Tečaj XVIII. gospodarske bertnišk na List 41. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za ćetert leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za ćetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo 10. oktobra I860. Kako in pa kako bi bolje bilo na Pivki t 1. Spašniki in zivinoreja Ker so „Novice" moj spis „Kmetovanje na Pivki" fglej letošnji 23. in 24. list) blagovoljno sprejele, ne morem drugače, kot obširniše popisati stan kmetovanja in življenja v moji domovini, da pokažem napačnosti, in sicer zgolj take, ktere se z večjim ali manjim trudom odverniti dajo, in pa razodenem svoje misli, kako bi se marsikaj zboljšalo. Začnem pa najprej o s pašnikih govoriti, ker v njih lezi velik velik zaklad zakopan. Njih sedanji stan je pa temelj mnogo nerodnosti, je večja nesreća, kot si jo Pivčani mislijo, je vir žalostnih nasledkov. Le ko bodo spašniki v pravi red djani, ee bo pivski kmet z vecjim pridom pa manjšim potom trudil. In ker so misli o spašnikih z mislimi o živinoreji tako mocno sklenjene, da ne vem, kaj bi o nnih govoril, ako teh ne omenim, sem oboje pod en napis spravil. Vendar bomo v pervi polovici tega oddelka bolj o spašnikih, v drugi bolj o živinoreji govorili. Poglejmo tedaj, kaj in kako se na spašnikih godí in kako jih v prid oberniti. Tominec pride že pustne dni v vas in se ponudi žu-I čednika. Kakor županu in vaščanom, panu za sosekinega tako je tudi čedniku znana že nekdaj odločena plača: tistih 20 do 30 mernikov žita, kakor je vas večja ali manjša, Pa cele verh tega pa še: kolikor dni toliko poltretjih grošev. da se etara šega ne overže, se vendar skliéejo možje vasi v županovo kerčmo, da ee pri bokalu s čednikom pogode. Vipavec jih naredi zgovorne, da marskter marsi-ktero staro ali novo zblekne, ktero sosedje poprimejo ali obdelajo; največ, kar se vaške čede tiče, se vé da, in čednik modre svete daje, zakaj čeda mu težko na sercu leži, dasiravno je še po hlevih razkropljena. Ce je ravno tolsta nedelja, ostane še tri dni v vasi. Potem gré v Terst po kontrabant, kterega nese domů ter poprodá do blizo svetega # t Jim Jurja. • v Sveti Juri ga pa s poganjicem vred y malim To minčkom, že na Pivki najde; zakaj po procesii sv. Marka mora po stari neoveržljivi navadi sred vasi v kravji rog zatrobiti. Krave in teleta izpusté iz hlevov; voli imajo še v • kakih deset, tudi štirnajst dni odloga. Po vasi je vse zivo ; Ti mladi pastirčki pa imajo vso d gacno ki kot stari čednik. Oni zavračajo goveda za Rotné verhove in v Hude doline. Za unimi uganjajo svinko, pasejo kozo bij ej i J zogo, kdo bi mladi kervi y njivčajo itd. Pa to vse prav storé nedolžne in celó potrebne igrače in kratkočasnice oponašal da bi je le nikoli uobeden ne skupil. Al v Hudi dol tam je mladost ne skupi, dokler k pajdašem ne pride, tamošnje igrače ji ne dopadajo, dokler se jih ne poprime in potem — gorjé! Pa ker se nisem namenil pridigovati v tem spisu, ampak le povedati, cesar sem že zgorej omenil, vas, Pivčanje, pri tej priložnosti le spomnim, kako tožite in tarnate, kadar vam sin doraste gizdav fantalin, razujzdan ponočnjak y ne se je takih napak naležel? Vse to se je na paši bogljiv. klatez in pretepež: In kakošen duh je obsedel hčer začelo; tam ucepilo in ukoreninilo; tù Vam sad donaša! Pa v tem, ko cednik pod germom smerčí in pastirčki se v hudobijah urijo, kaj pa vaše blago počne? Dokler je hladneje, derza in derz; germiček, če ga najde; solnce že zlo pripeka, ee germ, ter prežvekuja tisti z gobco pa ker po cr to olih tleh objed d je vse to skoraj zastonj in o vleže za skalo ali brinjev pešico piče, ki si jo je nareskalo nadležnih muhah in bren- y rogovi po rotem začne mahati z % celjnih in lizati z jezikom grinte in mehurje, ki se mu prevelike vročine po koži spahujejo, ter cedí eline, ktere mu pekoči žar proti na gobcu euši. Tako cerka žeje in glada. verh nebeškega etropa, i, se 8pomnijo, Slednjic solnce priroma skoraj do in ker pastirjem tudi že po trebuhih krulj da mora kmali poldne biti. Zdervé tedaj blago vkup ter ga ženó v vas. Pred vasjo v luži je še nekaj rujave vode sred blata, ki y gomizi černih regeljčkov zagati va-njo, da to y ko jo zagleda blago y se spnco unega naprej ne nazaj ne more. Ker je pa gosta kot ajdov moćnik, in smerdí kakor vsaka gnojnica, jo le pokusi, ne pa pije, ter se kobacá žejno nazaj na suho, da pride v hlev v lastno blato — počivat. Ko je pa vse to že skoraj verh reve dospělo, začne več mléka, verba se ne goni or ospodinja tožiti: „Liska nima » joj mine ? kaj bo y kaj bo !" in gospodar: )?voli hirajo y 80 vsi mersavi ; ne vem, kako bom oral". Se vé da y kdo je , ves; kako ti doma v gnoji lezi, tudi ulice natlačene prešernih goved od zida do zida, vrata pa pa tega kriv? Kako ti ga dan na dan čednik ali sin sčm radovednih gledavcov, zakaj pervi dan hoče vsak viditi, ter tjè tira in pase kolikošna in kakošna je čeda. In res je lepo viditi, kako se oholo živinče pođi, ne vedé, kakošna osoda ga v kratkem veš caka. Taka je tudi zvečer, ko čednik domů • v prizene. Drugo , — ali mora menda nekako mikavno biti, blago gledati zmeršeno; lakotnice, da bi gospodinja lahko kokoši v njih podložila; rebra kot nesnažen greben; stegna okovane v jutro in nekoliko dni zaporedoma se še vidi hlastenje in debele skorje blata; rep poln čuje veseli hrup. Vendar kmali začne pojemati in se s tem suhih kroglic, čeljajo po steg nih! Kdo je tega da prav zvon-kriv? Župan in vaški huje zagatuje, kolikor bolj žarko pripeka eolnce. Preden možje ne: saj so pustni popoldan v županovi kerčmi vaško pridejo binkoštni prazniki ee čednik že več kot pol vasi lužo trebili, lokve kopali, po ponikvah studence napeljavali, zameri; zakaj blago kolne prav po tominsko, ga pretepa bolji del spašuikov si ogradili, pustině in kamnite robove z mnogim drevjem zasadili itd.; ali vse to le z jezikom po mesarsko, ga vala vedno le po sred gmajne, ali ga pa v ponikve spoka ter ee na robu pod germ vleže. Zjutraj dokler ga je v kozarcu Vipavček namakal. epi, da bi eolnce pod-nj posijalo, ako bi ga župan ne zbudil. y Tudi go gnojnico iz ga In tacih in enacih uzrokov najde eoeed in eosedov sosed brez števila; zato morajo Blaže in Tonček in Nežka šolo zapustiti in keršanskemu nauku do nedelje slovo dati ter ostal! dan za dnevom blago pasti po mejah in pokrajina!). j ^HM spodar ni kriv: koiikokrat je že terduo sklenil, hleva izpeljati in blagu nasteljati, da bo v suhem ležalo, ter čediti praha in blata itd.; al sklep je vselej le sklep Kakošen prid vam tedaj donašajo spašniki? i n Naj se tam mati blago; nekaj že dobi, da odgrizne Pervič tudi nič druzega ne, kot jih razdeliti v toliko kdo bo ž njim zmiraj v hlevu stental, in kje bomo jemali posestvom primemih kosov, kolikor je posestnikov in vsa mu celo leto pokladati? In da bo suho pod njim, kaj čem kemu svoje dati To če reči Ima vas d s strehe slamo stergati?" Taka se na Pivki sliši. Jez pa pravim: S tisto klajo, ktero pozimi zemelj tedaj razdelite gmaino na deset kosov enake vrednosti Potem bi se morda blago po p i r a nj e ko bi se vžije in zmend s tištim senoni, ktero bi na sedanjih (loz) in deset kmetov odločilo in sicer tisti za vsako ajložej ognilo vse besedovanje in pre- kosu svoja peljavka u redila ke spašnikih lahko zrastlo; s tištim plevélom, kteri po njivah kteri je ima največji del v posestvu ali kteri je najbolji