Listek. Ivan Skuhala kn.-šk. dnh. svetoralec, dekan in župnik v Ljutomern. črtice iz prijateljskega peresa. (Dalje.) Sv. mlsijon v Ljutomeru. Ko so si bili pokojni gospod dekan Skuhala župnijsko cerkev tako lepo pomladili, da so ž njo imeli veliko veselje, sedaj so jeli misliti Se na duhovno ponovljenje svoje drage črede. Zaprosili so si pred vsem pri preč. kn. Sk. ordinarijatu v Mariboru dovoljenja in potrebnih predpravic za obhajanje sv. misijona, kakorSnega že ni bilo v Ljutomeru od časa pokojnega g. župnika Šrola. Na-to so si naprosili 66. gospodov misijonarjev iz družbe Jezusove iz Ljubljane. Vse je bilo lepo priskrbljeno. Eo pa naznanijo sv. misijon politični gosposki, }im ta odpiSe, da zdaj ne more biti, Ceš da razsaja med otroci nalezljiva bolezen. Ta odgovor spravil je vedno krotkega gospoda dekana na noge. Napisali so priziv v Gradec, čeS, da nobena Sola ni zaprta, da tudi za nalezljivimi boleznimi ni umrl ne eden otrok ne, da se sploh ne ve za nalezljive bolezni. In res, v Gradcu so usliSali pritožbo rajnega gospoda dekana in 80 dovolili sv. misijon ob dnločenem času. Le šolarji se ga skupno niso smeli vdeleževati in pa neksi mož, ki se ga je po nepotrebnem močno bal. Šesto nedeljo po veliki noči, dne 11. maja 1902 se je začel sv. misijon in binkoštni ponedeljek se je prav slovesno sklenil. Vdeležba je bila vseskozi velikanska. Ni dvomiti, da je tudi mnogo dobrega duhovnega sadu obrodil. BinkoStni ponedeljek na večer sta pa začela čč. gg. misiionarja iz družbe Jezusove: o. Jakob Verhovc in o. Janez Kunstelj, razlagati večne resnice tudi v nemškem jeziku. Ljutomeržani, ki razumejo nemški, so se teh pridig prav akrbno udeleževali. Tako so pokojni gospod dekan pokazali, da so jim vsi župljani jednako pri srcu, ali že govorijo slovenski, ali pa nemSki: da le Bogu lepo služijo. Zadnja pot na Ceško. Kmalu po dokončanem svetem misijonu so se pokojni gospod dekan Skuhala zopet podali v Marijine Lazne na CeSko. Vrnili so se — navidez — pokrepčani. Obiskali so vse župnije svojega obsežnega dekanata, da so opravili poskuSnje iz krščanskega nauka in da so pregledali cerkve in njihovo imetje. Vdeležili so se dne 10. avgusta 1902 še zlate sv. maSe našega preč. g. stolnega proSta, monsinjora Lavrencija Herga v Središču, kjer smo se razveselili, ko smo jih zagledali v svoji sredini. Bilo je upati, da 3e toliko ozdravijo od svoje bolezni, da bodo vsaj par let Se mogli delovati v vinogradu Gospodovem. Ob novem letu so pisali svojemu prijatelju, da se tako dobro počutijo, da jim to leto ne bo treba več hoditi v češke toplice. Kdo bi si bil mislil, da res ne bodo več mogli tje gori priti. Odkar jim je preč. kn.-šk. ordinarjat, v porazumljenju s ces. vlado, bil dal tretjega gospoga kapelana, gospodu dekanu ni bilo več treba pridigovati, a bili so k temu vedno pripravljeni. Kajpada jim pridni gg. kapelani niso pustili več na leco zahajati, ker niso bili v stanu prebrati berila in sv. evangelija, da ne bi bili na leci — zaspali, ker zaspanec jih je hudo motil, koderkoli so hodili, karkoli so počeli. Bil je to nasledek njihove srčne hibe, ki jih je že parkrat bila spravila blizu groba, a jim zopet za nekaj časa prizanesla. Gospoda dekana zadnji dnevi. Eer se dela nikoli niso izogibali, ni čuda, da so poleg svojih stanovskih dolžnosti si dali 8e marsikateri drugi posel naložiti. Tako so n. pr. že ve6 let opravljali službo blagajnika pri krajnem Solskem svetu, so bili ud okrajnega Solskega sveta, predsednik »Čitalnici« in ud pri raznih odborih. Kakor so radi zahajali v družbo duhovnikov, tako jih je veselilo, če so ti radi k njim prihajali. Tudi med svoje župljane so radi hodili in se ž njimi veselili pri njihovih poštenih veselicah. Še v četrtek, dne 12 febr. so bili na pošteni kmečki gostiji, ne da bi bili tam jedh in pili, samo le, da so svoje predrage jim svate počastili in razveseliii. V soboto, dne 14. febr. jih je bolezen hujše napadla; a ker so je bili navajeni, niso mnogo nanjo porajtali. V nedeljo je postala pa tako huda, da niso več mogli v cerkev iti. V ponedeljek jim je bilo malo odleglo, a v torek napovedovala se je že nemila smrt. Domači zdravnik, gosp. dr. Chloupek, pokliče prvega, pokliče drugega gospoda tovariša. Vsi so spoznali stanje kot jako opasno, a upali so, da krepka narava premaga še te napade, kakor jih je že toliko odbila. Umni zdravniki so poskusili vse, kar so vedeli in znali; vse je ostalo brez uspeha. Zato jim nismo dalje pridržavali sv. zakramentov za utnirajoče. Pred vsprejemom sv. popotnice so še na glas molili za svojim zvestim prijateljem pripravljalne molitve in so razločno povedali, da niinajo nobenega sovraštva do nikogar in bi vsakega radi prosili za odpuščanje, 6e bi vedeli, da so koga kedaj razžalili. Šele na to, ko so presladko iine: Jezus izgovorili, so prejeli sv. papežev blagoslov za sv. odpustke v zadnji uri. Vse to se je vršilo v torek večer vpričo treh ča*titih mašnikov, blizu vseh njihovih poslov in več prebivalcev trga Lju-tomerskega. Na to so do polnoči prav mirno spali. Ce jih je kdo kaj vprašal — kar se je moralo glasno zgoditi, ker kri, ki jim je silila v možgane, jim je bila večinoma vzela posluh — so le s kratkimi besedami odgovorili, pa takoj zopet zaspaii. Na vpra.^anje, če jih kaj boli, odgovarjali so vedno: nič! Smrt gospoda dekana. Tako je nppočila sreda, dne 18. februv. Moči so gospodu dekanu očividno ginile. Blagi g. dr. Chbupek še enkrat brizgne življenskega toka (eterje) oslabelemu srcu na pomoč, a bilo js vse zaman. Začel se je smrtni boj (agcnia). Zbrali smo se vsi prebivalci obsirnega SupniSča okoli smrtne postelje in smo opravljali cprkvene in zasebne molitve za umirajočega. Še enkrat odprejo gospod dekan že dolgo zatisnjene oči — pogledajo mrtvaško svečo in nas okoli stoječe in klečeče, oči zopet mirno zatisneio in zaspijo v Gospodu. Grozen jok se je oglasil po vsej hiši, ko je gospod zdravnik naznanil, da je blago srce nehalo za ta svet biti. Opraviie so se iz obrednika prve molitve za rajnega gospoda dekana, potem pa smo stopili v posvet zastran dcstojnega njihovega pogreba. Priprave za pogreb. Vsi skupaj smo odprh železno blcgajno, da smo iz nje vzdignili pokojnikovo oporoko. Ker v njej ni bilo posebnih naročil zastran pogreba, smo določili, da se v okraSeni leseni krsti pokoplje truplo na domačem pokopališču, poleg velikega knža, kjer že več čč. gg. duhovnikov počiva. Čas pogreba se je nastavil na petek, dne 20. febr ob pol 10. uri predpoldne. Medtem se je položilo truplo v župnijski pisarni, tik smrtne sobe, »na pravdo« ali na mrtvaški oder. Ko je bil stari cerkvenik obzvonil dan, zapel je turobno veliki zvon, ki je nesel žalostno naznanilo po široki župniji ljutomerski, da so toliko ljubljeni in globoko omilovani gospod dekan Skuhala preminoli. Ob 5. uri pa je pisec teh vrstic pristopil k velikemu altarju osirotele župnijske cerkve in je prvi opravil nekrvavo daritev nove zaveze za dušni mir svojega dragega prijatelja. Od vseh stranij so ljudje vreli trumoma v župniSče, pokojnega gospoda dekana škropit in »križat« — pa molit za njih duSni mir in pokoj. Pretresljiv jok se ie razlegal ves dragi dan. Gospod vodja c. kr. okraj. glavarstva, pl. Rainer, ki je za časa bolezni po trikrat na dan poslal praSat po stanju gospoda dekana, bil je prvi, ki je pismeno naznanil svoje globoko sožalje radi smrti njegove. Ravno to je storil g. Robič, ravnatelj FrancJožefove Sole in 8e drugi. Mnogi 30 prihajali v župaišče, da so osebno razodeli svoje globoko sočutje. Črne zastave so plapolale ne le raz župnišče in zvonik, ampak še z drugih hiS. V četrtek so se »čitalniški« pevci vadili v petju, razna slav. društva so pa delala priprav za tužno svečanost. Tudi se je priredil mrtvaški voz, da se na njem prepeljajo drugi dan telesni ostanki pokojnega gospoda dekana od cerkve proč na domače grobisče. Vrla cerkvena kljuCarja Rajh in Slavič sla pa odbrala Stiri enake, temne konje, ki bodo, Čuvani od štirih cgnjegascev, vlekli mrtvaSki voz v pretužnem sprevodu. Smrtaa tisina je počivala nad trgom Ljutomerskim. Le zvonov milo petje je nosilo glas še prek meje zapuSčeae župaije in je tako sočutne sosede vabilo za v petek v Ljutomer na pogreb. (Kodm sl«di.)