K-4155 K %Ł• ISi. i Kako se je Groga ,,blamiral". Povestica, posneta iz življenja nemskutarjev. Napisal Fr. Ž. Branislav. V krčmi pri »črnein kcstrunu* so aemSkuti.rji slavili zmago nad Siovenei. VrSiia ue ;s namreč tisti dan voliter v okraini zastcp »Vrabčevo gnjezdo«. Pred vohtvijo sta mčuuali na zmagu obe stranki: nemčuraSa in slovenaka. Katers prcdre a avo|io-ii kandidati, bilo je odvisno od nr.čina agitacije, kajti naaprotujoča si elemcnta sta bila pnbiižnu enako tuočna. Slovenska stranka se je zanaSaia na zvestcbo ia raoske besede «vojih ter upaia, da bodo kmelje vcdeli ceniti svoj stanovski ponos iu bodo voliii 8 kmetsko stranko, po~ sebno že zategadel, ker so naaprotniki postavili kandidatcm večinoma go«podo iz mesta. Nasprctno pa je nemcuraka stranka delala' z Vi,emi sredstd za zmagc: laž, podkupovaDja prazne — »slamnute« — obljube, je bilo orožje teh ^kmetskih prij&telie^.« Že izza sloveuske zgcdovmc je znano, da so tudi v starih čaaih se našli Judeži, ki 80 svoj narod izdajali sovražoikom. Zalibog 80 ae tudi pri tej vohlni bcrbi pokazali omahijivct, izdajice narda, k< »o za ničeve t.bljube, za gaiaž in drugj !<ir.rd!jivo l:-rey.#! izdah srcču svoiega uaroda v roke n,< ga n-.jkruujSih sovragov. Posebno na jedntmi mi žu voiilcu je bil takortkofi odvisen u\d vol<tve; ta mož je b.l Gr»)ga Patnjarh, žuiiau, (pj ujegovem — »purgernaaister«) v Ksčjtim grabnu. Orfoii njega >:« je namreu zbiraia deoetuncs nevedcih vohicev ia rekio se ^e: s katero stranko potcgae Patrijarh, a tu vcifju tudi ti Uiož-ceijui ia tista bodc tudi zm<*gaia. Ta upliv Groge je takoj upurabila htran&a ne.TtiJurjev; pcstavila je Patrijarba med svoje kandidate. In res, to je vlddo, Groga a svojimi tovarisi je voiil z gospodo, zavrgel je svoje načeio, katerega se je vedno držal: »kmet na) kmela voli.< D.> \vgn izdajstva, cramotnega lzdajstva ga ie pripuijala nemala O:a«tih!epriost, ki je fafcorfckcč p^rvena. na vada vsakega nemSkutarja. Ko je bila voiUoi' končaoa z zmago nemSkutarjeT, ao nasinci a poniiiovanjem zrli na izdaiaice, ki so takorek.č sami sebi zadah zadrgo čtz vrat. Patrijarhu — izdajici — j« jedeu uarodni volilec vsled prevelike ogorčenosti nad njegovim čroim deiom plju^il v obraz Drugi so inu zopet klicali: »Slovenski Efi.alt«, »Judež Dkarjot« itd. Gccga pa broz oiigovora povesi avojo izdajaisko buco in se poda mcd »svoja« v kičmo pri »črnem koStrunu«. Tu -e jo ž<j razti-gulu d;vje vp;tje, g dba h.\ ¦>m<>; /insgij p^jaisii ne'?<.^.uri( »<> kncaij v euumei: »Heii. heiU . . . Ko vstopi na^ zuanec Grcga v gastdn^ko »obo, ga burn*./ caskodijo « »heil«-khcj. lu sedaj ae začfje p;jed.na; uatnk&r]i so no.-aii g laz in drugo smrdijitru robo volilctm kct plaSUo za izdajsku deio .svoje .. . Pu4imo za sedaj te dalevne aircte pri njib piiedini, no šiejiuo, kol:ku golažev je Hpravil Groga a svojirat pod streho in kolikrat so splahniii ti novcdobni izdajalci avcjs ui-ne duSe a smrdljiriin peUjctom, pcglejmo raje Ije v »Narodni D.m<, kjer ao ae pc volii.vi zbrali vrli, ueodviani rn ^avedoi kn etje. Ko m se za polrebo okrapčali, nastopi župau Basnigoj ter spregov'ori srojiiti tovahftem, kako da |e treba dtlati sloveuski ktnetski stranVi, da b.do čez tri !eta zmagala. >Možje Kiuvenskk«, i»h je uavduJeval, »med nami tukaj ni izdajalcev, ki bi svuj laslm gtan v tla teptah, v naSi atranki an nBhajhjo samo znaiajai mcž;e, ^tebri, prave koreuine slovenskega, kmetskrga narcda. Ce stu.; daina propaii, propali smo i^aatau, pa rai adi poraza ne bomo kričali • ali kl«li, ampak rc-do se božemt/ pogovcriti, kaj nam je treb: nti v tej Tmni dobi za borni na8 kmeUk. »uu < — Za Basnigujem se oglasi volilec Mravlja iz Polja ter nagovtri volilce tako-le: »Mi žje volilct, dragi rni kmetje sotrpini! Dants je bila buda borba med pravico in značajnostjo na naSi in krivico in aramotnim izdajstvom na nasprotni strani. Propali amo, častno smo podlegli. Pa upajmo, da to zadnjikrat. Stali amo trdno kot skala za naš revni kmetski narod, nismo 86 upognili; vsa čast in bvala vam, možje! A naSli so ae Judeži, ki so kot nekdaj Iskarjot Kristusa Gospoda izdali svoj lastni narod, svojo lastno kri in srečo v kremplje nenasitega tujca.... Ali pa hočemo mi vsled poraza rcke križem držati, ali se naj na milost in nemiiost pokorimo nasprotnikom naSim? Ne! in stokrat ne! Danes ae zmecimc, kako hočemo dolovati v pnhodnje, da bode čez tri leta zmagala poStena kmotska in slovenska stvar! Danes si iz ljubezni do trpečega naroda, iz ljuLavi do kmeta trpina podajmo složno bratske roke ter pojdimo čvrsto na delolc Obče pritrievanie je sledilo tem besedam in kmetje so določili načrt, po katerem bode čez tri leta zmaga na njihovi strani. In mirno so se razbajali polni najboljSih nad ... Pri »črnem koštrunu« pa so 8e vedno. divjali kot v noriSnici. Groga s svojimi pajdaSi \e bil že pripravljen na odhod, ker je imel cele tri ure do doma. Videlo se mu je, čeravno pijan, da ni posebno dobre volje. Naibrže ga je grizla blaba vest ali ao ga pa tiičali tisti «porcijoni< gulaža. No, bodi si ze tako ali tako, slabe ^olje je bil. Ko so torej naSi znanci 3e enkrat segali si v roke pa trčili, da bi odsli, prktopi h Grogi mlad gospodek ter mu javi, da naj pride on čez eno uro v »eVstracimro« kjer se bode vrSil banket, s katerim se bo zaključilo zmagoslavje. »Pa glejte«, pravi gospodek Grogi, »da si med tem omialite firni cilinder, s katerim pridite potem k banketu. Razumete?« »Da gospod«, odgovori Groga, »pridem za gotovo«. Ko dotični odide, se napoti Groga takoj v neko prodajainico steklenin, kjer si kupi za 12 vin. cilinder za svetilko ter z istim odide, da bi si kupil potrebnega črnila, da bi Se počrnil cilinder. Ko je to delo dogotovil, napoti se spet proti »crnemu kožtrunu«, v duhu se že neizmerao veseluč slavnoataega banketa. »Pa ta gospoda« mrmra po poti sam 8 seLoj, »kaj si vsa ne izmisli, zdaj Se torej nosi cilindre cd svetilk seboj. Kaj le neki počnejo potem ž njimi? Pa saj ga raenda nisem napak razumel, tistega gospoda, ki me je povabil na bankel? Ne, rekel je, da moram prinesti črn cilinder seboj. No, naj bo, sedaj sem že tu.« — V tem je že dcSel do goslilnice, držeč vedno svoj ciiinder trdo v pesti. Ker pa je bilo iati dan jako vroče, in Patrijarh se je tudi vsled precbilno zavžite pijače jako potil si je večkrat z roko obrisal pot z obraza, a pri tem ni pazil na to, da je s črno svojo roko pomazal tudi ves obraz, da je izgledal kot peklenšček. Tako »okinčan« 8 cilindrom v roki ponoano stopi y napov.dano »ekatracimro«, kjer je bila zbrana vsa »visoka« goapcda, da konča z banketom danaSnji zmagepolni dan. Kot hi hntel salutirati drži pri^vhodu Groga avoj cilinder v obeh rokah ter stoji nepremično pri durih. Vsa družba ostrmi. Smeh se razlega po aobani, vse dere h Grogi, kateri avoj ilinder povzdigne, da ga je labko vsak videl. Priklanjal se je na jedao, pa na drugo stran, mislil je namreč, da ga zategadelj obatopijo in se mu smejijo, ker }e danes pri volitvi za goapodo giaaoval ter da je priSel na banket. Pa Se la čez nekaj časa apozna, da se mu iz hudomuSnoati in škodoželjnosti krohotajo ter, da ga imajo poSteno za norca. »Goapod Patrijarh«, pravi srneječ se nek debelubar, »vi ste pač res pravi neumni kmetavzar, najbolie bi bilo, 6e vaa vaSa občina poblavi za strašilo v vaSe zelnike.« >Dan6s pa ugledate, Groga, kakor kak Culukafer v Afriki«, pravi krčmar bogataS, »sarco toliko 3e rEzlikujete cd cjih, da imate nameato mcžganov slamo v glavi.« »E gospodje«, de na te besede Patrijarh, »saj ste me po oaem le gospodu (kaže aa goapodeka) povabili na baaket ia dali vedeti, da naj prinesem tak-Ie črn ciliader s seboj, zakaj se mi torej sedaj tako smejite ia me za norca imate?« Na te Grogove besedo nastane po sobi okoli Groge grozea vriSč, ropot ia smeb, vte se je smejalo Patrijarbu, da je tako pameten, ker je namesto cilindra (kiobuka) vzel seboj cilinder od svetilaice. Sedaj je Groga izprevid.el, da Bjega ne bodo vzeli seboj k baaketu, se ves osramočen prerije skozi pijano gospodo ter se hoče napot<ti proti domu. V tem mu zastopi pot oni gospodek, ki ga je povabil na slavaost ter ga nahruje: >Z vami »pavrami« pa res ni nič! Ali vam ni8em povedal, vzeaiite cilinder — klobak seboj, namesto vašega raztrgaflega, a vi ste bili tako bedaati, pa ste si pomazali cilinder od svetilke in tudi svojo Semasto obličje Ha, ha, ha!« Pozno čez polaoči prisopiha Grogov konj s avojiin gosporiariem domov. Groga niti no odgovori na vpraSanja hlapčeva ia žeae ter leže čemeren brez jodi spat. A drugi daa je že Sla po občini novica o Grogovi blamaži.. Hlapec, ki je vozil pivo iz mesta je raztrobil po občini to vest, katera se je razSirila kot ogenj po vsi cb5ini. Narodojaki so rnu privoščili to blamažo ia rekali: »Tako se godi izdajalcem, Prav mu je!« Nekdo pa je Grogi na čast zložil pesmico, v kateri se opeva Grcgova slava. In če si ga hotel razdražiti, vpragsti si ga raoral, kako je bilo pri tistem baaketu. Oh, tedaj je vzrojil! Še celo takSaib svetilk 8 cilindri ni hotel več imeti, temuč pri Patrijarhu svetijo lo s svečami in pa 8 trskami