378
Listek.
utrditi zdravje. V zadnjem oddelku našteva pravila, kako je ravnati z navidezno mrtvimi ljudmi (z zamrtniki). Ta pouk je pisan v npesemski obliki, da si čitatelj stvar ložje zapomne". Mi v tem slučaji nismo z gospodom pisateljem istega mnenja; ko bi se nam kaka nesreča pripetila, ne bi radi prišli v roke takemu, ki bi nas reševal s pomočjo verzov. Bojimo se, da bi v odločilnem trenutku pozabil verze in rime in slabo opravil dobro svoje delo. — A to so le malenkosti, ki jih omenjamo; v obče smo s knjižico prav zadovoljni in želimo ji srčno, da bi se v šoli in na domu kmalu udomačila ter dobila obilno bralcev. Nekatere jezikovne stvari, ki bi si jih tu in tam drugače želeli, ne bodo izdatno škodovale občni koristi, ki jo pridno delce vsekako porodi.                                                        K.
—  Umetno ribarstvo. Spisal Ivan Franke. Ljubljana. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg. 188G. 50 str. Cena 50 kr. — Znani veščak in ribolovec prof. Ivan Franke v Kranji je te dni izdal knjižico „Umetno ribarstvo", s katero je vrlo ustregel vsem prijateljem domačega ribištva. V lahko umevni, pri-prosti besedi, kateri se pozna, da jo je narekovala posebna ljubezen do predmeta, a pripoveduje nam, kako pripravne so slovenske dežele za razvoj rib:irstva. Nad 30.000 oral krije voda po slovenskih pokrajinah; v bistrih studencih, rekah in jezerih naše zemlje tiči kapital, ki ga le premalo poznamo in cenimo. Ribarstvo je pri nas sploh v slabem stanji in zato se je treba »privaditi umetnega ribarstva, naučiti se množiti ribe v malem ribnjaku, pokončevati ribje sovražnikeJ, kakor piše g. pisatelj. V svojem delci nam podaja v to potrebna sredstva in dokaj lepih navodov. Najprej nas seznanja z raznimi svojstvi naših voda, potem nam opisuje glavne ribe, ki bivajo v njih; nadalje opozarja na tuja plemena, ki bi se dala udomačiti v naših vodah; slika nam, kakih priprav je treba za umetno ribarstvo, kako je zvrščevati iii kako mladi zarod odgojevati. Konečno opisuje, kako se ribe varujejo raznih sovražnikov, ter dodaja spisek najznamenitejših tvrdk, ki prodajajo reči, ki so potrebne za umetno ribarstvo.
To je bogata vsebina drobne knjižice. Da bi pač segli po nji pravi ribiči, kakor tudi drugi prijatelji te lepe lovi! Delce zasluži priznanja v polni meri.         S.
—   Kruh nebeški ali navod, pobožno moliti in častiti pre-sveto Rešnje Telo s trojno sv. mašo in dragimi navadnimi molitvami. Na svitlo dal Janez Zupančič, župnik. Z dovoljenjem vis. čast. ljubljanskega škofij-stva. Tretji zopet pomnoženi in zlepšani natis. V Ljubljani, 1885. Založila družba sv. Vincencija. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Tisk ,, Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. 8. 435 + IV str. Cena v polusnje vezani knjigi 70 kr., lepše opravljeni več.
Večkratni  natisi   so  redki  v slovstvu  našem.    Izvzeti  nam je  molitvenike. Tretjič  že   lomi   g. župnik  Jan. Zupančič   „Kruh  nebeški"  čestilcem  presv. R. T. Dasi   tiči  v njem  marsikaka  nemška smet,  marsikaka  slovniška  in   sintaktiška hibica   (n. pr. obdajano,   zamoreš,   v  preteče ne m  mesecu,   stan gnade  božje, prepogobtni deležniki trpno-preteklega časa, napačna končnica prislovov: prisrčniše, močneje itd. mesto :   prisrčnejše, močnejše itd. kateri pridejo te obiskat,  mesto: kateri te pridejo obiskat itd ), vendar ne   moremo  odreči knjigi   priporočila.    Namen ji je blag : za skupiček „Kruha nebeškega" nakupi Vincencijeva družba ljubljanskim siromakom zemeljskega kruha . Kadar   pojde   knjiga četrtič  pod  tisek,   naj   se  ji korenito  zboljša jezik,  da bode vredno   devati  na naslovno stran  ponosno opom-njo :   „zlepšani  natis".    Nikoder drugod  se ne  pači  tako  in  ne_jnuči   djkjjiaša. — glagol slovenski, kakor ^po naših molitvenikih. „Kruh nebeški" se malo meni