Kažipot Mesečnik slovenske skupnosti na Reki in PGŽ Ureja uredniški odbor: Milan Grlica, Dušanka Gržeta, Marjana Mirkovič,Darko Mohar, Vitomir Vitaz Pod pinjol 43, 51000 Reka, Hrvaška tel.: 324 321, 215 406, faks: 334 977 o,y„ *-> Glavna urednica: Marjana Mirkovič, ■>. ^^ * marjana.mirkovic@ri.t-com.hr 01 ® Tel.: 091 593 6086 ' o . v o ft Priprava, prevodi in oprema besedil Marjana Mirkovič v okviru projekta Si-T Lektorica Darka Tepina Podgoršek Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica, bazovica@bazovica.hr Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Svet slovenske narodne manjšine PGŽ, vijece-slo. pgz@ri.t-com.hr ISSN 1845-5034 Oblikovanje: Krispin Stock Tisk: Tiskara Sušak Prelom in tehnično urejanje: Krispin Stock Mesečnik finančno podpirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Mesto Reka Primorsko-goranska županija Svet za narodne manjšine RH Naklada je 600 izvodov Na naslovnici: Člani KPD Bazovica vTrakošcanu. Foto: Darko Mohar Karikatura: Bojan Grlica Slovenski dom KPD Bazovica tajništvo, knjižnica in klubski prostori: torek in četrtek, 10.00-12.00, 18.00-20.00 MePZ - vaje: ponedeljek, 18.00-21.00 Dramska skupina: po dogovoru Folklorna skupina: sreda, 18.30-20.00 Plesna skupina: po dogovoru Foto grafska skupina: po dogovoru Dop. pouk slovenščine: torek : 18.00 -21.00 Planinska skupina: torek, 20.00-22.00 Svet slovenske narodne manjšine Reke: sreda, 10.00-12.00 Svet slovenske narodne manjšine PGŽ: ;reda, 10.00-12.00 Mladinska skupina: druga in četrta sobota, 16.00 www.bazovica.hr/mladinci Kažipot november 2009, št. 55, letnik V hlič hJi ZA PMČAT7 n OBVESTILA Poziv za ustanovitev slovenskega otroškega/mladinskega pevskega zbora Vse zainteresirane za otroški/mladinski pevski zbor vabimo k sodelovanju. Slovenski otroški/ mladinski pevski zbor bo predvidoma vodila mag. Kristina Riman, udeležba bo brezplačna. Prijave za slovenske igralne urice v vrtcu Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije zbira prijave za igralne urice v slovenščini kot prvi korak za organizacijo vrtca, ki ga omogoča zakonodaja. Informacije na telefonski številki 324 321 (sreda 10.00-12.00) in gsm: 091 593 6086. Marjana Mirković DOGODKI OKTOBER 1. oktober OŠ Pećine Slovenščina kot izbirni predmet Po treh letih uspešnega programa slovenskega pouka kot prostovoljne dejavnosti na OŠ Pečine je bila v šolskem letu 2009/2010 slovenščina uvrščena na seznam izbirnih predmetov, kar pomeni, da bo odslej vključena v redni program in med ocenjevane predmete. Kot smo že poročali, bo poučevanje potekalo na podlagi Zakona o vzgoji in izobraževanju v jeziku in pisavi narodnih manjšin, po modelu C, ki zagotavlja učenje jezika in kulture v dopolnilnem urniku od dveh do petih ur na teden. Enako se je pouk v drugem polletju šolskega leta 2008/2009 na pobudo staršev začel tudi v javni osnovni šoli v Štrigovi, obiskovalo ga je šest otrok, poučevala pa učiteljica hrvaškega jezika in književnosti Anita Škvorc, vendar je za zdaj ta oblika še negotova, kajti v letošnjem šolskem letu se je zanj prijavil le en učenec, tako da po besedah ravnatelja Franca Slovenščino so zaradi sorodnikov in prijateljev v Sloveniji izbrali tudi prvošolčki. Foto: Marjana Mirković Rebernika do konca novembra pričakujejo odziv pristojnega ministrstva RH. Na Reki se je pouk začel 1. oktobra letos. Vodi ga Vida Srdoč, diplomirana ekonomistka s pedagoškim izpitom, opravljenim ustreznim seminarjem na ljubljanski filozofski fakulteti in dodatnim izpopolnjevanjem na tem področju, na katerem si je v preteklem desetletju in pol nabrala tudi bogate osebne izkušnje z izredno uspešnimi zasebnimi tečaji za srednješolce in odrasle na Reki. Ravnateljica OŠ Pečine, profesorica Irena Margen, ki je v okviru projekta