sadež in setev zatira, bi pivski kmet lahko celo leto v kmetovavec. Ti naj peljavke potesrnejo. Ravno tako naj si hlevu pr dobro red se ko ved kot j g maj strada. In za telj bi si lahko nagrabil listj zdaj po potem lastniki vsake Ije svoj kos gmajne med se raz ? toda delé Faka delitev bi ne bila na Pivk nic novela ker drevja si mora pred nasaditi, lu tako bi ne bilo treba ćed- Slavinci in K leto za letom tako delé planino v Viaeno" ka ne plačevati ne rediti; otroci bi se ne spridili na paši, in pa listje po soseskinih mejah. Zakaj bi tedaj mesto leto bi ne rjali ne sole kersanskega nauka za letom enkrat ne potegniii za Da bodo tedaj spašniki kmetom v pri d ne pa v škodo Ko bo kmet tako jih je najprej ba l i da dobi vsak svoj kos d tretjini ali saj vselej ! A pu*te polovico nje terni t d maj ne imel, naj in bi i nj a očedi ; potem pa z lastno pridnostjo obdelati; vendar ne po svoji kamnje, kolikor se dá, póruje in izkoplje ter iz njega krog or T*> 1 lavi ki kaj pak po zgledu eJ h kmetov in po besedah moz, odlocenega delà zid sozida, kakor sam zná in vidi krog K temu delu mu dá pozneja jesen in dobra sedanjih ograd Ker pa naravne lastnosti niso vseh spasnikov enake, zima dosti časa; kar pa v enem letu ue more storiti tudi raba ne more vseh enaka biti. Te lastnosti jih pa delé storil v dveh, treh , bo le naveličati se ne smé. Taka velika v dv versti: ka m nit in te. Lapornatih tal je le ograda mu bo pripraven sadni vert, deteljišče, polje in se malo. Spašnikov kamnitih tal je največ; ti se vlečejo po nožet. Ostali bolj pusti del Or majne pa naj se pogojzdi po gorah in imajo vasi gričih krog in krog Grobišče doli Hra Skoz in skoz tla uku g. Z u p kterega smo brali v 25. listu letošnjih % V Mali otok in Hreno vice; več ali manj V se br koršen mu Zalog, nektere druge podnanoške vasi. vnatih tal tiče, naj bi se razdelil . koli ?? Novic", ako so namreč tla hud gol kakoršna je pivška stran Osoj Koder pa brinjevo, lesko ternj Kar spasnike ilovna pomislika in dal naj bi se vsakemu kmetu del or r* ermovje ze zdaj raste, namesti V • Orehovci, Ternjani in drugi ga požigati, kakor Koca delajo, posejajte po ujem pr oře in ktereg naj si obdela, kakor mu kaze. semena gojzdnega drevja. Tako boste v malo letih imeli V ravno ni treba premeniti, saj imenovane vasi les in derva dobivajo v postojnskem ali planinskem ali pa gojzd ga lep predjamskem gojzdu. Ako mu p o I j naredi; več kot polovico pa naj ga strebi e meje in hoste, kakoršne se sèm ter tjè že zdaj na ogoverstnih tleh vidijo. Pri tej priložnosti moram omeniti, da sem že v več potrebno ger- popisih Krasa in Pivke bral, kako je skozi in skozi vse njka, si lahko njive movje poduši, želoda posadi in sadnega drevja nacepi. Tako mu bo tisti zdaj prazni prostor dajal sena, lis golo popisujej jajo, pristranske in pa lipiške rske hoste se kaj živo a itd. Da trud ne bo zastonj, je Pivčanom porok pristranski veliki travnik, imenovan „Števan", polu lepega lirastja; Grobiško „Brezovje"; Orehovške „Berda". Hraščane in Male raste » ter edini zgledi Pivčanom in Kraše po kterih naj svoje gmajne prestvaré. Res oboj lepe hrastove mej Pa kmet na to odgovori r> Ta ponu-ne so lahko i ne pasejo in ne secejo, ampak le trebijo in s rast jezno sramoti; če huj si reveži spašnike ogoliti, bolj otočane nezadusljiva prizadevajo s sekanjem in požiganjem jim hrastovje, brezovje, leskovje kljubuje. Najbolj se pa moram Postoj ncoi konjskim gnojem gnojé; al po naših gmajnah se drugači godi zdi. one niso gosposke, so kmetovske*. Zato se mi čudno da taki pisavci o druzih hostah prav nič ne vedó. ka čuditi, ki se štejejo, da so. Se ve, korsnih sem jez na Pivki in na Krasu ze vec vidil vsaj unanji njimi res možje, ktei del njih bitja je gosposko olikan, in da so med ravno sem še malo po tistih pustih goličavah , dasi-roârovilil. vejo kam in kako", Postoj pr Kraških ne bom našteval, ker le o Pivki govori N Pivki ktera se je poslednje leta bolj olepšala, kot kterikoli terg ti pa razun ze zgoraj h te-le krasne hoste poka ali mesto na Krajnskem, če edino Ljublj tako dalječ vendar še niso prišli, da bi spreg izvzamemo. Al „Slavinski borst" na lapornatih tleh. V njem se nahajajo ledali, da jim po verhuncih in rebrih stari hrastje. debeli in široki, lož k maj več iz mošnje kot v mosnjo nese ne koršnih bi zastonj po Lipiške Pristransk ka iskal. če jih vem kakošne dobrote iz nje vživajo: nikoli nisem vidil po- niso že poslednje štiri leta izsekali; po žlebovih iu potocih stojnskega blaga tam se pasti, vedno le založke gare in kodar so tla zrniraj mokre w J pa vse zarašeno z jel ce Koska „Sušica na gure se plaziti, kot ponočne strahove. Zakaj bi tedaj, že nočejo Založanom veselja potreti, vsaj svojega v prid šano, največ je hrastove h tleh, v kteri je drevje name f potem pa bukovega. Sušica je ne obemili? Menim, če več ne, vsaj polovica Zalo postonjskega ; © vzemite tedaj polovico ali kar vam gre je ter mlajs ga zaroda kot nahajajo, kakoi „Boršt", vendar se tudi v njej hrastj bi nobeni krajnski hrastovi m ej i sramote razdelite si. Založani so tudi že toliko obtesani, da ne bodo ne delali šli z ste Vi gorjacami nad delivce, ampak rekli bodo „No, naj bo Saj jih imate na mošnji navezane ? ker kot ?? Trebež l tudi r> » ica", v kteri raste lepo Ternski boršt" je pomin n Dobi a ovje. redeu. Med bu kovimi hostami je pa „Orehovška loza" , ktera je nima v cigan luknjasto petico Al kaj deržuje razdclitev tacih spasnikov Konj dolini verstnice. Ona pokriva skal hrib za Orehovškim kteri so jih dozdaj teptali, poprodajte, ali bolje rečeno raerhe, ktere so jih dozdaj smradile, izrocite konjedercom krave redite domá in pasite jih le ob potih in preskah j * > volov manjim in srednji kmetom na Pivki ni treba ? po gradom, kterega lastnina je. Po vseh teh mejah pa sejejo. listje grabijo, želod pobirajo, nekteri tudi sečejo, kolikor smejo in morejo, vendar jih še niso zaterli. Hvale vredni so Kočanci in Slavinci v tem, da svoje tako zvesto varujejo, da jim kar hraste iz lastnega nagiba trebni so le večjiui posestnikom. Ovce je ne najdeš v petih veje ne odneseš. Soseskina postava o tej re imenovanih vaseh. Postojnci pa tudi ne gonijo svoje drob- nobeden ne prederzne pregrešiti se, dasira V • je taka, da s< o vaški čuvaj nice na záložko tečniša. Ovce tí daj pak v hřibe je piča za-njo veliko ki ga n dn « imenujejo, več v kerčmi čepi, kot hosto azdelitve teh spašnikov nič ne overajo. varuje. Le v tem so oboji ne le g raj » pak tud m Pa kako terhel je ta zgovor tudi bomo kmalo slišali. gledé druzih spašnikov, vanja vredni, da še zdaj niso spoz nali, kaj se pravi za gmajno pravdati se. Prav podobni so tistima kmetoma. ktera Kaj pa s pašniki, po kterih ne sušć merh, ampak le vlećeta kravo edeu za rogove, drugi za rep ; dohtarj pa goveda in bravčeta strojé? ji ne molzeta samo mleka, ampak tudi meso režeta z nje 321 Koliko poti v Postojno in Ljubljano so že morali možem plaćati v tistih menda dvajsetih letih pravdarije; koliko naj- lepših hrastov so že iz Boršta in Sušice izpeljali, da so dohtarja plaćali, dasiravno sebi le kolnic ali pesta ne pri- vosijo; koliko jeze, kletvine, pretepanja pastirjev in blaga se je v tistih 20 letih že zgodilo, pa se vendar se vedno pravdajo! Marsikdo se bo morda začudil: 20 let! Kdo bi se ne čudil — toliko pravdnih dohtarjev, toliko soduikov in