredn. Iz PodratitOVCa. (Poslano.) Ker po nekih zunaj uč. zbora izustenih besedab sodim, da je berž ko ne g. ,,ResnicoIjub" iz Škofjeloke v Bvojem dopisu v zadnjem listu ,,Tovarša" na str. 190. z besedami: ,,Če se je ravuo g. poročevalec (iu z njim morebiti že e n gospod) dolgoeasil itd." — tudi po meni udariti hotel, ga vljudno poprosim, naj ostane drugi pot v svojili dopisih t u d i o n pri tem, kar drugim evetuje, namreč ,,pri reči", naj ne sodi nikogar krivo, ter ne pika sobratov, ki mu nič žalega nočejo. Dobro vem, da lastna hvala nikogar ne odlikuje; toliko pa vendcr inislim, da smem povedati, da do sedaj me višje šolske oblasti niso poznale kot takega, ki se k nčitcljskim zborom hodi dolgočasit. — Brez zamere! Podratitovski. Iz Ljllbljane. (Vabilo.) Moje ,,serbske, hervatske in slovenske pesmi" (op. 5.) se že tiskajo, in bojo do konca tega meseca gotove. V tem zvezku su> sledeče pesmi: 1. ,,Sablja moja* za glasovir in moški zbor; 2. ^Uzor", samospev s sprcmljevaujem glasovira; 3. ,,Domočutstvo", moški zbor. Piosim svoje prijatelje iu znance in vse ljubitelje narodne umetnosti, naj se potrudijo tudi naročnikov nabirati. Na vsakih 5 eksemplarov dajem enega po verhu. Cena je 1 gl. Denar se poslje naprej ali po poštnem povzetji (Postnachnahme). JVa evetlo prišle so moje ,,serbske, hervatske in slovenske pesmi" (op. 4) insicer: 1. Slavenska himna; 3. Onara' onamo; 3. Moja ladja; 4. Što čutiš; 5. Oj kerčmar, čase amo; 6. Bogovi silni; 7. Bese jedno zlatno doba. Cena temu zvezku je 2 gold. Kdor vzarae 5 eksemplarov, dobi enega po verhu. Davorin Jenko. Praga Vaclavske namesti Nr. 13 u zlate husi. — V gospodarsko šolo na Dunaj in v Gradec pojde toliko-le učiteljev: iz spodnje Avatrije 12, iz Salcburškega 6, iz Tirolskega 20, iz Marskega 40, iz Šlezije 10, iz Bukovine 6, iz Štajerskega 20, iz Koroškega 10, iz Kranjskega 8, iz Primorskega 6, iz Dalmacije 6. — Pri 19. nemškem uč. zboru na Dunaju je bilo 4983 vdeleževalcev. Darila za ta zbor so znesla vkup 14.000 gold. — Po naj novejših novicah bode menda zopet Stremayr minister za bogočastje in uk. Bog daj naši toliko terpeči Avsdiji vendar enkrat že nemoteu Ijubi rair! — V .založbi Ceško-Tilla ste ravnokar prišli na svetlo dve ,,Tantum ergo^ za sopran in alt (ali tenor in bas) in za orgle, ki jih je zložil slavni skladavec g. Anton IVedved, in jih je peklonil preč. g. proštu in deželnemu šolskemu nadzorniku dr. Arit. Jarcu. V tem novem delu, kakor v prejšnjih njegovih, veje krasen, resen in častitljiv cerkveni duh, ki človeško serce povzdiguje k Onemu, pred kterim se uklaiijajo vsa kolena na svetu in v nebesih. Izpeljava -je prav lahka. To krasno delo živo priporočamo tedaj vsem mestnim in vaškim orglavcem. Cena temu zvezku (op. 19) je 35 kr.