Slovenska informativna točka Si-T pred tremi leti dala pobudo za prostovoljni pouk slovenščine in jo več kot uspešno sama zelo prizadevno tudi uresničila, dostop pa odprla vsem osnovnošolcem na Reki, je ob tej priložnosti izrazila posebno zadovoljstvo in prepričanje, da bo nov status slovenščine razlog za večje število vpisanih. Do 1. oktobra je bilo prijavljenih že 38 učencev, ki bodo razporejeni v tri skupine, pouk pa bo potekal trikrat tedensko. Nova učiteljica Vida Srdoč je dolžnost prevzela z optimizmom in v pričakovanju, da bo njeno delo tudi v šoli enako uspešno kot na dosedanjih tečajih, za katere je bila vselej deležna velikih pohval. Marjana Mirković Irena Margan (levo) in Vida Srdoč. Foto: Marjana Mirković Slovenščina v Evropski listini o regionalnih ali manjšinskih jezikih v RH? Po neuradnih informacijah je v postopku tudi pobuda, da bi se slovenski jezik na Hrvaškem uvrstil na seznam jezikov, ki sodijo v okvir zaščite na podlagi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Slovenska skupnost ima po Ustavnem zakonu o pravicah narodnih manjšin in drugi zakonodaji RH normativno sicer zagotovljene široke možnosti, a jih na lokalni ravni ne spremlja ustrezno uresničevanje v praksi. Zato bi ta dodatna zaščita vsekakor pomenila pomembno zakonsko oporo in veliko spodbudo v prizadevanjih za nadaljnjo ohranitev jezika. Prispevala bi tudi h krepitvi dobrih odnosov med narodoma, zlasti v sedanjem obdobju, ko je RH na poti evropskega približevanja. Ne nazadnje pa bi to pomenilo tudi delež h graditvi Evrope, temelječe na načelih kulturne raznolikosti. Obmejni prostor med RS in RH je tradicionalno poseljen s prebivalstvom slovenske narodnosti. Upoštevajoč posebne razmere, sožitje, medsebojno prežemanje kultur in večjezičnost ter zgodovinsko tradicijo teh prostorov, velja poudariti enotnost in prepletanje, ustvarjeno v stoletja tkanih vezeh na številnih področjih, tudi v jeziku (najočitneje v dolini Čabranke, kjer je t. i. domači jezik razumljiv na obeh straneh meje), ki v zadnjih letih postaja čedalje zanimivejši tudi za raziskovanje. r» L. M«t*r. „i «iuu. „ L, . , v*n*k«> đruMvo prirwU f «UU» r noćni poodrliok ,»t„,Wn. drulWV, In v ''""""h vi rojakinji «-vi UM£l Kiti fcAVsT'1»"!« a SLU KO V ti IIM I K KAK<) M Ml LEPA, DE2ELA DOMAČ A ... fs* ČRTICI Naslovnica knjige Kako si mi lepa, dežela domača. Slavko Arbiter je na Reko prišel leta 1949, se izobraževal in pozneje zaposlil v ladjedelni-škem projektivnem biroju. Pisati je začel v svojih upokojenskih letih, kot pravi, za tolažbo in dušo v trenutkih domotožja po rojstni vasi Laze pri Dolskem. Pesmi je javnosti prvič predstavil mešani pevski zbor društva Bazovica ob koncu osemdesetih let, potem ko jih je uglasbil skladatelj Josip Kaplan, pesem z naslovom Bazovica pa je kmalu postala prava himna društva, da pa je njen avtor svojevrstna blagovna znamka društva, dokazuje njegov verz, ki krasi tudi naslovnico Kažipota. Sicer pa je Slavko Arbiter pred tem napisal dve knjigi, Tam, kjer teče bistra Ulja, v kateri je iz razpoložljivega gradiva o zgodovini Koroške to povzel na več kot tristotih straneh (v fotokopiji je danes na vpogled v društvu), ter brošuro Slovenci na Reki, združeni v KPD Bazovica, s katero je poskušal širšemu članstvu približati tisti del kulturne in druge zgodovine Reke, ki so ga tako ali drugače pisali tudi rojaki, s svojim življenjem in delom zapisani v zgodovini mesta. Marjana Mirkovic Slavko Arbiter nam je prijazno dovolil objavo ene izmed svojih črtic, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. MOJI IZLETI V PLANINE Zdaj, v poznih letih mojega življenja, ko se rad spominjam mnogih svojih izletov v planine, gorski svet in naravo nasploh, lahko brez pretiravanja zatrdim, da so bila to