pisavcov, pa dokler hraatje zeleni, tudi pisarske mize na terdnih nogah stoje! Tam na virih Nila, kjer jim solnce navpik sije, da so černo zatamneli, jih še ni razsvetlila luč modrije pravdoznanske prižgana na visocih šolah; zato se le enkrat vdarijo: kdor zmaga, on je mož; gojzd je pa le ¥ £ za kakošen hlod poškodovan. Ker je pa ze taka, menim, V * da bi delavci v vinogradu ne mahniti z lopato cez mejo lastne brajde, ako bi skusili terto tudi té lizavke kolikor toliko oprostiti. Vem, da se ta in uni boji lopato na kamnu skerhati; pa vedi, kovač je moder mož: jo bo převařil, kakor vé in zná. Al sebičnost tako rada tlači roko za hlaćui pas in vleče mreno čez mesto, terg in vas, kakor pajk cez brinjev germ in tertni plod. Pa naj bo — „videant con-sules!" Mi pa poglejmo kaj in kako še dalje. (Dalje sledi.) (Dalje.) Sed m i č. Kako krave in teleta gleštati, dokler so še pri sescu? Berž ko se krava oteleti, se ji tele dá, da ga obliže. Kmali potem se tele na noge sko-bacá in po maternem vimenu sega; ker je pa še slabih nog, ga je treba podperati, da ne pade. Gospodar in gospodinja dobro varita, da se popred krava ne pomolze, ker ravno pervo mleko je za tele posebno dobro. Ko se je krava oteietila, se ji dá moke z vodo piti, enmalo pozneje pa nekoliko moke z rezanco zmešane. — Perve 3 ali 4 dni po teletu je dobro, če se kravi manj, toda lahko prebavljive trave dajč. Potem še le naj dobiva navadne klaje, kolikor je potřebuje. Ce se ji namreč več in boljše kerme pokládá, tem bolj bo molzla in dobrega mléka imela. Slaba in spridena pica Škodova mléku in napravi teletu dostikrat nevamo dristo. Tele naj se v hlevu toliko od krave k jaslim přiveze, da je doseči ne more. Perve dní se po štiri ali pětkrát sesati pušča, in vselej ob tisti uri na dan. Ako bi pa tele vimena do čistega ne izpraznilo, se mora krava po tem do zadnje kaplje izmolsti. Tako se odverne ovčec na vimenu. Per v ega teleta nikoli ne obderži za pleme Crej°)> ravno tako tudi telet od prestarih krav ne gré za pleme pušati; uajboljše je, če se mesarju prodajo. Teleta so za pleme najgorše od krav srednje starosti, to je, med 5. in 12. letom, in tudi od takih se morajo le tište teleta za rejo odbrati, ki so že pri sescu moćne, žive, in lepe postave. Za teleta, ki se za pleme puščajo, ni zadosti, da imajo sesati kolikor hočejo, ampak se morajo tudi potem, ko so a p „ * -r: | ï g _ Ap 1 odstavljene, skerbno gleštati in rediti. Kdor telet ze v pervi mladosti ne zanemarja, ampak jih skerbno redi, si bo gotovo dobro blago za pleme izredil. Dokler je tele še majhno, mora na suhi, mehki in pa čisti stelji ležati, in to ležišće ne smé blizo vlažnega zida ali mokre stene, ali pa na takém kraji biti, kjer bi prevec sapa skoz vlekla, sicer bo bolehalo; teleta, ki so pri tamnih, zatuhlih in nesnažnih jaslih v hlevih privezane, se ti ne bodo nikdar po volji redile. Ce hoćeš, da se ti bo tele dobro ponašalo, daj mu snažen in srednje gorak hlev, ne daj, da bi v blatu stalo ali ležalo, ampak skidaj dan za dnevom hlev. Ko je tele že kake 3 tedne staro, ga moraš vsaki dan s kako mehko slamo odergniti, pozneje pa s kertačo ćediti in snažiti. Osmič. Kako naj se teleta odstavljajo? Tište teleta, ki so mesarju namenjene, naj scsajo po 3 do 4 tedne ; mlajše so prepovedane za mesnico zato, ker njih mehko meso ni dobro in tudi zdravo ne. Take pa, ki se za pleme odločijo, se morajo najmanj 6 tednov pri sescu puščati. Take teleta tedaj, ki ostanejo toliko časa pri sescu, so moćne in krepke in se lahko maternega živeža odvadijo. Kdor tele toliko časa pod kravo spušča, se mu ni treba bati, da bi mu odstavljeno shujšalo; ampak ostalo mu bo verlo, čilo in serčuo, dlake kratke in svitle, da ga bo gotovo vesel. Kadar so teleta že po 4 nedelje stare, se začnejo malo po malo odstavljati, tako, da preden se odstavljeno tele sesati pusti, se krava poprej nekoliko izmolze in vedno manj mléka za tele v vimenu pusti. In ker tele pri prikrajšanji maternega živeža shajati in lakotě prenašati ne more, je primorano, po drugem živežu segati; take klaje se tem hitreje privadi, če se na dan le po trik rat, pozneje po dvakrat in nazadnje le po enkrat sesati pustí. Da se pa teliček poprej vode privadi, naj se mu izperva nekoliko mléka v kakošni golidi ponudi, pa ne potem, ko se je že pri materi nasesalo, ampak vselej pred sesanjena, sicer ne mara za vodo. Ko se začne tele odstavljati, se mu mora drobné, žlahne, tako imenovane „telečje merve" pokladati, toda mora v kratko rezanco rezana in nekoliko z moko potresena in pomočena biti; pokládá se mu pa le v malih porcijonih po šest- do osemkrat na dan. Ko je tele že skoz celi teden le po enkrat na dan sesalo, se zná potem popolnoma odstaviti, in če je moč, naj se v drug hlev spravi, ali pa saj tako deleč od krave dene, da ga saj viditi ne more. £Kon. si.) ^ Popis cerkniškega jezera. (Dalje in konec. J Popis male Karlovce in sosednih jam. Mala Karlovca je sicer majhna, al zaslužila bi biti vélika. Res je, da ob veliki vodi vélika Karlovca več vode požrč; al kakor velika voda mine, ne požira potem le male vode celó nič, zato, ker je pred njo višji svet, kakor pred malo Karlovco. Mala Karlovca je že tri dni poprej bila pregledana, pa se ni toliko popravila v nji našlo kakor v véliki. Res je, da je njeno zrelo majhno, ktero smo že leta 1844 razstrelili (namreč od male Karlovce); zatega volja tudi nismo hotli s ćolnom noter iti, kjer bi ga pa bili potřebovali v enem kraji, da bi bili šli čez vodo, kjer je bilo še dosti prostora naprej viditi. In to naj bi se storilo, če je še naprej dosti prostora, da bi se vedilo zunaj še razstreljati. Ce se pa pozneje luknja zatisne, naj se mala Karlovca v ti časti pusti, kakor jo zdaj ima. Res je, da so v nekterih mestih visoki griči, pa so okoli nižji otoki; ali kakor zdaj ona manj vode od vélike požira, bi bilo še dosti za popraviti, pa brez velike pomoći bi se to ne naredilo, ako daljno preiskovanje boljšega ne pokaže. Pa to bi kaj dosti delà prizadjalo, ker so grablje pri obeh Karlovcah preč; zdaj je voda toliko nanesla noter šare, da že malo požirate. Zraven te je blizo nazaj star grad, pa le ime in kaj malih ostankov zida; spodaj gré pa vse zaporedoma skozi kamenje vode noter, pa še bolj nazaj na drugem kraji sta-rega gradu, ker se imenuje „svinská jama". Od te je znana stara povest „od hude jame". Bil je mládenec, ki je k deklici se vozil od šteberskega gradu, pa eno noč je voda s col nom vred ga požerla. Iskali smo tam kako luknjo, pa je nismo najdli; lahko pa vendar je, ker stari grad je kakor nalašč včn iz gojzda v jezero spušen rob, okoli kterega močno okrog in okrog voda pod-nj leti in ■ - ' ■ ...... " " ....... i ■ u ■ i ^m^mmmmm *) „Novice" so to povest nam v letošnjem tečaji lepo povedale pod napisom „Slovenski Leander". y i. 328 tuđi se vidi veliko debelega kamenja noter navaljenega. Kadar je pa doati opraviti w 1 1 t 1 ti« II • • I V f • ft • m m • * « * _ Lahko je, da od (eh, kteri na luknji lezi, in voda je z ve i to je i kadar voda na pride loma bi bila pa tlaka. Jezerci in Otočani bi mosli biti jami in blatom jo okoli zamašila, da zdaj vec ne pozira, za to, ker čolne imajo. Ce bi se ta kapital zložil, bi bile a A ^ ---___ ____• ______.