moja najlepša doživetja v prostem času. Vsak nov obisk v naravi, čeprav na istem mestu, a v različnih letnih obdobjih, je bilo vedno novo, enkratno, lepo, neponovljivo doživetje. Med obiski gora s člani moje družine ali reških planinskih društev smo pri razgledovanju s tihim občudovanjem uživali in bogatili naša spoznanja o raznolikosti, lepoti in nedoumljivosti čudovite narave. Človek, sprehajajoč se skozi naravo, ni vedno samo tih navdušen opazovalec njene večne lepote in zanimivosti, ampak sčasoma nehote postane radoveden raziskovalec skupnega ozračja, s posegom tudi v zgodovinska dogajanja na območju, koder hodi. Naravo sicer vsakdo doživlja po svoje. S svojim domnevanjem, razgibano domišljijo o skrivnosti in lepoti narave si jo včasih lahko pričaramo kar sami. S poznavanjem in doživetjem narave, njenih znamenitosti in zanimivosti si bogatimo svojo kulturo in tudi spoštovanje do nje, čeravno se tega največkrat ne zavedamo. Tako nam vsak kotiček naše dežele, ki ga obiščemo, lahko postane nenavadno zanimiv, priraste nam k srcu, se vtisne v spomin in nosimo ga v sebi vse življenje. Težko se je planincu ali sprehajalcu, ljubitelju narave, upreti privlačni sanjski lepoti sloven- skega alpskega sveta. Njegovo posebnost, zanimivost in raznolikost se mora doživeti neposredno, v živo. To predvsem velja za mogočne osrednje Julijske Alpe, Karavanke ter Kamni-ško-Savinjske Alpe. Z lepoto in skrivnostjo gora v naši deželi vabijo še nešteta druga, čez tisoč metrov visoka gorska območja. Nižje pod njimi pa se razprostirajo tudi obsežne gorske planote s cvetnimi poljanami za manj zahtevne ho-ježeljne planince. Iz marsikaterih prej omenjenih alpskih območij, visokih nedostopnih skalnatih sten izvirajo bistri slapovi in potem kot ogromne vodne pahljače padajo navpično, v kamen izdolblje-ne globoke zelenomodre tolmune. Voda iz njih skakljaje živo izginja v ozka skalnata korita kot bistri potoki in rečice, na jugovzhodni strani Alp, ki se stekajo v Savo, ti pa končajo v Črnem morju. Na primorski strani, kar je vode v gorah, se večinoma zbere v deročo Sočo nenavadne smaragdne barve in se pri Tržiču v Italiji izliva v Jadransko morje. Znotraj kraljestva gora Julijcev ležijo izredno lepi in zanimivi predeli Triglavskega narodnega parka s Triglavom v njegovem osrčju. Pobudo za zaščito in ustanovitev Triglavskega narodnega parka je dal leta 1908 dr. Albin Belar(1864-1939), svetovno znan seizmolog in naravoslovec. Na visokih, mogočnih, na videz neprehodnih stenah Komarče je čeznje po naravnih prehodih speljana najkrajša pot iz Bohinja v čudovito Dolino Triglavskih jezer. Ta poleg izredne lepote okoli sedmerih jezer in zanimivih naravnih skalnatih podob slovi tudi po bogatih rastiščih alpskih dreves in nikjer drugod tako botanično zanimivem rastočem cvetju. Na dnu te doline, med drobcem grušča rdečkastega jurskega apnenca, se lahko najdejo tudi okamnele lupine, polžjim hišicam podobni amoniti. Naravoslovci pravijo, da so bili ti amoniti pred kakšnimi 200 milijoni let prav tam - toda v morju - živeče živalice. Zavedajoč se vrednot in lepot svoje dežele, nosi skoraj vsak Slovenec, čeravno se ne uvršča med planince, v sebi skrito željo in zaobljubo, da se vsaj enkrat v življenju, kot romar na božji poti, povzpne na vrh Triglava (2864 m). Nepopisno ugodno se počutimo, ko pri jutranji tihoti, visoko pod obodom vesolja, daleč od vsakdanjega civilizacijskega direndaja in pri prvih žarkih vzhajajočega sonca opazujemo mežikasto blestenje tisočerih rosnih kapljic na redkih šopkih zelene trave med kamenjem, iz daljave pa se zasliši pridušeno cingljanje zvoncev razpršenih ovc in posameznih krav na zelenih jasah globoko pod Triglavom. Znameniti, svetovno znani angleški popotnik in planinec Longstaff je med prvo svetovno vojno trdil, da je Triglav gora gospodar nad sanjskim svetom in da mu nikjer drugod na svetu ni enake. Fotografija je iz knjige Kako si mi lepa dežela domača. 