______. ......... Od „svinské jame" prec se kmali od Kamenja je en rob, ki je nazaj v „Kamenji pravi * in zakrivljen; tam se pa 5? Na rte" pravi Od male Karlovce do Nar te je četert ložkem kantonu te dve vasi oproštene od tega, ker bi tako tlako imele. ta kapital po partih v plauinskem in v Zloziti bi se mogel Al se bolj prav bi bilo, da bi se od v štant daneja Ta jaga je ure hodá, ki skozi in skozi vodo med drobnim kamenjem pozira. Tù smo leta 1844 veliko delali in dobro se je po- lova (jage) od celega jezera skupaj pobralo. j^« vsod skazalo, ker smo visoke prage ponižali in grablje na- cele cerkniške in ložke fare, ne ravno vsa kmetovska , pa redili pri obeh Karlovcah. Al kaj pomaga to? Kakih 5 let saj največ; ta jaga ne gré županíi gornjega jezera, ampak štant od te jage, bi mogel med kmetovavce, kteri imajo proč spravljali; ker je pa vsaki dan voda kaj prinašala, sem senožeti v jezeru, razdeljen biti, pa ravno za trebljenje • • t «1 l i i V I * ' • • 1 i 1 • I * • ft « « « •• . . smo Jezerci, kar je velikega plovja in šare voda přinesla jez kakih 6 let sam trebil, kar Jezerci niso hotli, reksi : grabelj pri Karlovcah bi se to obernilo. To bi bilo najbolj „Sej nismo sami pri jezeru; sej je tudi druzih dosti"; kar po pravici razdeljeno. je tudi res. Od takrat je pa vse zapuseno; grablje so po Tù je moj svet. Bog daj, da bi okrajna in vikša vlada derte, luknje zamašene, in nobeden se tega delà vec ne to speljati se lotila, ker kmetje se nikoli tega ne lotijo dotakne, in tudi se ne bo, dokler ne bo naša kantonska ? tr e» osposka se te reci lotila. S tem je popis jezera sklenjen. pa jim tudi pomockov manjka, ker so časi za nas žalostni. res Jezero 18. grudna 1859. Grega Kebe. Sv e t i kaj je storiti treba. Vidili smo zdaj naturo celega jezera, ne ravno preveč natanko, pa tudi ne preveč po verhu; tako je sedanji čas, gotovo nekoliko drugač, kakor je nekdaj bilo. Al pri Se enkrat o oklicovanji cesarskih postav V Novice" so že nekterikrat spregovorile besedo zastran razglašanja postav; tudi drugi zlasti nemški časniki so to vsem tem opravilu, kar ga mi je prizadjalo, nisem kratkega reč v misel jemali in 22. sept, jo je zopet sprožil prevzvi časa iskal, čutil sem, da to mi prevec stroškov prizadene ; šeni gosp. škof djakovški v deržavnem svetovavstvu. pa vidil sem tudi, kakošen dobiček bi se utegnil za vse je to na več strani imenitna reč 9 Ker ki bi utegnila marsikoga prihodnje čase doseći. mikati, smo jo bolj natanko skušali pozvediti, da tù po Najpoprej bi bilo treba vse od vode nanesene reci iz vemo, kaj in kako je. Bivši minister, dr. Bach, takrat za obeh Karlove spraviti; potem véliko Karlovco od po- pravosodne reci, je bil v letu 1849 ustanovil na Dunaji potoka noter do pervega tamuna polsežnjaznižati in sebno prestavljavnico deržavnih postav za vse ne- nernške jezike avstrijanskega cesarstva, ktera je v delav- gladko narediti; potem skalo pri pervem tamuni odstre liti, in to vse naenkrat, ker delo bi bilo le takrat mogoce, nosti ostala do tekočega leta. „Novice" so imele priliko, kadar jezero usahne, da se nekoliko od tamuna voda od- v rečeni pisarnici narejeue slovenske prestave večkrat z teče. Sitno delo bi bilo, če bi začelo deževati, kadar ljudje veliko pohvalo omeniti; da so hervaške postave bile najbolje delajo; potem pride voda v jezero, in vse delo je izverstne, prizna! je ocitno v deržavnem svetovavstvu srori zastonj, dokler sopet ue usahne. Če bi bilo kake 3 mesce imenovani gosp. škof, — in da češke tudi so bile dobre, porok ime znanega českega pisatelja prof. Sembera. suho, bi se z več Ijudmi vse to storilo, zakaj tù bi bilo nam je treba toliko ljudi, kolikor jih more delati, ker se ne vé, Zastran druzih ne moremo soditi. koliko časa ostane suho. Kadar bi bila skala preč, in Karlovca kakor cesta Do konca 1852 seje celi nemški „derzavni zakonik ali oglasnik derž. postav" (Reichsgesetzblatt) pres ta v Ij a I in gladka, bi se mogel imenovani grič proč speljati. Kadar na Dunaji tiskal. Od leta 1853 do konca 1859 pa se je na bi se to naredilo, bi bilo dobro, da bi se od tistega griča Dunaji izdajal samo nemški deržavni zakonik, in postave v druge jezike přestav lj ene so se tiskale po deželah v Će prav bi se to v tem času ne naredilo, bi se pozneje „deželnih vladnih listih" (Landesregierungsblâtter). Bilo je lahko storilo. enkrat za vselej s cesarskim patentom zapovedano, da vsaka postava, vsak ukaz, ki za ktero bodi de- do druzega tamuna kamenje razbilo, da bi voda lože tekla S tem bi bilo jezeru močno pomagano. Zdaj je še pri tretjem tamunu tista skala, ki veliko nanesenega lesa pred saboj derži, skozi ktero nismo mo^rli © naprej iti T bi se tudi odstreliti mogla, da bi se les želo veljá, mora priti na dan v tistih jezikih, ki se govoré v rečeni deželi. S patentom 1. januarja 1860 pa se je zaukalo, da „de- proč spravil, ki notri leží. Grič od Zevske zase bi se mogel tudi str dosti opraviti. praviti i © pa le sčasoma, ker tukaj želni vladni listi" imajo nehati > deržavni zakonik naj iz bi bilo haja po nemško da bodo pa tudi soseske kaj zvedile od Kadar je od sprednega konca vse opravlj boj tudi grablj iztrebljene. da bi prav postav, bodo se za-nj narejali posebni posnetki ali odlomki iz deržavnega zakonika in sicer za nemške občine se bodo tise poskerbeti, da bojo večkrat skali že na Dunaji, za nenemške občine pa se bodo na Dunaji Ako bi se pustile, bi se prec tako zamašile, samo prestavljale in v deželah potlej tiskale; ktera po- stava se ima přestav i ti, ktera ejene, mora nič vode skoz ne šlo, ker voda najpred od ha potem zmiraj nižje, da je do tal, kakor da bi zid tisto ministerstvo, ki postavo na dan daje. Ker pa soseskam pred njó stal. Kadar pride nagla voda, pi ni treba vediti vsake postave, tudi prestavljavnica v letu 1849 toliko plovjá, da včasi ustanovljena (ki je za nektere jezike tako rekoč pravo- smo ga vsi Jezerci s čolni po dva dni proč vozili; potem znanski jezik še le osnovala, dalje dosledno ga razvijala in se kake 3 dni z Ijudmi to plavje stran spravlja, pozneje tako, hvala ji! zaklade domaćega jezika množila), ne bo kakih 6 dni sta dva moža zadosti, potem pa kakih 6 dni več imela dovelj delà, toraj uaj se raziđe, in kar bo še treba postav prestavljati, bo opravljal po strani za po- vsak dan le en mož potem vsaki tretji dan eden, in tako se ta šara tako pospravi, da na 5. ali 10. dan se gré, kar seben prislužek kak na Dunaji služeč urednik, ki dotičui po malem voda prinese, da se pospi Kd bo pa to delo opravljal za vse skerbel in s jezik zna. Al v napravi se vidite po sodbi naši dve n e p ri čem? Eden za vso družbo ne za vse. Najbolj prav dolžan tudi ena cela vas liki. Perva je, da ni že v cesarskem patentu samem iz bilo, da bi se kapital zložil od » rečeno, ktero postavo gré prestaviti v druge jezike y gold Obrest (interes) od tega kap kakih 300 zadosti (vsako leto 15 gold.) za tega, ki bi ar e» rablj bi bila trebil. n e i ktere marveč da je to prepuščeno kake m u uredniku pri ministerstvu. Od tod utegne priti da se bo celó malo 329 prestavljalo, da sa ne bo do s 1e d dělalo, da se utegne naši v nekterem jeziku več, v nekterem manj prestavljati itd. Gospod djakovški škof je rekel, da se zdaj komaj petina (peti del) nemških postav prestavlja, kar bo težko ena kopra vnos ti , radi po domače osujejo, to je, se pogovarjajo, ker ondi se pravi o s o v a t i — pogovarjati se. Takih jezikovih dragin bi ondi ekerben in pažljiv nabirač šče menda več naše!. Ljudje šče umejo slovenski razve onih na severni in se- primerno, m bati se je, da bi manjši narodi verno-vzhodni strani, ktere ne bili memo večjih prevec v nemar pusani so bili > pa niso vec. so že tuji valovi poplavili ; naši Učilnica je bila dolge leta vsa Druga neprilika je prestavljanje postav ni da se ni pomislilo na to, da za nemska, ucmk je vlekel na ono stran; sedaj je sicer učnik če tudi v svojem jeziku po rodu Slovenec, pa s tujimi pomiselmi; nekteri se tudi k dober govoriti zna, da je treba uriti se za to dokaj let, in da učijo slovenski brati in kerščanskega nauka, kakor je pra-edino zasluga gosp. župnika. Zadosti je delo kaj sila t ki hoče imeti. kakor Nemci pravij j 5) celega moza cc Napák > razglašeni stvari zo vično in pošteno, ter nam jih je že rakova pot požerla, sedaj je treba bolno pernih in ljudst motljivih se bo na cente vrivalo mesto izrezati in ne puščati za čertico dalje jesti, ostani v take prestave, po najemniku napravljane. Nikakor tedaj nam Sobota mejnik! Odtod se pride v kakih treh urah prek po ti novi napravi ne moremo pričakovati dobrih přestav. strašnega brezdna in stermine k sv. Arneju na Radon i, V ^ m. m - - m * m • Še eno premembo naj omenimo. Popred se je podajala kakor je na okrajni deski napisano. Prav je menda R a-na eni strani slovenska in na drugi nemška postava in s dolna, po nemški se veli Rothwein, čeravno v tem tem je bilo ustreženo prostému in pa tudi učenemu Slo- kraji ni od tersa ne duha ne sluha, tedaj ne raste ne černo » ki je včasi rad na nemški „Urtext" pogleda!. Se ne belo vino. Iz tega se vidi, kako neumno je slovenske prestave" za soseske pa so samo slovenske, in že krajne imena prestavljati; šče sadno drevje nima pravega smo slišali, da so koroške okrajne gosposke popraševale po odrastka; pikinjske drevesa ponosno domujo; dve tako veko roških soeeskah, ali bi ne bile zadovoljne samo z nem- likanske lipi sva vidila, kakor šče nikoli, češ, da bi jez škimi „Auszii in skoraj vse so nek odgovorile, da ne bile proti tujemu življu. potrebujejo slovenskih postav. Kako bo visoka vlada o tem azsod K besed Božja Dunaji prestavlj postave Pri sv. Arneji je vsako četerto nedeljo nemška pre-poved, inda pa slovenska. Kakih pet kmetov je na severni ki oznanuje, in da so na plati nemških, drugi so naši. Učilnice nimajo nikake, tedaj priliko obertnijska , ne vemo. To pa vemo, da se po slovenskem delu P stava, ki jo „Novice44 razglašajo) doslej bile pisane ravno v tistem jeziku, kakor so koroski duhovscini name njene pridige „Slovenske or a Prijatla" v Celovcu pisane Radi erjamemo da kak „purgermajster44 ali kakosen „Gemeinde-Ratte44 , ki zná par nemških besed za sakdanje potrebe, hoče nemške postave dobivati bo potem več kakor nje j V V ces i je da je cerkev ediuo omikalisce tem ljudem; verlemu župniku pri sv. meši hlapec střeže, ker ni šolskih dečecev. Proti Koroškemu šče je Pernica v naši vladikovini čisto slovenska. Slovenska meja teče po gori Jezer ci; Nemci jo Seeb erg zovejo, in odtod takraj sv. Lovrenca po cesti verh sv. Antona, ki se mu veli nemški sv. Anton. Sv. Trem kraljem nasproti, ti so šče na Slovenskem « jj pavri to je di odsrovor j soseščani, ki so le neumni v marberžki fari, potem se dalje valí po radeljnovem gréai kako bo postavo v nemškem jeziku razumel, benu memo sv. Ponkraca, po meji remšniške župe, grabi e» o vprašanje, na ktero nam dajejo mestniki sami celo kopeljsko in sce nektere hrarne armežke po robu, in ki prebiraje postave v nemškem jeziku dostikrat od ondod memo Mlačja nad Luče. Remšnik v labodski in popadka ne razumejo. Postave v mškem jeziku imajo Koplja v sekovski vladikovini imata samo slovensko Božjo sila veliko besed, ki jih le bolj učeni možje razumejo, službo. Učilnica v slovenski K o p l j i je, žalibog ! vsa nemška ; včasih med 100 Nemci le eden; kako tedaj hoćete, da bi ne besede domače ni. Ali je to pravično? Pravilo se mi je, postave v s 1 o v e n s k e m jeziku bile Če bi naš slovenski jezik to bi vsi Nemci se slovenski jezik učili! k e m mlj premog el, bi bil vreden, da Gor i omenjene terjatve so tedaj terjatve ljudi, ki se toliko raji za tako napako potegnejo, če jim kak gospod v kancelii ugovorja, da znajo „nemški", in da bojo Taki gospodje taje, da ondešnji gosp. župnik povabljen nekamor slovenski pro-povedat (pridigovat), je dobil v roke slovenski evangelj, pa ne možé prelahko brati je prosil za nemške, ker ložej d n i h mu gré prestava iz nemščine kakor slovenski evangelj pre- birati. v čudne reci! Zelo vajen mora biti, kdor tako delo kako Božjo besedo pa rodi glava lepem slogu poskusi ; lože razumeli nemško besedo kakor svojo maternoj! ne zuajoča slovenskih čerk, si lahko misliš! Tako uaši da se je sv. duh o biukoštih prikazal ljudje sami sebe in poslušavce trapijo. Radi smo čuli j v podobi več jezikov; njim je povsod le en jezik vse! so obce ljubljeni vladika sekovski obljubili Kopijo, Duh in Novo cerkev, to je Marijo snežniško da sv. šče La boscanom izročiti za slovenskega jezika voljo. Res kervava sila je, , inači se v kratkem potujijo! Pridši od sv. Arneja proti severu in severo-vzhodu na Potnikove misli in opazke hodé iz Maribora po ovinkih v Maribor. (Dalje). / Gospod župnik neko opravilo imaje so nama přinesli Sokol in pod njim nemški Gradec, iz bliza lepe kraje îo, v ktero potnik po vseh krajih nekaj ravne, nekaj gričaste, kterih veliko so šče pred sto cesto, ki peljá na M u to, zagledaš široko obzorje, iz daleč potniski imenik, to je, knji hodé svoje ime zapiše, in včasih V % sce kako posebno kratko- ,n vec slovenske roke obdelovale, kjer so slovenski casnico kne j bilo j dosti imen v raznih jezikih v glasovi milo odmevali; sedaj se namestih samo slovenske kem, českem, madžarskem, nemškem itd. s smešnimi imena nahajajo. Serce bi ti lahko žalosti počilo premišljuje _ _ A t _ _ 1 1 • I Vf ft« pa tudi resnimi pristavki. Med vsemi pa so venec besede ktere so letos naš prevzvišeni vladika ondi birmaje zapisati take zgodbe j pa ih drugaci, N • • ráčili tako-le: „Dosel sem tretjokrat v prijazne Sobotě našel stari kraj, pa ne starih znancov in prijateljev; tudi U mej marberžke okraj minulo je hoté se posloviti s svojoj vidiš meiiii nanis slovenski, in malo niže že na sce jezik slovenski v teh planinah umit nemški zemlji je cerkev sv. L j Ljubimo jezik venski materni, ljubimo domovino dra propoveda, kadar sta kder se sce slo-poredoma dva praznika in ki so naš pravi dom". Tako važne, moram reci, svete be pa nebes ne pozabimo, kadar je shod, inda pa nikoli več. To bo menda šče kake sede se ondi berej Oh da jih nikdar ne zabimo leta ostalo; potle pa z Bogom! slovenstvo ka se je ze na bimo jezik materni, ljubi domovino drago jj vec krajih pripetilo. Nekteri hrami so na zahodni in južni Shranimo strani šče slovenski. in več družine si je v pošteno serce do hladne gomile. Blagega sobotskega župnika bi si res treba bilo za vzvor vzeti, kako rad se dva ali trij po naše pogovarja; pravili nama so, kako Jjudj< našega narecja Sče ni zelo dolgo, kar je propoved in učilnica te ljudi potujila pniki in toliko nenarodnih učnikov je za y ki so šče dosti, da se fara narodnosti znebi. Take ljudi smo ondi 330 imeli ljali, y ali pravejše: take so nam na ježíkovo mejo postav- tečaje. Yr peterih različnih predalekih je nakapičeno spet da so nam narodnost dusili. Ravno