19. november Filozofska fakulteta, Ljubljana Novosti o stenskem slikarstvu v Istri Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo (SUZD) in Oddelek za umetnostno zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani sta organizatorja predavanja z naslovom Nova spoznanja o stenskem slikarstvu v Istri, namenjenega najnovejšim odkritjem raziskovanja srednjeveškega stenskega slikarstva v Istri. Docent na oddelku za umetnostno zgodovino reške filozofske fakultete dr. Ivan Matejčič se bo ozrl na opus mojstra Alberta iz Konstanza, konservator v Pulju Željko Bistrovič pa bo spregovoril o zidnih poslikavah v cerkvi Blažene Device Marije na Božjem Polju in problematiki definiranja Kastavske slikarske šole. Ta tema je posebno zanimiva zaradi političnih in trgovskih povezav Istre s Kranjsko, ki ji je (Istra) takrat delno pripadala. 21. november Kulturni dom, Mirna na Dolenjskem Martinovanje Na povabilo Društva upokojencev, ki je letos spomladi nastopilo na odru KPD Bazovica na Reki, bo MePZ vrnil obisk in se udeležil prireditve ob martinovanju v tem mestecu na Dolenjskem. V programu bosta s krajšim nastopom predvidoma sodeloval tudi člana dramske skupine KPD Bazovica Loredana Jurkovič in Alojz Usenik. 27. november Pravna fakulteta, Reka Viskovičevo integralno pojmovanje prava Dvodnevno znanstveno srečanje v počastitev Nikole Viskoviča organizirata reška pravna fakulteta in Hrvaško društvo za pravno in socialno filozofijo ter teorijo prava in države. Odprl ga bo Miomir Matulović, Nikola Viskovič pa bo imel predavanje z naslovom Pojem prava. Sledila bo še vrsta prispevkov, med sodelujočimi pa bosta tudi predavatelja iz Slovenije, Marjan Pavčnik in Miro Cerar. 28. november, 19.00 Slovenski dom KPD Bazovica MePZ SKD Istra, zborovodja Paola Stermotič MePZ KPD Bazovica, zborovodja Franjo Bravdica Na povabilo KPD Bazovica bo v dvorani Slovenskega doma na Reki prvič nastopil mešani pevski zbor Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja, ki ga vodi Paola Stermotič. Zbor, ki je letos proslavil triletnico svojega delovanja, je nastal iz manjše vokalne skupine, ki je medse sprejela tudi slabo petino someščanov, katerih materni jezik ni slovenščina, a kljub temu pri petju z njo nimajo težav. Zbor šteje 35 pevcev, ki jih vodi izkušena in priznana puljska pedagoginja Paola Stermotič, imajo pa tudi korepetitorko, pianistko Teo Siladi. To je vse pripomoglo, da so, sicer z velikim trudom, sodobno izvedbo in dodelanim scenskim nastopom, upravičili povabilo in izvedli tudi izredno uspešen nastop v Italiji (Valle d Aosta, mestece Saint Pierre). Veličasten, je bila ocena v tisku. Zbor, v okviru katerega deluje tudi vokalna skupina Encijan, se udeležuje tudi pevskih srečanj v Sloveniji, kot sta Primorska poje in pevski tabor v Šentvidu pri Stični, s svojimi nastopi pa so prijetno presenetili in že razveselili tudi drugod, zlasti v Sežani. Najbolj pa so po besedah predsednice društva Klaudije Velimi-rovič razgreli dvorano hotela Histria na letošnjem Slovenskem večeru 24. oktobra, ko so zapeli skupaj z gosti, Moškim pevskim zborom Rogaška iz Rogaške Slatine, ki ga vodi Marko Bračič, in ko je v dvorani hotela Histria zado-nelo razkošje šestdesetih glasov. Večer v dvorani Slovenskega doma pa bodo s svojim ubranim petjem obogatili tudi gostitelji, pevke in pevci mešanega pevskega zbora KPD Bazovica, ki jih vodi Franjo Bravdica. Marjana Mirković IZ DRUGIH DRUŠTEV IN SVETOV Dnevi slovenske kulture, SKD Istra, Pulj Tridnevno prireditev Dnevi slovenske kulture 2009 od 22. do 24. oktobra je SKD Istra tokrat organiziralo kar na dveh društvenih lokacijah in znova poskrbelo za program, deležen dobrega odziva, predvsem sklepni Slovenski večer. S predavanjem na temo svetlobnega onesnaževanja sta prireditev napovedala Andrej Mohar iz Slovenije in Korado Korlevič iz zvezdarne v Višnjanu, sledilo je predvajanje slovenskih filmov Petelinji zajtrk in Pod njenim oknom, ki sta bila na ogled vse tri dni; organizirano je bilo tudi s prijazno pomočjo vodje konzularnega oddelka na veleposlaništvu RS v RH Katarine Gradič - Režen. Osrednja slovesnost je potekala v petek, ko so v neposredni bližini sedeža društva odprli nove, dodatne prostore, Slovenski dom Pulj, ki bodo društvu omogočili nemoteno delovanje in več novih dejavnosti. Predsednica Klaudija Ve-limirovič se je ob tej priložnosti najlepše zahvalila za finančno podporo Slovenije, navzoče pa sta nagovorila tudi državni sekretar dr. Boris Jesih in slovenski veleposlanik na Hrvaškem dr. Milan Orožen Adamič, dogodka pa se je udeležil tudi vodja sektorja za spremljanje položaja Slovencev zunaj RS in za statusne zadeve na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak. Na dosedanjem sedežu društva pa so v galeriji zatem odprli še razstavo akademskega slikarja Roka Zelenka iz Grožnja-na. Navzoče je nagovoril tudi puljski župan Boris Miletič in društvo med drugim pohvalil, da je uspešno vpeto v okolje. Z recitacijo Prešernove Vrbe je dogodek obogatila Damijana Šubic Pezdirc, o slikarski ustvarjalnosti Roka Zelenka pa je spregovorila Tina Sirec, na kratko predstavila tega umetnika, ki ima za seboj več kot devetdeset samostojnih in več kot sto trideset skupnih razstav ter se uspešno znajde tudi v svetovno determiniranih temah, kot so arhitektura Andrea Palladia, Adam in Eva (v ciklu Geneza) ali pri upodabljanju impresij s potovanj (Španski cikel). Opozorila je tudi na umetnikov poseben kolorit, ki ga mojstrsko obvlada, in detajle, ki so skrbno izdelani, z neko renesančno maniro. Rok Zelenko pa je v svojem nagovoru med drugim izrazil upanje, da bo ponatis publikacije iz leta 1999, Grožnjanska kronika - Slovenci v Mestu umetnikov, naletela na ustrezno finančno podporo in prihodnje leto dostojno počastila pomemben jubilej, 45. letnice (tudi) slovenske slikarske kolonije v tem istrskem mestecu. Prva predsednica SKD Istra Alojzija Slivar se je ob tej priložnosti ozrla na začetne korake in med drugim poudarila, da so dobre temelje Slovesnost v novih prostorih. Foto: Marjana Mirković Razstava Roka Zelenka je odprta v galeriji SKD Istra. Foto: Lea Bernetič Zelenko za hitro napredovanje društva postavili predvsem z zaposlitvijo tajnice, pri čemer je osebno vztrajala. Kot kaže, je bila poleg njenega dobro zastavljenega in uspešnega dela to prava odločitev. Na tem delovnem mestu je danes zaposlena Jasmina llič - Drakovič, tudi podpredsednica sveta slovenske narodne manjšine na ravni Istrske županije, ki se kot riba v vodi znajde tako med otroki in na odru kot tudi v komunikaciji z Republiko Slovenijo ter mestnimi in županijskimi oblastmi. Strokovno podkovana in visoko izobražena ter dobra organizatorka skupno opravlja kar nekaj dolžnosti z različnih področij, od poslovne tajnice, stikov z javnostjo in dramske mentorice do dejavnosti kulturnega turizma in arhiviranja dediščine. To vse nakazuje tudi široko paleto potreb rojakov slovenskega rodu in danes, jutri morda pomeni zasnovo za vzpostavitev ustrezne ustanove na tem delu Istre. Marjana Mirković 20. november, 19.00 Dramsko gledališče Gavella, Zagreb Preteklost za sedanjost, sedanjost za prihodnost 80 let Slovenskega doma v Zagrebu Najstarejše slovensko društvo na Hrvaškem, ki nepretrgano deluje, Slovenski dom v Zagrebu, bo častitljivo obletnico proslavilo v dramskem gledališču Gavella, pokrovitelj pa bo hrvaški predsednik Stjepan Mesič. Kot piše v napovedniku, bodo v programu sodelovali člani društva ter ugledni umetniki iz Hrvaške in Slovenije. Marjana Mirković GORSKI KOTAR AKTUALNO Gorana Art, Delnice Večer etnološkega filma V Galeriji Gorana Art v Delnicah je bil 15. oktobra predstavljen eden izmed filmov z etnološko tematiko, posnet lani v okviru etnološke zbirke rodbine Čop, imenovane Palčava šiša iz vasice Plešce v Čabranski dolini. Palčava šiša je izjemno uspešen, odmeven in zanimiv projekt, ki po zamisli Marka Smoleta postaja spodbuda za celoten razvoj tega odročnega dela Gorskega kotarja in promocijo njegove kulturne in naravne dediščine. Film Tomaževi ji niha stara šiša je Kažipot že napovedal kot del sporeda na mednarodnem dnevu etnološkega filma v Ljubljani. V filmu Marko Smole in etnologinja Katarina Leš v pogovoru v domačem čabranskem narečju z zadnjima prebivalcema Tamaževe šiše, zgrajene leta 1822, preden je bila ta zaradi oviranja prometa zrušena, obujata spomin na nekdanje življenje. O filmu in projektu Palčava šiša je v polni galeriji Gorana Art, v lasti Ivane Žagar, najprej spregovorila Davorka Smole. Kot nekdanjo delniško gimnazijko so jo obiskovalci posebno prisrčno sprejeli, v poznejšem pogovoru po predstavitvi zbirke Palčava šiša pa je bilo znova slišati obžalovanje, da je območje Gorskega kotarja kljub bogati kulturi in izjemni naravi pogosto in neupravičeno prezrto. Zato projekti o njegovi promociji, kot je Palčava šiša, zaslužijo vso podporo. Posebno je hvalevredno, ker je njen pobudnik in avtor Marko Smole k tem prizadevanjem do zdaj pritegnil vse, od domačinov, etnologov in jezikoslovcev do gostincev in turistične ponudbe pa tudi lokalnih in cerkvenih oblasti. Marko Smole je ob tej priložnosti predstavil tudi posnetek Palčave šiše na DVD. Marjana Mirkovic Galerija Gorana-Art. Delnice. Arhiv Marka Smoleta 13. oktober GONG, Zagreb Ustavne spremembe Prvotni osnutek ustavnih sprememb je pristojna delovna skupina pripravila na hitro in brez javne razprave, zato je nestrankarska organizacija Gong poslance pozvala, tako pa je menil tudi predsednik Mesič, naj bodo odgovorni ter zagotovijo predpisano in transparentno potekanje teh sprememb, ki jih je vlada nameravala sprejeti po hitrem postopku in na podlagi politične trgovine. Organizacija GONG (državljani organizirano nadzorujejo volitve) je v okviru priprav na ustavne spremembe v državi pred sejo sabor-skega Odbora za ustavo, poslovnik in politični sistem (13. oktobra) vse poslance pozvala, da je skrajni čas, da ta postopek poteka transparentno in premišljeno ter s široko javno razpravo in objavo predlogov, kar bi vključilo vse državljane in državljanke. Njim so odgovorni poslanci vseh parlamentarnih strank, zlasti pa vladajočih, in zato bi morali vztrajati, da se ustava spremeni izključno v skladu s predpisano proceduro, ne pa po željah in zahtevah katerega koli političnega akterja. Poziv med drugim opozarja, da do zdaj izrečenega niso upoštevali, kot kaže, pa je za vlado in vladajočo saborsko večino ustavna procedura ustavnih sprememb zgolj formalnost, ne pa zagotovilo, da bodo spremembe temeljnega pravnega akta počivale na najširšem političnem in družbenem konsenzu. To potrjuje dejstvo, da je lansko zbiranje predlogov ustavnih sprememb na pobudo Odbora za ustavo, poslovnik in politični sistem zamrlo in ostalo brez končnega rezultata. Leto pozneje je vlada pripravila lastni osnutek, a daleč od javnosti in mimo sabora kot nosilne institucije. Kljub temu da je vladna delovna skupina začela delo februarja letos, vsebina predvidenih ustavnih sprememb ni bila znana vse do vladnega sklepa in objave osnutka 5. oktobra, torej kar osem mesecev. In komaj teden dni pozneje bi ta vladni osnutek utegnil dobiti status končnega predloga za ustavne spremembe, opozarja GONG. Čeprav gre za usodno ustavno gradivo, skupaj z vprašanjem, kako naj bi odločali o vstopu Hrvaške v EU, o čemer bi morali doseči čim šir- še soglasje, pa niti državljani niti stroka s tem doslej sploh niso bili seznanjeni. GONG še opozarja, da je za legitimnost, demokratičnost in stabilnost ustavnega sistema zelo nevarno, da bi omenjeni saborski odbor vladni predlog za ustavne spremembe sprejel po hitrem postopku, brez parlamentarne in javne razprave, ter ga v tej obliki kot končni osnutek posredoval v nadaljnjo saborsko proceduro. Zato poslance poziva, naj izpolnijo ustavno dolžnost ter izglasujejo sklep o postopku in pripravi osnutka ustavnih sprememb, za kar bi bil pristojen omenjeni odbor ali posebej za to ustanovljena saborska delovna skupina. Predlagani vladni osnutek v tem postopku naj bi se obravnaval le kot eden izmed več enakovrednih osnutkov predlaganih ustavnih sprememb, skupaj z vsemi preostalimi predlogi, do zdaj sprejetimi v sklopu lanske procedure omenjenega odbora. Nemudoma naj bi se začela tudi vsaj trimesečna javna razprava o osnutku predlaganih ustavnih sprememb, ki naj bi omogočila posredovanje dodatnih predlogov ter sprotno in pravočasno seznanitev javnosti z različnimi vidiki priprave osnutka predlaganih ustavnih sprememb, vsemi drugimi predlogi in njihovimi spremljajočimi mnenji ter zapisniki z razprav, kar naj bi bilo vse objavljeno na saborskih spletnih straneh. Marjana Mirkovič Vrnitev Slovencev v ustavo Slovenska manjšina pričakuje, da bo njeno ime naposled vrnjeno v preambulo ustave, kar predvideva tudi vladni osnutek, prevladujejo pa predlogi, da se sedanje besedilo ustave dopolni s poimenskim navajanjem vseh dvaindvajsetih manjšin, ki imajo po zakonu pravico voliti saborskega poslanca. Formulacije vrnitve prav tako ni najti v opozicijskem predlogu (SDP, HNS, IDS), ki se v delu preambule zavzema za "uvrstitev vseh avtohtonih narodnih manjšin, ki volijo svoje poslance v hrvaški sabor", med drugim pa predlaga tudi, da se pripadnikom narodnih manjšin poleg splošne volilne pravice zagotovi še obvezna posebna pravica do glasovanja pri volitvah za svojega manjšinskega poslanca. Doslej je bila možnost glasovanja le ena, ali na splošnem seznamu ene od desetih volilnih enot ali pa na seznamu posebne, manjšinske volilne enote. Za ustavne spremembe bo v saboru potrebna dvotretjinska večina, zanjo pa nujna podpora poslancev opozicijske stranke SDP. Marjana Mirkovič Komisija DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Komisija državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je redno sejo 28. oktobra namenila čezmejnemu in gospodarskemu povezovanju v zamejstvu. Seje se je udeležila tudi direktorica Evrourada z Reke, Marijana Košuta. Predstavila je to, lani ustanovljeno pisarno in njeno delovanje ter med razlogi, ki ovirajo interes za črpanje evropskih sredstev med slovensko manjšino na Hrvaškem, omenila pomanjkanje izkušenj in informacij, starostno strukturo in način izplačevanja sredstev. Posnetek seje je v celoti dostopen na spletni strani www.dz-rs.si. Marjana Mirkovič ŠTUDIJ IN ŠTIPENDIJE V SLOVENIJI Zoisove štipendije Pri vlagateljih, ki so uveljavljali pravico do Zoisove štipendije s povprečno oceno, se je meja postavila pri povprečni oceni 4,75. Pri vlagateljih, ki so uveljavljali pravico do Zoisove štipendije z izjemnimi dosežki, se je meja postavila pri 15 točkah. Pri vlagateljih, ki so uveljavljali pravico do štipendije z zlato maturo, pa se je meja postavila pri 30 točkah na splošni maturi (čemur ustreza 21 točk na poklicni maturi). http://www.sklad-kadri.si/index. cgi?jezik=slo6tkat=11222 Marjana Mirkovič Štipendije za študij na Harvard s John F. Kennedy School of Government, Harvard University Harvard's John F. Kennedy School v okviru programa Kokkalis razpisuje štipendije za magistrski študij javnih politik in javne uprave. Rok za prijavo je 8. januar 2010. Več: http://www. sklad-kadri, si/index. cgi?jezik=slo&kat=2 5 3 Marjana Mirkovič Z esejem do prakse pri Financial Timesu EBRD razpisuje tekmovanje esejev z naslovom »Rojen/a leta 1989«. Zmagovalec tekmovanja bo imel možnost prakse pri Financial Timesu v Londonu v Veliki Britaniji. Rok oddaje esejev je 31. december 2009. Več: http://www. sklad -kad ri. si /i ndex. cgi?j ezik=slo&kat= 180 Marjana Mirković Praksa na Japonskem Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije obvešča, da v sklopu sodelovanja med Japonsko in EU, imenovanem Vulcanus in Japan, trenutno poteka razpis za podporo praktičnega usposabljanja študentov iz držav članic EU, rok za prijavo pa je 30. januar 2010. Več: http://www. sklad-kadri, si/index. cgi?jezik=slo&kat=712 Marjana Mirković Štipendije UNESCO - Aschberg za umetnike Štipendije so na voljo za mobilnost umetnikovs področja glasbe, vizualnih umetnosti in kreativnega pisanja. Rok prijave je 31. december 2009. Več: http://www.sklad-kadri.si/index.cgi?jezik=slo£tkat=180 Marjana Mirković Planinska skupina KPD Bazovica Januar 2010: Izleti in druge dejavnosti Spremembe datuma ali cilja izleta so mogoče in odvisne od vremenske napovedi ali drugih dejavnosti KPD Bazovica. Zaradi usklajevanja z drugimi prijateljskimi planinskimi društvi bo celoleten program določen in objavljen na začetku 2010. leta. Lahko samo najavimo najatraktivnejše izlete in dogajanja: srečanje slovenskih planincev na Platku, Vis (štiri dni, predvidoma za Prvi maj), vrh Veliki Hafner (nekaj nad 3000 metrov, v Avstriji, dva dni), Velebit (skupaj s planinci PD RTV Ljubljana, predvidoma septembra, dva dni), srečanje s Slovenci iz Kaknja pri nas na Reki, zadnji vikend v maju, Velebit - Baške Oštarije za člane, tradicionalni pohodi: otok Krk, Bazoviški pohod, Crna ovca, vzponi v Čičariji, na Učki in Gorskem kotar ju. Sestanki planinske skupine so ob torkih od 20.00 do 22.00 ure. Stik: tajništvo KPD Bazovica med uradnimi urami in Darko Mohar, gsm: 00385 91 5730362. Darko Mohar Reško podjetje ponuja postransko delo osebi z odličnim znanjem slovenskega jezika, zaželena izobrazba s področja jezikoslovja/družboslovja. Delo poteka na računalniku in nujna je povezava na internet. Vsi zainteresirani lahko pokličejo na telefonski številki 403 185 in 403 188 ali pišejo na info@micportal.com Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovićeva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: dr. Milan Orožen Adamič Uradne ure: ponedeljek-petek od 9.00 do 12.00 tel.: + 385 1 63 11 000 faks: + 385 1 61 77 236 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://zagreb.veleposlanistvo.si Konzularne informacije tel.: + 385 1 63 11 014,+ 385 1 63 11 015 faks: + 385 1 46 80 387 konzularni pult (v uradnih urah za stranke): tel.: + 385 1 63 11 013, + 385 1 63 11 026 Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure v času vikenda in praznikov: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Konzularni dan na Reki, Slovenski dom KPD Bazovica: predvidoma 4. novembra 2009 od 10.00 do 13.00 Generalni konzulat RS, Split Častni konzul Branko Roglič Tel./fax: +385 21 389 224 e-mail: generalni. konzulat, rep .Slovenije® st. t-com. hr uradne ure konzulata: ponedeljek-petek od 9.00 do 13.00 Dan Izlet ali druga dejavnost Opomba 3. Istra avtobus 10. Pohod na Pliš (Klana) lastni prevoz 17. Zimski pohod na Viševico PD Strilež in P D Duga 30. Platak - Snežnik s kratkim tečajem o uporabi zimske opreme (cepin, dereze) Lastni prevoz Številka je bila zaključena 31. oktobra 2009.