na osvetek sv. za poduk in kratek cas našemu slovenskemu ljudstvu dokaj Lovrenca sva ondi bila; ljudje, s kterimi sva govorila, so lepega blaga, ki so ga naš stari slovenski prijatel gospod naji večidel razumeli; menda jih je več bilo iz druzih tehant Stojan marljivo v red djali. Kteri sostavek je bolji krajev. S te višine se lepo vidi Zeleni travnik (sedaj memo drugega, naj si izberó bravci sami; temu se bo pri nemški „Wies") niku (iz iva ali iba in I vnik na radeljnovem podnožji. V I v kupilo to, unemu uno. Kar se pa tice y odtod » Eibiswald" po pravi ali slovenske besede, so slavni gosp. starašina spet pokazali, da jih v preprosti do- krivi prestavi), preče snažném tergu, ki je leta 1854 po- mači besedi málokdo doseže, nihče ne preseže. gorel in sedaj se prenareja, so ljudje prijazni, pohlevni in In tako srečno pot po sloveuskem svetu, mile nam pošteni, ne ovajaje nikakega napuha in prederznosti, kakor ,,Drobtinice !" Dobivajo se po vseh slovenskih bukvarnicah kde indi, ljubeznjivi so tudi gosp. uredniki v premožišču po 1 gold. 10 kr. nov. dn. — Ko so nam prečastiti sedanji in cesarski kovačnici, kjer para kladivo vzdiguje kujé in vrednik pisali, da letošnji tečaj je poslednji, ki so ga oni zdelujé iz grodlja rabljivo železo. Tù memo teče potok v red djali, ker po njih mislih na vsako stran najbolj kaže, Sa ga va, odkod tudi dol ima ime Sagavski dol; glagol saga ti šče pri nas poznamo in govorimo: „plameu saga C( y to je y iskre razkraplje, potem tudi pomeni viti se; v ta da se, kakor drugi casniki, tudi ta letni k v mestu vre— duje, so nam ko skerben oče svojemu rejenčku sporočili poprositi gosp. pisatelje, ki podpirajo s svojimi spisi „Drobti n potok se steka járek Volgica, nemški Vugitz. Po totih krajih nice", naj za pri hod nji tečaj namenjene sostavke pošljejo šče vse mergoli slovenskih krajnih in mestnih imen, kakor ali gosp. kanoniku Pikel-nu ali gosp. dr. Jož. Ulaga na gornjem Stirskem. Služebništva se šče tù tudi nekoliko ali gospod špiritualu Fr. Kosarju v Marburg, kar s tem oklicom iz serca radi storimo, sklepaje ga s starašiuovimi slovenskega nahaja. Armež je prav čeden terg, kjer se za jako malo ceno v gostivnici obeduje, češ, da se tode železná kača ne vije pa v drugih krajih tudi ne, kjer je velika dragina. Tù y se besedami: „Prijatli, Slovenci! vnovič podajmo si roké! po-magajmo si v vednostih in čednostih; tako nam hoče tudi dobri Bog pomagati!" zdaj že samo vsak Marijin praznik slovenski propoveda; pred več leti se je šče vsako mlado nedeljo po našem tudi Domaći koledar slovenski za navadno leto 1861. Božja beseda razlagala ; blagovestje se vsako nedeljo in praznik pri poznem opravilu tudi slovenski prebira. Po se-dašnjih naredbah sodé mora tudi to v kratkem miuuti. Po remšnikovem robu šče je v toti fari nekaj Slovencov ter več družine. Potok Pesnica bistro v Jagovo hiti; ta Pesnica je ravno nasprotna oni, ki dole po Slovenskih goricah opolinava, malo niže Luč je razvodje med murinim in dravinim koritom. Moj nekdašnji součenec, ki tù že več let kaplanuje, mi je pravil, da izperva skoro ni mogel teh ljudi slovenski govorečih razumeti. Kako pa je to mogoče? Spisal P. Hicinger, dekan ložil Janez Giontini. postojnski ; v Lj ubij a ni za Spet so nam podarili neutrudljivi delavec na našem slovstvenem polji, prečastiti gosp. dekan ledar" za prihodnje novo leto do kraja sami. Rekli smo že Hicinger „Ko-ki ga izdelujejo od konca druge leta, da je ta koledar pravi sveto va vec v sto in sto rečéh, ki jih človek vsaki dan potřebuje in jih najde, naj so zvezdoznanske, in zemljopisne, gospodarske, opravilne, potne zgodovinske dnarne in druge, v y » semenišče sem Vidiš prijatel, mi je djal, zapustivši graško se zmiraj po Nemškem klatil, in tako se beseda spozabi in še težko tem „Koledarji" namesto da bi jih iskal najdel po raznih drugih bukvah. Vse to za :u take vsakdanje potrebe je nespremenjeno ostalo kakor je Za Božji cas! kako pa? Vsej smo se v bogoslovnici nekoliko vadili; vse med saboj se po domaće pogovarjali, Novice" si prebirali, in šče menda jih do denešnjega dne 5? bilo v prejšnjih H. koledarjih. Podučni in zabavni del obsega mnogo novih in lepih drobtinic za poduk in kratek je tudi letos natis in papir prav druge leta nisi zapustil?" Lice ga je ovadilo, da v poslednjem oziru ni tako. Zalostno je, da nekteri možje in gospodje svete domaće reči in dom vnemar puščajo! Pri bčelah, ptičih in drugih živalih tega ne nahajaš, človek pa bi hotel nehva- ležnejši biti materi, ki ga je pod svojim sercom nosila, in mm čas. Kakor čeden tako, da „Domač Koledar" se more na vsaki gosposki mizi odlikovati in se mu ni bati primere z drugim ptujim blagom. Veljá le 40 soldov. y kjer je beli svet zagledal! Vsej vem obilo naših tovaršev, ki delujé in služé po drugih krajinah šče vendar Dopisi Na Dunaji 1. okt. Znano Vam je že, kako je naši ostanejo. (Dal. si.) svetli škof djakovški, gosp. Štrosmajer, ta velikodušni zagovornik Nove slovenske bukve. narodov, zlasti manjših ali pa manj izobraženih, o vsaki priliki, sosebno pa 22. sept, pred zbranim deržavnim svetovavstvom z živo besedo visoki vladi priporoćal Slovence, imenovaje jih preizversten národ, ki si je Drobtmice za leto 1859 in 1860. Učiteljem in učen- brez posebne pomoci svoj jezik kaj lepo olikal j • t m g m « i fl ■ > « ^ m? i 1 a — com, stari8em in otrokom v poduk in kratek cas. Na svetio in je na vsako stran vreden višje podpore. dal M. Stoj A pVM skemu seminišču. Natisnil v Grad braslovski dekan, v pripomoć lavantin- Prepričani, da bo ta iz spoštovanih ust izgovorjena beseda v rodoljubnih sercih vseh poštenih Joz. A. Kienreich našla radosten odglas Kar je za lansko leto zaostalo, se podaja sedaj ob Slovencov, šli so nekteri slovenski sinovi na Dunaji v imenu epo be- svojih rojakov poklonit se preslavnemu gospodu in zahvalit enem z letošnjim letom. Kako se je to zgodilo, z kdo Jih ne pozna, da se mu iz vsega serca za toliko blagodušje. Prijazno jih je sprejel visoki dostojnik, rahlo pohvalil pridnost Slovencov takole: „Se trikrat sedo razlagajo slavni starašina so mili naš knez in škof S lom šek preseliti je enkrat pogoréti. Taka bi se bila skoraj tudi na književnem polji, primerjaje jih bčelici, in omenivši, kako zgodovina od nekdaj postavlja Slovence v sosedstvo s Hor-vati, kako jih je v srednjem veku tolikrát strinjala osoda, našim „Drobtinicam" zgodila. Začele v Gradcu, so se v r> Celje preselile, iz Celja v Celovec prestavile, in o prese- Ijevanji lavantinskega sedeža v Marburg so se „Drobtinice" in kako jih celó „pragmatična sankcija" tako rekoč edini, toliko pozamudile, da jim je za leto verzel ostala, ktero ukazovaje, da vladar horvaški bode tudi vojvoda koroški, zagraditi smo tako dolgo odlagali, da se nam je cio novo kranjski itd.; priporočal je, naj tudi sedanji čas v ediustvu t i M A /\ m m m » fl • f m _ leto 1860 postaralo. Da bi nam ne pogorelo, naj veljá enkrat za dvakrat!" Dobro došle, da ste le prišle! Letošnje „Drobtinice" so 14. letnik, od konca do kraja polne tistega pobožnega duha, ki je navdajal vse poprejšne y iščemo vzajemne moči in sreće. Mnogokrat so bile že * Ti prošnji je pristopil tudi grof Auersperg, kteri je pri drugi priliki slovensko deželo gledé zvestobe imenoval venski Tirol. si o Pis. 331 vzete v misel iu pohvaljene velike zasluge naših verlih or cr tegnil za poštene ces. uradnike iu ni vseh v enem košu slovenskega ljudstva. duhovnov za slovenscino in za omiko Da je to blago prizadevanje njihovo kakor sveti veri in na gnoj vergel kakor nekteri drugi gospodje, kteri so tako silno S pravému ćlovekoljubu primerno, tako tudi visoki vladi po- duše med njimi ! ^ voljno, rajali uradnike, kakor da bi ne bilo nobene poštene uce nas tudi sledeče besede, ki jih je gospod mi Iz Teržica na Gorenskem 5. okt. J. T. Danes nister grof Thun izgovoril pred pomnoženim deržavnim ob osmih je veliki zvon šolsko mladež slovesno v cerkev svetovavstvom dné 24. sept., vzevši na misel take dežele, povabil » da b onega nebeškega prijati ki je na zemlj v kterih je več narodov raznega števila in izobraženja po- male k sebi klica!, posebno za pomoc in podp mešanih. r> Tudi kar se tice šolstva je rekel prihaja Z ukom bomo še le prihodnji pondeljek začeli. na dan, da v nekterih neugodnih okolišćinah ljudstvu, per- hvala B prosili Sadji to je pri nas, da bi se veselj ? le ejal. Orehov vemu po številu duš, pa zanemarjenemu v omiki manjka na kupe, tepek in druže » sadj vodnikov, ki bi ga zagovarjali, zlasti ondi, kjer so reči kam V z toliko, da ljudje ne vedó nj V ». > tako nanesle, da se tudi visja duhovscina (in vendar bi oberne, kter ravno duhovščina imela poganjati se za dušne belim Kranj Gorem pristaj tepek se tukaj v mošt (hrušovec) i radi pijejo. Ali bi se ta mošt tudi il, ne vem. Vendar toliko jim sve- zadeve, za omiko ljudi!) prišteva drugemu narodu in tujem, naj ne poskusijo, temveč raj ne tistemu, kterega je po večjem ljudstvo samo, in ta ne- pozimi kuhajo, in o pomanjkanji vina tepke sušij kerhlje hruškovo vodo pi prilika in tezava biva toliko huja, kadar se tudi nizja duhovščina v takem nenarodnem duhu vzreja. Po tem JeJ° Bog! Iz Ljublj Kakor se kaže, bo vendar resnica s takem se člověka utegne primeriti, kar mora vsacega občutnega tist deli f kterih namen je ? pisma živo nekega v serce zaboleti. Ne davno sem zvedil iz r j e ali kakor mu tukaj pravimo prevrednega gosp škofa iz Istre, V je enako razmerje med laškim in slovenskim jezikom kjer da V) mah ti ljubljansko moč l. Ker zraven der žavne kase kakor je v „Novicah" že povedano bilo, mo aJ tudi posestniki mocvirja pripomoći k tej napravi Je ni še kaj dolgo, ko je ondašnjemu slovenskomu ljudstvu v razpis ljubljanskega magistrata in kantonske gosposke oko spovednici pri domaćem dušnern pastirju bilo treba tolmaca! lice ljubljanske in verhniske ze mesca avgusta napovedal in vendar ni ga bilo, da bi se bil pritožii zoper to grozno vsakemu gospodarju, ki ima kaj zemlje na „mahu", da za napako, ker tisti, ki zdihujejo pod enako krivico, nimajo zagovornika ali besednika, ki bi se za-nje potegnil, in ker k oral (joh) ima plaćati po 2 gold, in 15 k to V # pa je part na 10 let je k temu potreba tudi serčnosti in nekake politične spret- naj pa odrajta še pred za t Je ce mogel > podar more k posestuik nosti, kakoršne dušno zanemarjena množica ne more doseći", svoj delež k po oklicu tega plačila, vsako prihodnje Iz Banata 5. oktobra. Banat je prava žitnica za leto pa ga mora v pervih kvatrih pri svoji davkarski naše cesarstvo ; največ se pa prideluje tù pšenice, kar je tudi vam Kranjcom dobro znano. Letos se je je přidělalo veliko; lahko rečemo, da tretjino več memo lani; oral (joh) je dajal po 16 vagánov ali 32 mernikov, al lepa pa ni posebno; v dobrih letih vaga vagán 88 do 89 funtov, letos je je po 85 funtov malo, navadna je po 82 do 83 funtov. Naj vam še to povem, da ogerska dežela bo letos čez to, kar sama pšenice potřebuje, je še okoli 5 milijonov gosposki p jašk Za gotovo se pripoveduje, da c. kr i j a (Militâr - Rechnungsbehorde) iz i ki bo 1. novembra prestopila v civilno adm Vero ne stracijo in šteje 125 uradnikov, pride v Ljublj in bo svoje kancelije imela tam, je sedaj naša c. k. deželna računarija bila. Gosp. dvorni svetovavec Gaj w J bil te dni zavoljo te m tukaj magistrat nima nobene posebne naloge za stanovanje teh gospodov skerbeti kakor le to, da jim bo vagánov na prodaj dala. Kaj ne, da je to lep kup! listu Iz Volovske 6. okt. J. K. priobčile „Novice" blagodarnost Ker so v poslednjem cesarice Marije Ane, kolikor moč na roko šel pri iskanji stanovališč. Po vsem tem se čedalje očitniše kaže, da vkljub vsem prizadevam zene presvitlega cesarja Ferdinauda, naj se jez za pero primem in povem, da ta milostljiva gospá je tudi nam do-brotnica bila. Fami naši cerkvi, kamor je pobožna cesarica dvakrat prišla, ko je letos v Abazii stanovala, je darovala nam c. kr. deželno poglavarstvo smo vidili tukaj veliko soldatov ne bo ostalo, iz vjete pap Te dní ! v e in n eapolita nske armade, ki so izpušeni od sardinské vlade ali od Garibaldita domu šli, odkodar so nedavnej pi • % Slišali smo od neke nove je (pivarije) ki za orgie, ki jih cerkev še nima, 800 gold. ^m m "mm mm in blagi cesarici v Boffu na čast «»slijo neki gospodj na k c i j e v Ljublj spomin bojo pele, ako bi nam jih pa berž ko ne bo ta „idea" kakor več drugih po napraviti Ljub ljubljanski mojster De v tako dobro naredil kakor jih je Ipavcom po pismu v „Novicah". Tudi poddružnico v St. Jakobu v Abazii je doletélo 200 gold. Razun teh darov je podarila muogo darov, in tudi ribčem, ki so celo noč lovili, cesarična njih trud u plavala Naj povemo se eno, pa gotovo novico ) pa malo ali nic vjeli zlahkotila. Živila! > je blaga roka namrec da je predvceranjim neki gospod, sprehajaje se po gojzdu nad Šiško, cel venec lepih jagod nabral. Na ro-ženkrausko nedeljo rudeče jagode okoli Ljubljane so pač nenavadna prikazen. Iz Karlovca 4. okt. L. M. K. Naj Vara danes Novičar iz domačih in ptujih dežel. najprej potožim, da „Novic" > kterih vselej željno pričaku jerno ne dobivamo po redu, kakor izhajajo, ampak večidel Iz Dunaja. „Wiener Zeitg." naznanja cesarjevo pismo do serbskega patrijarha in velikega skofa v Kar-še le čez 14 dni pozneje; tako nam dohajajo novice iz i0Vcah gosp. Josipa Raj ačica, po kterem je gerški Krajnskega in druzih slovenskih krajev še le kot „pogreta rihta", Karlovce (Karlovitz) v vojaško granico, ali kaj? ki nimajo več zanirnivosti. Al zahajajo „Novice" v nezedinjeni cerkvi v avstrijanskem cesarstvu dovo- Jjeno, da smejo njeni škofje zbor (sinodo) napraviti in se posvetovati o tem, cesar spoznovavci te vere želijo in po-Saj je napis vendar razločen, da v trebujejo; dovoljen jim je tudi ilirski národni zbor; na Dunaji bivajočim Serbom te vere je pripušeno, svojo tega ne zapopademo. ^Karlovcu" (Karlstadt) ni v „Karlovcah" (Karlovitz). Pro- Letina se nam eimo slavne pošte to napako odverniti. — Letina se nam župnijo (faro) s cerkvijo iu šolo napraviti, in obljub je dobro obnesla, samo da vina ni toliko kot druge leta. ]jeno jim da v ministerstvo bogočastja na Dunaji Od deržavnega svetovavca gosp grofa A. Auersperg-a nam je posebno to dobro dopadlo, da je on se pošteno po njih vere; nazadnje Najberže veljá to pismo za slovenske pravice od slavnega Po reskega skofa gosp. Dob sali, gospod Rey ta. ktero je, kakor sli pride tudi gospod da vlada ne bo terpela, vere bi skušali spoznovavce svojo stran spreobračati po nepošteni poti. zagotovlja to pismo, da spoznovavci kakoršne koli druge gersko-nezedinjene vere n a teržasko-isterški svetovavec, v odboru ti edenindvaj8etih v pričo gg. ministrov přebral Pis Z novico o „gran." in enacimi prc6eljevanji ne sme mo na dan. Vred. 33 Ravno ta časnik pravi, da v rekrutbi, ki je za svojega početja zoper Rim in Benetke, ker prcderzno glede na to, kar prihodnje leto že zdaj razpisana, se bo navadno število vihranje bi ategnilo celo Italijo pogubiti rekrutov to je 85.000 v vsem t nabralo da ta rekrutba, ki se šteje že za prihodnje leto in se bo začela s fanti leta 1840 rojenimi, ue bo nobenesra © huj zadela kakor če bi bila še le dru » leto mesca sušca se v Varsavi pripravlja. Garibaldi je kralja ubogal in Veličanstvo! da Vam izročim obojno je mehkega mu odgovoril: „Pridite, 5 m Sicilijo!" Garibaldi serca, in ko je vidil « * pise Jour, de Deb. u ) kako ga po Cavour-ju podkurjeni da ima se to dobro, da po tej rekrutbi v vojascino vzeti časniki ocitajo, se je kakor otrok zjokal". Govori se fantje stopijo V z e , da konec mesca rožnika 1868 v reservo, bo armado zapustil in se na samotni otok (Caprera) podal. namesti da bi stopili še le konec rozuika leta 1869 celo leto pozneje. to je kjer je pred bil. Veliko Garibaldovcov zapuša že zdaj armado, ker se kaže, da z Rimom in Benedkami ne bo nič. Ravno ta časnik oklicuje, da je ministerstvo vse Vse pride tedaj zdaj v roke sardinské vlade, ki je s * a m m m m * * - _ - _ _ ^f cesarske gosposke iu kase opomnilo, da ne smejo d j e n i h ali terteuih bankov jemati Sliši se, da c. kr. ministerstvo dnarstva misli nov kup dati d po 5 soldov ali 5 novih krajcarjev kovati dan p. m. so poklicali kardinale v zbor iu svojo armado posedla papeževe dežele razun Rima in Ci vitevechie. Ali bojo sv. oče papež v Rimu ostali ali ne, go se zmiraj ni gotovo; enkrat se slisi to, enkrat uno. v dolgem * ker povsod tožijo ljudje, da še nikoli kar menda ce- voru tožili zoper brezbožno početje sardinské vlade in njenih sarstvo stojí, ni bilo take zadrege s srebernim in še celó pomočnikov, nazadnje pa fl t t 1 I V m^ Va % - so opominovali v Boga zaupati. s kuprenim drobizem 3 dan t m potrebe Nesrečui papežev general Lam or icier e se je domu v so začeli tukaj konje za vojaške Normandijo podal. Sliši se, da ni prazna govorica, da cesar konjike in vpre cr © kupovati Ministerski ukaz barjem ne sme p od 7 avg prepoveduj ? da se za rokodelstva podeliti > Napoleon misli 50.000 vojakov v Sa v oj o, nekteri celó pravijo, v Milan poslati. Cm u? nobeden ne vé. Francozko. Iz Pariza. Za terdno se zdaj govori rese rvo m pa se sme, vendar jih to ne oprosti vojaske da cesar N a p o 1 e o n ne bo šel v Varšavo; ali sam noče dolznosti ? y V našem cesarstvu je 28. jetnišnic, 17 jih za mozke, 11 za zenstvo; za 16.000 jetnikov imajo prostora; dolgo take ne pomnijo zdaj se ih blizo 14.000 v njih pokori; 13 jetnišnic je v ~ ali ga nočejo, je še diplomatična skrivnost. Angležko. Žitna letina je povsod tako dobra y da že svetnega Rusosko. Iz Petr ograda 4. okt. Včeraj je carica oskcrbništva, 15 pa duhovnega. Prisi- v Carskojem Selu povila sinčeka. Car bo 12. t. m. zapustil Zbor vladarjev v Var- rokah ljenih delavnišnic je 16 v našem cesarstvu, 10 za možke, 6 za ženske; 8 jih je pod svetnim, 8 pa pri du- šavi potem takem ne bo odložen. Petrohrad in 13. přisel v V i In o. hovnim oskerbništvom ; prostora je v vseh za 3000 jih je v njih okoli 2500. 5 sedaj Serbija. uastopu svojega vladařstva je knez Mi hael Obrenović III. 14. dan p. m. (po st. št.) razglasil Iz Tergta. Prepoved, da světil niki kraj morja po- oklic, v kterem s krepko besedo nagovarja svoj mili narod, naj ga edino in domoljubno podpira v težavnem njegovem noči ne smejo razsvitljeni biti, je spet preklicana. Laške da je skor nič ni; V « • homatije so nam zbegalc kupčijo tako, vse je omamljeno. Štajarsko. 25. dan p. m. ste dve ženski v okolici Nove gore (Neuberg) na neki senožeti nabrale pod lesk a poslu, odpuša vsem, ki so se pred okrivlčili kakega po (Herbstzeitlose) Jitičnega pregreška, iu obeta sklicati kmali narodno skup- pravi med drugim naj vsak vé, da bo postava (zakou) najvišja volja v ščino. „Dokler bo knez Mihael vladar ? ces y da si bote prav dobro solato napra- Serbii, kteri se vsak podvreči mora brez razločka". vile, ker niste vedile, da je podlesk hud strup. Ena je Tursko. Iz Damaska 13. sept. Turškim tergovcom drugi dan vkljub vsi zdravniški pomoći po hudih bolečinah in vsi véliki turški gospodi je ukazano, da nje sinovi mo-smert storila; drugo so oteli. Cesko. Iz Prage. Novemu českemu časniku „Čas" rajo vojaki biti ali pa se odkupiti po 20.000 piastri. se oponaša, da ga žlahtna gospoda podpěra in da bo tedaj tudi on posebno le podpiral zadeve žlahtnikov; vrednik gosp. Krasa pa pravi, da je časnik namenjen blagru celega ljudstva. Ministerstvo nauka je ukazalo novo prestavo der-žavljanskih postavnih bukev. — Tudi pri nas so začeli za armado konje kupovati. Galicija. Iz Lvova 4. okt. Kmetijska družba je že- Današnjemu listu je priložena 10. pola r> Povestnice^. 9. oktobra 1860 Kursi na Dunaji v novem denarji. Deržavni zajemi ali posojila.l Druge obligacije z lotrijami. 5% obligacije od leta 1859 Kreditni lozi po g. 100 . g. 103 75 izgledu lela napraviti po nice, pa ji ni bilo dovoljeno, ker se nek vlada boji, da bi 5% metalike v novem dnar. po 100 g. g. 62.—14 '/2 % Teržaski lozi po 100 „ 108. druzih dežel kmetijske pod druž- 5% nar. posojilo odi. 1854 „ 75.5015% Donavsko-parabrod družba se ne pecala z drugimi kakor kmetijskimi rečmi. Ogersko. Iz Pešta. Za gotovo se pripoveduje, da bode ministerstvo začetek šol na tukajšnem vseučilišču dovolilo v vseh Svetih, in če bi ne. 4lA0/ o 4°/ o bo pripušeno oger 2 'A */, 1%I Y) » Y) r> v r> 55 55 55 65. ski po g. 100 r> 56.50|Knez Esterhazy. po g. 40 „ Knez Salmovi po g. 40 51. 37.501 Knez Palfyovi po g. 40 33.—I Knez Claryovi po g. 40 r> » n 93. 80. 36. 34. 35. 12.50| Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 35.25 22.50 skim študentoin pozneje kam drugam iti brez zgube šol- Obligacije zemlišn. odkupa. |^neI1 gr5z^p skega leta. Lasko. Boj > ki je bil 1. dan t. m. med Gar i bal (po 100 gold.) 5°/0 dolnjo - avstrijanske g. 88. Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 24.75 Grof Keglevicevi po g. 10. dovo iu pa neapolitansko armado ob Volturnu pole ar © Kapue ? je bil tako hud, da je Gar. mogel hitro sardinsko 5% ogerske..... 5°/0 horvaškein slavonske 5% krajnske, stajarske, koroške. istrijanske 55 55 66.50 Budimski po g. 40 55 13.50 37.60 64.50 Denarji. 88. Cesarske krone Cesarski cekini & 55 Zajem od leta 1860 . Kapua ne Gaeta mogle dolgo več deržati. Laškem zdaj veliko spremenilo. Kralj sardinski je pisal pred odhodom iz Turina Garibaldi-tu, naj odstopi od 55 r> r> r> r> 55 55 v 55 1860petink. 1839. . . 55 r> 89. Souvraindori armado na pomoč poklicati ; pravijo, da so okoli 8000 mertvih in ranjenih na obeh stranéh steli ; neapolitanski kralj je bil Deržavni zajemi z lotrijami |Napoleondori (20frankov) „ ta dan sam vojskovodja; nazadnje so mogli Neapolitanci bežati v Kapuo. Ker je kralj sardinski s svojo armado zdaj že gotovo prestopil neapolitansko mejo, se ne bote ne Sicer se je na g9 25|Ruski imperiali 123. 1839 petink. „ 121. Pruski Fridrikdori Angleški souvraindori 4° 0 narodni od leta 1854 „ Dohodkine oblig, iz Komo „ 87.501 Louisdori (nemski) 15.251 Srebro (ažijo) . . Y> r> rt r> v r> 18.10 6.34 10.54 18.30 10.85 11.25 13.25 10.80 31.90 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik.