iti konoplan induplati grešilo delovne organizacije ™ induplati jarše LETO XXIV. ŠT. 3 marec 1975 CENA 0,20 DIN r IM e n i &&deLaakam i&kcene ce&iiike in na£Lep&e keLfre 8. maccu Uredništvo 'V\/VWWVWVWV\AAAA/WWWWW\i i S s s ; i s \ Ing. Bergant ob ponovni izvolitvi za direktorja DO: Plan do L 1980 »Do leta 1980 načrtujemo povečanje dohodka na 500 milijonov din ob 1.100 zaposlenih. Proizvodnega programa ne bomo menjali. Predilnice ne bomo večali, izpopolnili jo bomo le z manjkajočimi sodobnimi stroji. Tudi tkalnica ne bo dobila nove zgradbe, temeljito pa bomo modernizirali škrobilnico in tehnološki postopek nasploh. Novo podobo dobiva oplemenitilni-ca in že letos bo dograjena hala II v kateri bodo oplemenitilni stroji. Konfekcijo bomo modernizirali ne pa povečali. Naš cilj je, da jo obdržimo v Jaršah. V manj razvitih krajih, tudi izven republiške meje, želimo ustanoviti TOZD-e Induplati, kjer bi izdelovali dopolnilne artikle našega proizvodnega načrta. S prodajo naših izdelkov nimamo težav in sloves »Induplati tkanin« visoko kotira. V tem smo za korak ali dva pred drugimi. Napore kolektiva bomo že takoj nagradili z 10 °/o povečanjem osnovnega osebnega dohodka. Ustrezno pripravljen predlog bodo strokovne službe predložile samoupravi j alcem v razpravo in sprejem«. Ob stalnem spremljanju dogodkov in odločanju s strani samoupravljalcev je kolektivu s tem posredovana zgodovina jutrišnjega dne v Induplati. Skupno zasedanje DS DO, DS TOZD-Proizvodnja in DSSS z dne 28. februarja 1975 DS DO, DS TOZD Proizvodnja in SDSSS so obravnavali in ločeno soglasno potrdili zaključni račun za leto 1974. Na predlog šefa računskega sektorja je DS TOZD Proizvodnja potrdil predračun amortizacije za leto 1975 z amortizacijskimi stopnjami za posamezne skupine osnovnih sredstev. Za stroje v proizvodnih obratih se računa amortizacija tudi takrat, ko posamezne skupine osnovnih sredstev nimajo več sedanje vrednosti. DS DO je na podlagi poročila za izvedbo glasovanja ugotovil, da je kandidat ing. Srečko Bergant ponovno imenovan za mandatno dobo 4 leta za direktorja DO s soglasjem vseh delegacij in vseh delegatov v njihovi sestavi. DS DO je z javnim glasovanjem soglasno sprejel naslednje sklepe: — na vodilno delovno mesto šefa ekonomslto-analitskega sektorja se za mandatno dobo 4 leta izbere kandidat ing. Jože Klešnik, — na vodilno delovno mesto šefa kadrovsko-organizacijskega sektorja se za mandatno dobo 4 leta izbere kandidat ing. Janko Ukmar — na vodilno delovno mesto šef računovodskega sektorja se za mandatno dobo 4 leta izbere kandidat tov. Francka Marinšek, — na vodilno delovno mesto šefa nabavnega sektorja se za mandatno dobo 4 leta izbere kandidat tov. Franc Adamič, — na vodilno delovno mesto šefa komercialnega sektorja se za mandatno dobo 4 leta izbere kandidat ing. Avgust Orehek, — na vodilno delovno mesto šefa sektorja za investicije in vzdrževanje se za mandatno dobo 4 leta izbere kandidat dipl. ing. Anton Dečko. DS DO je sprejel še naslednje sklepe: — za imenovanje vodje TOZD Proizvodnja se daje soglasje za kandidata ing. Lada Zabukovca, — za imenovanje vodje TOZD Industrijska prodajalna se daje soglasje za kandidata tov. Marijo Ma-lež, — za imenovanje vodje TOZD Restavracija in počitniški domovi se daje soglasje za kandidata tov. Maksa Krambergerja. DS TOZD Proizvodnja je sprejel sklep: — ugotavlja se, da je bil s tajnim glasovanjem ing. Lado Zabukovec soglasno imenovan za vodjo TOZD Proizvodnja za mandatno dobo 4 leta. (vodjo TOZD Industrijska prodajalna voli s tajnim glasovanjem zbor delavcev te TOZD, vodjo TOZD Restrvracija in počitniški domovi pa prav tako zbor delavcev te TOZD s tajnim glasovanjem — op. ur.) DS TOZD Proizvodnja je z javnim glasovanjem sprejel 5 sklepov, po katerih se Daliborka Podboj, Alojz Pušlar, Katja Kham in Božidar Grabnar imenujejo na vodilna delovna mesta obratovodij predilnice, tkalnice, oplemenitilni-ce oziroma konfekcije, tov. Miha Požar pa se imenuje na vodilno delovno mesto vodje obrata kovinskih konstrukcij. Vsi našteti kandidati so bili imenovani na vodilna delovna mesta za mandatno dobo 4 leta. DS TOZD Proizvodnja je imenoval za spremljanje in ocenjevanje poskusnega dela Daliborke Podboj na delovnem mestu obratovodja predilnice naslednjo komisijo: dipl. ing. Janez Pezdir, predsednik, dipl. ing. Jože Podpeskar, član in dipl. ing. Karolina Puhan, član. DS DO in DS TOZD Proizvodnja sprejmeta sklep, da se izbrani kandidati za mesto direktorja DO in vodilna delovna mesta imenujejo na ta delovna mesta z dnem 1. 3. 1975. DS DO ugotavlja, da so delavci vseh TOZD in DSSS sprejeli samoupravni sporazum o nadomestilu v letu 1974 izpadlih transportnih dohodkov v železniškem gospodarstvu ŽTP Ljubljana ter samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (podrobno poročilo objavljamo na naslednji strani). DS TOZD Proizvodnja potrjuje predlog, da DO financira dograditev kolektorja Kamnik—Domžale— Sava z dodatnimi 326.700 din, kar sicer v finančnem planu za leto 1975 ni bilo predvideno. Na predlog ing. Orehka je DS TOZD Proizvodnja odobril odpis zamudnih obresti v znesku 197,626.56 din. DS DO sklene, da posreduje kolektivu v obravnavo in potrditev predlog za povečanje ocene vseh delovnih mest za enako 10% stopnjo, začetek veljavnosti 1. marec 1975 (rezultate sprejemanja ustreznih sklepov navajamo na naslednji strani). DS DO je sklenil plačati strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti pri Biro-ju 71 Domžale za pokritje zapadlih obveznosti za leti 1973 in 1974 v breme vezanih sredstev pri banki 10,1 % celotne vsote, ki znaša 1,189.787,35 din, t.j. zapadlo obveznost v znesku 22.220 din. Na predlog tov. Francke Marinšek je DS TOZD Proizvodnja sprejel še naslednje 3 sklepe: — za izplačilo OD lahko koristimo sredstva rezervnega sklada — dodatne obveznice, ki smo jih sprejeli kot kritje za izplačano posojilo za nerazvita področja v znesku 300.000 din se pokrijejo iz rezervnega sklada, — razpoložljiva sredstva sklada skupne porabe v znesku din 2,500.000 se koristijo začasno za obratna sredstva. Tulij Budau SAMOUPRAVNI AKTI — SAMOUPRAVNI AKTI — SAMOUPRAVNI AKTI — SAMOU V času od izida 2. številke Ko-noplana smo sprejeli naslednje samoupravne akte: SAMOUPRAVNI SPORAZUM O NADOMESTILU V LETU 1974 IZPADLIH TRANSPORTNIH DO HODKOV V ŽELEZNIŠKEM GOSPODARSTVU ZŽTP LJUBLJANA Samoupravni sporazum so sprejeli zbori delavcev TOZD in DS po samoupravnih centrih v času od 13. do 17. februarja 1975 potem ko je več kot 1/2 vseh delavcev v vsaki od TOZD in delovni skupnosti glasovalo za sporazum v predloženem besedilu. Za predloženi sporazum je glasovalo naslednje število delavcev: — TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken »Jarše«, Jarše p. Domžale b. o. (od 748 delavcev) 534 delavcev — TOZD Industrijska prodajalna »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. vseh 7 delavcev — TOZD Restavracija in počitniški domovi »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 21 delavcev) 13 delavcev — DS Skupne službe DO Indu-plati Jarše —, Jarše p. Domžale n. sol. o. (od 212 delavcev) 147 delavcev. Samoupravni sporazum velja z dnevom podpisa po pooblaščencu dipl. ing. Srečku Bergantu. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU TOZD — PROIZVODNJA IZDELKOV IZ SINTETIČNIH VLAKEN »JARŠE«, JARŠE P. DOMŽALE B. O. Samoupravni sporazum je sprejel zbor delavcev TOZD — Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken »Jarše«, Jarše p. Domžale b. o. po samoupravnih centrih v času od 13. do 17. februarja 1975 potem ko je več kot 1/2 vseh delavcev glasovala za predloženi predlog. Izjavo, da se strinjajo s pravicami in obveznostmi, določenimi v predloženem sporazumu, je podpisalo (od 748 delavcev) 607 delavcev, t. j. več kot 2/3 vseh delavcev te TOZD. Samoupravni sporazum velja od 25. februarja 1975 dalje. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU TOZD — INDUSTRIJSKA PRODAJALNA »JARŠE«, JARŠE P. DOMŽALE O. SUB. O. Samoupravni sporazum je sprejel zbor delavcev TOZD — Industrijska prodajalna »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o., dne 28. februarja 1975, potem ko je več kot 1/2 vseh delavcev glasovalo zanj. Izjavo, da se strinjajo s pravicami in obveznostmi, določenimi v predloženem sporazumu je podpisalo vseh 7 delavcev te TOZD. Samoupravni sporazum stopi v veljavo z 8. marcem 1975. STATUT INDUPLATI JARŠE N. SOL. SUB. O. TOZD — RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI »JARŠE«, JARŠE P. DOMŽALE O. SUB. O., SPREMEMBE IN DOPOLNITVE Spremembe in dopolnitve statuta INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. TOZD — Restavracija in počitniški domovi »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. je sprejel zbor delavcev TOZD — Restavracija in počitniški domovi »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. dne 28. februarja 1975. Za predlog sprememb in dopolnitev statuta v predloženem besedilu je glasovalo (od 21 delavcev) 14 delavcev. Spremembe in dopolnitve statuta veljajo od 8. marca 1975 dalje. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU TOZD — RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI »JARŠE«, JARŠE P. DOMŽALE O. SUB. O. Samoupravni sporazum je sprejel zbor delavcev TOZD — Restavracija in počitniški domovi »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. dne 28. februarja, potem ko je več kot 1/2 delavcev glasovala zanj. Izjavo, da se strinjajo s pravicami in obveznostmi, določenimi v predloženem sporazumu je podpisalo (od 21 delavcev) 19 delavcev t.j. več kot 2/3 vseh delavcev te TOZD. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TOVARIŠKI SAMOPOMOČI V OKVIRU KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZSS V SESTAVU DO INDUPLATI JARŠE P. DOMŽALE N. SOL. SUB. O. Samoupravni sporazum so sprejeli zbori delavcev TOZD in DS po samoupravnih centrih v času od 13. do 17. februarja 1975 potem ko je več kot polovica vseh delavcev v vsaki od TOZD in DS glasovala za sporazum. Izjavo, da se strinjajo s tem sporazumom je podpisalo naslednje število delavcev: — TOZD — Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken »Jarše«, Jarše p. Domžale b. o. (od 748 delavcev) 613 delavcev — TOZD — Industrijska prodajalna »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. vseh 7 delavcev — TOZD — Restavracija in počitniški domovi »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 21 delavcev) 17 delavcev — DS Skupne službe DO Indu-plati Jarše p. Domžale n. sol. sub. o. (od 212 delavcev) 165 delavcev. Samoupravni sporazum velja od 25. februarja 1975 dalje. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE Samoupravni sporazum so sprejeli zbori delavcev TOZD in DS po samoupravnih centrih od 27. februarja do 1. marca 1975. Za predlog sporazuma v predloženem besedilu je glasovalo naslednje število delavcev: — TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken »Jarše«, Jarše p. Domžale b. o. (od 748 delavcev) 668 delavcev — TOZD Industrijska prodajalna »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 7 delavcev) 4 delavci — TOZD Restavracija in počitniški domovi »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 21 delavcev) 14 delavcev — DS Skupne službe DO Indu-plati Jarše n. sol. sub. o. (od 212 delavcev) 149 delavcev Samoupravni sporazum velja za delovno organizacijo z dnem podpisa s strani pooblaščenca dipl. ing. Srečka Berganta, direktorja DO. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O UGOTAVLJANJU IN DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV Samoupravni sporazum so sprejeli zbori delavcev TOZD in DS po samoupravnih centrih od 27. februarja do 1. marca 1975, potem ko je več kot 1/2 vseh delavcev v vsaki od TOZD in DS glasovala za predloženi predlog. Izjavo, da se strinjajo s tem sporazumom je podpisalo naslednje število delavcev: (Nadaljevanje na naslednji strani) (Nadaljevanje s prejšnje strani) — TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken »Jarše«, Jarše p. Domžale b.o. (od 748 delavcev) 668 delavcev na »Jarše«, Jarše p. Domžale o. suh. o. vseh 7 delavcev — TOZD Restravracija in počitniški domovi »Jarše«, Jarše p. Domžale o. suh. o. (od 21 delavcev) 19 — TOZD Industrijska prodajal-delavcev — DS Skupne službe DO Indu-plati Jarše n. sol. sub. o. (od 212 delavcev) 157 delavcev. Samoupravni sporazum velja za delovno organizacijo od 9. marca 1975 dalje, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OCENI DELOVNIH MEST — SPREMEMBE IN DOPOLNITVE Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma so sprejeli zbori delavcev TOZD in DS po samoupravnih centrih od 27. februarja do 1. marca 1975 potem ko je več kot 1/2 vseh delavcev v vsaki od TOZD in DS glasovala za predloženi predlog. Izjavo, da se strinjajo s spremembami in dopolnitvami tega sporazuma je podpisalo naslednje število delavcev: — TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken »Jarše«, Jarše p. Domžale b.o. (od 748 delavcev) 661 delavcev — TOZD Industrijska prodajalna »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. vseh 7 delavcev — TOZD Restavracija in počitniški domovi »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 21 delavcev) 19 delavcev — DS Skupne službe DO Indu-plati Jarše n. sol. sub. o. (od 212 delavcev) 160 delavcev. Spremembe in dopolnitve sporazuma veljajo za delovno organizacijo od 9. marca 1975 dalje, uporabljajo pa se od 1. marca 1975 dalje. V MESECU MARCU BOMO OBRAVNAVALI NASLEDNJE SAMOUPRAVNE AKTE: — samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v DSSS — samoupravni sporazum o varstvu pri delu za celotno delovno organizacijo — pravilnik o volitvah organov upravljanja v DO in v širših družbenopolitičnih skupnostih. Maks Šorn Prodaja doma in na tuje Zadnja leta se funkcija prodaje doma in na tuje vedno bolj prepleta, saj se izdelki, ki so namenjeni izvozu prav tako dobro plasirajo tudi doma. Ker je rast prodaje najbolj očiten kazalec uspeha naj omenimo, da smo v zadnjih petih letih izvoz podvojili, medtem ko pa je izvoz na domačem trgu trikrat večji. Očitna rast, zlasti doma je pogojena z dražjimi izdelki in vloženim delom, vendar želim v tem članku nekoliko več opisati pomembnost našega izvoza. Jugoslovansko gospodarstvo zlasti v tekstilni veji je močno vezano na uvoz surovin, medtem ko delitev narodnega dohodka ni najbolj ustrezna. Prepletanje teh vzrokov narekuje vsakemu podjetju dolgoročno politiko gospodarjenja. Družbeno gospodarski razvoj Slovenije vpliva tudi na naše naloge. Predvsem moramo vzdrževati hitro gospodarsko rast, ki naj temelji poleg ustrezne prodaje doma tudi na izvozu in investicijah v posamezna sredstva. Naša republika predvideva 10 % stopnjo rasti v letu 1975, pri čemer moramo računati zlasti na zahodnem tržišču na zmanjšano povpraševanje in nižje cene. To bo gotovo poseglo tudi v naše poslovne odločitve, saj vemo, da bomo dodatno obremenjeni z izdatki za reševanje energetskih težav, kamor je usmerjena celotna jugoslovanska investicijska politika. Mi smo že pred leti usmerili izvoz na skandinavski trg. Našli smo ustrezne kupce in izdelke približali njihovemu okusu in kvaliteti. Poleg tega pa so tudi carinske olajšave pogojile to prizadevnost. Najpomembnejši izdelki za izvoz so markizno platno in zavese. Prodajamo pa na Švedsko, Dansko, Finsko in Norveško. Pripomniti moramo, da je vsled težav v Danskem gospodarstvu naš izvoz zlasti tam upadel. Pri tem moramo omeniti tudi težave, ki so nastajale doma. To so zlasti roki dobav in tudi kvaliteta, kar pa ni krivda toliko v našem podjetju kolikor pri našem poslovnem partnerju MTT Maribor. Zlasti tisk ne ustreza več zahtevam trga. Pri tem je škoda predvsem v tem, da si zapiramo vrata pred našimi kupci. Posledica tega so zamujeni roki, storno in neizpolnjevanje planskih nalog, kar pa že posega v dobro izvajanje poslovnih odločitev. Glede na navedene težave si bomo morali iskati nove rešitve pri iskanju uslug, nova tržišča zlasti neuvrščene države in nove izdelke. V letu 1975 moramo ne samo izvršiti planske obveze, ampak jih vsaj za 10 % preseči, s čimer pripomoremo k stabilizacijskim ukrepom. Prepričan sem, da je naš razvojni potencial še pomembna rezerva, ki lahko še bolj dvigne produkcijske sposobnosti. Ni toliko pomembna neposredna angažiranost kot aktivno vključevanje v timsko delo, zlasti s proizvodnjo in raziskavo trga. Po tako enotnem mnenju, premišljenem izboru izdelkov in ukrepov bomo lahko zagotovili gospodarsko rast podjetja, napravili nadaljnji korak v delitvi dela kakor tudi zagotovili samoupravne odnose s sodelavci. Avgust Orehek Tudi v Induplati je prava zima trajala le nekaj ur Medsebojna razmerja PRENEHANJE LASTNOSTI DELAVCA Sporazum obravnava vse zakonske osnove prenehanja lastnosti delavca. Posebej je treba omeniti, da sporazum postavlja zahtevo, da mora delavec izjavo, da ne želi delati v TOZD, podati pismeno ali ustno na zapisnik v kadrovsko-or-ganizacijskem sektorju. To izjavo lahko delavec umakne najpozneje na tretji delovni dan pred dnevom zasedanja, na katerem pristojni organ odloča o tej njegovi izjavi, kasneje pa lahko to izjavo umakne samo s soglasjem tega organa. Ko je pristojni organ sprejel sklep o izjavi, je delavec ne more več umakniti. Sporazum tudi navaja primere, kdaj se šteje, da je delavec dal izjavo, da ne želi več delati v TOZD, ko brez utemeljenega razloga preneha prihajati na delo, in se da nedvomno ugotoviti, da ne želi več delati v TOZD, ker je ugotovljeno, da se je delavec med tem že drugje zaposlil, da je odšel v tujino, da je izjavil, da ne namerava več delati v TOZD ipd. Če je skladno z navedenim šteti, da je delavec dal izjavo, da ne želi več delati v TOZD, preneha delavcu lastnost delavca z dnem, ko je prenehal delati v TOZD. Če delavec izjavi, da ne želi delati v TOZD, ali kadar se v TOZD odloči, da delavcu preneha lastnost delavca, ker je dopolnil pokojninsko dobo, ima delavec pravico in obveznost ostati na delu v TOZD določen čas, in sicer: — delavci do 5 let delovne dobe 30 dni, — delavci nad 5 do 15 let delovne dobe 2 meseca, — delavci nad 15 do 30 let delovne dobe 3 mesece, — delavci nad 30 let delovne dobe 4 mesece. Delavcem, ki delajo na delovnih mestih s posebnimi delovnimi pogoji, se k gornjemu roku prišteje še 1 mesec. Delavec, ki preneha z delom pred potekom gornjih rokov, mora TOZD povrniti materialno škodo, katero s tem povzroči. Pristojni organ v TOZD lahko sklene, da delavec preneha z delom pred potekom gornjih rokov, mora pa za ta čas delavcu zagotoviti ustrezen delež pri delitvi sredstev za osebne dohodke. VARSTVO PRAVIC DELAVCEV O vseh pravicah in obveznostih iz združenega dela odloča, če ni s tem ali drugim sporazumom drugače določeno: 1. vodje TOZD, vodilnih delavcev in drugih delavcev, ki delajo na delovnih mestih, ki se zasedajo po razpisu, delavski svet TOZD, 2. drugih delavcev — pristojni svet oz. zbor v organizacijski enoti. Kadar lahko pooblaščeni delavec začasno odloči o posamezni pravici delavca (začasna razporeditev, uvedba nadurnega dela, suspenz z delovnega mesta), mora o takšni svoji odločitvi takoj obvestiti pristojni organ, ki mora o tem ponovno odločiti najpozneje v roku 30 dni. S ponovno odločitvijo pristojnega organa se nadomesti začasna odločitev pooblaščenega delavca, ki s tem preneha veljati. Delavec ima pravico biti navzoč pri vsakem obravnavanju njegovih pravic ali obveznosti na zasedanju pristojnega organa. Delavcu je zagotovljeno, da osebno in neposredno varuje svoje pravice. Predsednik organa mora najpozneje 3 dni pred dnevom zasedanja organa povabiti delavca na zasedanje in mu sporočiti, o kateri njegovi pravici ali obveznosti bo organ na tem zasedanju odločal. Pristojni organ ne more v odsotnosti delavca odločati o nobeni njegovi pravici ali obveznosti, razen če se delavec, ki je bil v redu povabljen, brez opravičenih razlogov ne odzove vabilu. Če je treba, da ima delavčeva izjava oz. zahteva pismeno obliko, ali če to delavec sam zahteva, ima pravico podati takšno izjavo oz. zahtevo ustno na zapisnik v kadrov-sko-organizacijskem sektorju oz. pravni službi. V TOZD se opravi postopek za varstvo pravic na zahtevo kandidata, ki misli, da je bil kršen postopek za pridobitev lastnosti delavca ali da delavec, ki je to lastnost pridobil, ne izpolnjuje predpisanih pogojev, kot tudi na zahtevo delavca, ki misli da je bila kršena njegova pravica iz združenega dela. Rok za zahtevo v primeru kršitve postopka ali pogojev za pridobitev lastnosti delavca je 8 dni od dneva vročitve pismenega obvestila o izbiri kandidata, v primeru kršitve pravice delavca v združenem delu pa 15 dni od dneva, ko je delavcu vročen sklep, za katerega misli, da je bila z njim kršena njegova pravica, oz. če mu ni bil vročen, od dneva, ko je zahteval, naj se mu vroči. Delavec ima pravico zahtevati, da pristojni organ odloči o vsaki njegovi pravici in obveznosti iz združenega dela in da se mu o tej odločitvi vroči pismeni sklep, če o takšni njegovi pravici oz. obveznosti še ni bilo odločeno oz. če mu o tej odločitvi ni bil vročen pismeni sklep. O tej zahtevi delavca mora pristojni organ odločiti in mu o tej odločitvi vročiti pismeni sklep v roku 15 dni od dneva njene vložitve. Zahteva delavca mora biti pismena in mora obsegati navedbo odločitve, zoper katero se vlaga in podpis delavca, praviloma pa tudi, iz katerih razlogov se vlaga, in izjavo, ali se odločitev spodbija v celoti ali v določenem delu. Delavčeva zahteva za preizkus odločitve o njegovi pravici zadrži izvršitev te odločitve razen odločitve: — ki delavcu nalaga, da zaradi izjemnih okoliščin začasno dela na delovnem mestu, ki ne ustreza strokovni izobrazbi njegovega poklica oz. smeri ali stroke in ne drugim njegovim delovnim sposobnostim, — s katero je delavcu naloženo delo preko polnega delovnega časa skladno z zakonom in sporazumom — s katero je delavec začasno odstranjen z delovnega mesta”ali iz TOZD. O zahtevi kandidata ali delavca mora r isto j ni organ dokončno odločiti v 30 dneh od njene vložitve. Pri ponovnem preizkušanju zahteve si mora pristojni organ preskrbeti mnenje sindikalne organizacije v TOZD. O zahtevi zoper odločitev sveta oz. zbora v enoti odloča delavci svet TOZD. O zahtevi zoper odločitev, ki jo je na I. stopnji sprejel delavski svet TOZD, odloča ponovno delavski svet TOZD s tem, da preizkusi svojo prvotno odločitev, če ni za posamezen primer s posebnim sporazumom drugače določeno. Odločba, izdana po opravljenem preizkusu spodbijanje odločitve, je dokončna. Vodja pravne službe: dipl. iur. Ingo Paš Kdo bi nam kril izgubo? Ko so samoupravni centri obravnavali samoupravni sporazum o nadomestilu izpadlih transportnih dohodkov v letu 1974 v ŽG — ŽTP Ljubljana, se je pogosto zastavljalo vprašanje: Kdo bo pa nam kril izgubo, če pridemo v težek finančni položaj? Prav to vprašanje je zastavil pravni službi 1. samoupravni center predilnice. Objavljamo odgovor pravne službe. (Nadaljevanje na naslednji strani) (Nadaljevanje s prejšnje strani) Če ima organizacija združenega dela neporavnane določene obveznosti ali nekrito izgubo, se lahko sanira v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi. Sanacijo takšne OZD zagotavljajo: sklad skupnih rezerv, banka, družbeno-politična skupnost, prav tako pa tudi upniki takšne OZD. če sanacija ni prevzeta, se proti takšni OZD uvede postopek prisilne poravnave, v kateri se z do 50% znižanjem terjatev omogoči takšni OZD premostiti nastali težki finančni položaj. Le v skrajno izrednih primerih — če za nadaljnje poslovanje takšne OZD dejansko ni več nobenih pogojev — se zoper njo izvede stečajni postopek. Skladno z navedenim lahko tedaj ugotovimo, da je prav tako v primeru, kadar zaide katerakoli OZD v težak finančni položaj, podana vrsta možnosti, da s solidarno pomočjo drugih samoupravnih organizacij in skupnosti preseže takšen položaj. Pravna služba MLADINA — MLADINA — Reorganizacija ZSM v Induplati V naši delovni organizaciji bodo poslej tri osnovne organizacije Zveze socialistične mladine, in sicer: 1. OO, ki jo tvorijo mladinci aktiva TOZD Industrijska prodajalna in aktiva TOZD Restavracija in počitniški domovi, 2. OO, ki jo tvorijo mladinci TOZD Proizvodnja in 3. OO, ki jo tvorijo mladinci DSSS. V 1. osnovni organizaciji so člani predsedstva vsi mladinci. Izmed sebe izvolijo sekretariat. V 2 .in 3. osnovni organizaciji se voli 11 oziroma 7 člansko predsedstvo. Organizacijsko telo vseh treh OO je koordinacijska konferenca, ki je sestavljena iz delegatov OO in šteje 17 članov. Konferenca izvoli 5-člansko predsedstvo in nadzorni odbor. Po potrebi pa organizira komisije za posamezna pomembna področja. Vsaka OO mora sprejeti pravila in program dela. Ta pravila veljajo tudi za koordinajicsko konferenco. V Občinski konferenci ZSM nas zastopajo štirje delegati, in sicer po eden iz vsake osnovne organizacije in en član kordinacijske konference. Justi Smrdelj Proizvodnja v januarju 1975 Prvi mesec leta 1975 je za nami in pravilno je, da pogledamo kako smo izpolnili svoje naloge na startu leta 1975. Proizvodni obrati so delali v predvidenih izmenah in sicer v glavnem v dveii izmenah. Le obrat tkalnice je delal delno v treh izmenah in v oplemenitilnici na jiggrih in širinsko razpenjalnem sušilnem stroju. Količinska nabava osnovnega in pomožnega izdeiavnega materiala je bila zadovoljiva. Problem je bil z nabavo barvil za barvanje sintetične preje in aluminij cevi (J) 28 mm. Planirane proizvodne naloge po posameznih proizvodnih obratih pa so bile v januarju dosežene z rezultati, katere bom navedel v nadaljevanju. PREDILNICA je izdelala 47.634 kg sintetične preje. S tem je izpolnila mesečni proizvodni plan z 104,1 %. V primerjavi z januarjem 1974 je bilo v predilnici izdelano za 19,8 % več preje. Ta rezultat je dober. Vendar, če pogledamo razčlenitev zastojev ugotovimo, da je bilo precej zastojev zaradi pomanjkanja predpreje. Vendar bo ta problem rešen z montažo novih kapacitet v letu 1975. Obrat SUKANČARNE je delal za potrebe naše tkalnice in delno tudi za prodajo. S tem je dosegel v količinski proizvodnji 89,7 % plana. V primerjavi z januarjem 1974 pa 94 % proizvodnje. Barvanje preje je nov proizvodni oddelek. Glede na planirane količine je bila proizvodnja barvane preje dosežena z 72,5 %. Rezultat je pri-lično slab in sicer iz sledečih razlogov: Največji problem je priprava preje za barvanje (navijanje na mike-Iin xc) v predilnici. Razlog je v tem, ker nam predilnica Litija ne dobavlja naročenih količin preje na Wpc, ampak na xc. Vendar pa bo po obljubah predilnice Litije ta problem rešen. TKALNICA svojih planiranih nalog za januar ni izpolnila. V t.m je bil plan izpolnjen z 91,1 %, v m- z 90,9 % in v 000 vot. z 93,1 %. V primerjavi z januarjem 1974 pa je bilo izdelanih v t.m za 8 % več tkanin, v m! za 6 % in zatkala 19,2 % votkov več. Ta obrat je imel precej zastojev zaradi slabo škrobljenih osnov (art. 3163 in 3255), pomanjkanja osnov pri art. 3180/160. Poleg navedenih zastojev tudi kvaliteta preje ni bila vedno zadovoljiva, kar je tudi vplivalo na produktivnost dela. V tkalnici je primanjkovalo tudi raznih barv v sintetični preji, kar je oteževalo izpolnjevanje plana po vzorcih kateri so bili planirani. Obrat OPLEMENITILNICE je izpolnil mesečni plan za 90,3 % in pri tem dosegel za 26,2 % večjo proizvodnjo kakor v januarju 1974. Problem v oplemenitilnici je predvsem v pomanjkanju delavcev in pa v kapacitetah sušilno razpenjalnega stroja. To ozko grlo v proizvodnji pa bo odstranjeno šele z montažo novega širinsko razpenjalnega sušilnega stroja. Do tega časa pa bomo morali vlagati vse sile v to, da z obstoječimi kapacitetami dosežemo čim evčjo proizvodnjo. Obrat KONFEKCIJE je izpolnil mesečno proizvodno nalogo z 80,4 %. V primerjavi z januarjem 1974 pa je izdelala merjeno v Nh le za 75,9 % izdelkov. Vzrok v slabem rezultatu je, ker je ostala določena količina šotorov v nedovršeni proizvodnji zaradi pomanjkanja aluminija, razmeroma nizki proizvodnji šotorskih kril in garnitur (pomanjkanje tkanin). V konfekciji pričakujemo boljše rezultate v februarju in sicer zaradi montaže tekočega traku. Prav tako bodo v letošnjem letu nabavljeni razni specialni šivalni stroji kateri bodo prispevali k povečanju proizvodnje in produktivnosti v konfekciji. Če bežno preletimo dosežene rezultate v vseh proizvodnih obratih in jih ocenimo, mislim, da ne moremo biti zadovoljni z njimi. Res je, da so nastopale objektivne težave, vendar pa moramo pogledati vsak v sebe in se oceniti, smo res delali tako, kot je potrebno, da bi dosegli še boljše rezultate? Kajti le z izpolnjevanjem planiranih nalog na vseh delovnih mestih, višjo produktivnostjo, racionalno porabo vseh materialov bomo dosegli z letnim planom zaželjene cilje. Kvaliteta surovih tkanin je bila v januarju boljša kakor v letu 1974. Vendar pa s tem ni rečeno, da smo v pogledu boljše kvalitete vse naredili in da ne bi mogli doseči še boljšega rezultata. V surovih tkaninah smo dosegli I. kval. — 93,2 %> H- kval. — 2,9 %, III. kval. — 1,3 % in v IV. kval. — 2,6%. V gotovih tkaninah pa je bilo doseženo le 86,6 % — I. kval., 5,5 % — II. kval., 3 % — III. kval., in IV. kval. — 4,9 %. V gotovih tkaninah je bil dosežen tako slab rezultat predvsem zaradi slabega tiska v MTT — Maribor in to predvsem pri tiskanju zaves, manj pa pri tiskanju markiz. Vzrok slabi kvaliteti pri nekaterih artiklih je tudi v slabi neegalni preji iz naše predilnice. Po kriterijih za kvaliteto preje je bilo v predilnici izdelano le 53,7 % I. kvalitete preje. Vsa ostala količina je bila v II. kvaliteti. To nalaga obratu predilnice, da z medfazno kontrolo in vestnim delom izboljša kvaliteto in s tem omogoči izdelavo kvalitetnejših tkanin v tkalnici. To pa bo dalo v končni fazi tudi boljše proizvodne in ekonomske rezultate. Franc Jeraj Nova stroja v novi oplemitilnici ■ ■ ■ \ 1 JHI l^11— lil 1111111^ ESPA JET HT — DG je uradni naziv za naš novi aparat, ki služi za pranje, beljenje in barvanje blaga v pramenu pri temperaturah do max. 140 °C (zato oznaka HT, kar pomeni »hoch Temperatur« ) in pri obratovalnem pritisku štirih atmosfer. Istočasno lahko barvamo ca. 300 kg blaga, količina flote pa je ca. 4000 litrov. Barvno floto črpamo s črpalko preko temperaturnega menjalca, da se flota segreje na zahtevano temperaturo. Flota priteka skozi štiri šobe, ki so nameščene na zgornjem obodu aparata in s tem ustvarja premikanje blaga skozi te šobe. Del flote lahko odločimo in uporabimo za oprliavanje notranjega oboda aparata. Vsako šobo posebej lahko zapiramo ali odpiramo tako, da dobimo sinhroniziran tek vseh štirih šob. Hitrost blaga na vsaki šobi lahko odčitamo na posebni skali. Skupno hitrost blaga na vseh štirih šobah pa lahko reguliramo tudi istočasno, in sicer s posebno loputo. Barvo in ostala pomožna sredstva raztopimo v posebni posodi za pripravo barv in jih od tam prečrpamo v aparat. Barvanje na aparatu lahko poteka ročno z vklapljanjem gumbov, ki so na komandni tabli ali pa avtomatično s pomočjo programske šablone. BREZNAPETOSTNI JIGGER ZNAMKE BENNINGER je namenjen predvsem za pranje, beljenje in barvanje finejših in lažjih sintetičnih tkanin. Na njem obdelujem tkanine v razpetem, t. j. širinskem stanju. Novi stroj ima v primerjavi z našimi starimi jiggri veliko prednosti, saj med drugim na njem lahko peremo tudi sintetične markize, ki so občutljive na t. zv. »maire efekt« Katja Kham Samo kri nadomesti kri Na svetu še danes ni laboratorija, kjer bi pridobili življenjsko tekočino — KRI. Edini vir te dragocene tekočine je torej še vedno človek. Po vsem svetu pa je razširjena uporaba kirurških metod, katerih uspeh je odvisen od tega, ali je na razpolago dovolj krvi in njenih derivatov. Tudi mnogi bolniki, posebno oboleli za strašnimi posledicami hemofilije, vidijo, da se pred njimi odpira obzorje lepše bodočnosti, novega življenja, medtem pa tudi že bič levkemije izgublja svojo moč. Eden izmed najplemenitejših izrazov človeške solidarnosti je torej darovanje krvi. Da je krvi za bolnike vedno dovolj, je potrebno izdelati vsako leto plan krvodajalstva. Za Induplati Jarše predvideva letos plan 120 krvodajalcev. V vrste krvodajalcev, prosi RK, naj se pripravijo delavci in vodilno osebje oz. vsak član kolektiva, ki je dopolnil 18 let in se počuti zdravega. Rezervirana dneva za krvodajalce iz naše tovarne sta: petek, 28. marca in torek, 1. aprila. Zbirno mesto bo pred tovarno ob šesti uri, od koder se bomo odpeljali z avtobusom v Ljubljano pred Zavod za transfuzijo krvi. Krvodajalci naj na dan odvzema ne uživajo mastne hrane. Humanost kolektiva se kaže tudi v tem, da imajo krvodajalci na dan odvzema krvi prost in plačan delovni dan. Majda Škrinjar ISlSM mm:, eimusATA 6850 M K' ■ 7 jo J « -;: Tekoči trak v konfekciji le trak preko čela, ki je nosil vso težo. Po ugotovitvi tov. Škarje bi njim in nam verjetno popokala vratna vretenca in tudi hrbtenica V ponedeljek, 3. februarja je stekel prvi tekoči trak v naši delovni organizaciji. Analizo prvih rezultatov bomo objavili v naslednji številki Ko- noplana. Peta jugoslovanska alpinistična himalajska odprava na Kangbačen DITTS Jarše je organiziralo predavanje o uspehih naše 5. JAHO. Predavanju smo se pridružili tudi mladinci iz Jarš in Preserij. Ob 17. uri se je zbralo razmeroma majhno število pristašev alpinizma v sejni sobi tovarne Induplati. Na programu je bilo predavanje Toneta Škarje, vodje odprave 5. JAHO na Kangbačen. Tone Škarja se je uvodoma zahvalil prizadevnim delavcem tovarne Induplati, da so kljub serijski proizvodnji uspeli narediti tudi nekaj izven redne proizvodnje, kar jih je prav gotovo dodatno obremenilo. Vsi smo bili seveda veseli, da so jim šotori odlično služili in ponesli sloves kvalitete INDUPLATI celo na vrh Kangbačena! Sledilo je izčrpno in zelo duhovito predavanje tov. Škarje. Njegovi diapozitivi so nam pričarali ne samo čudovite obrise gora v jutranji in večernji zarji, podnevi, v dežju in soncu, temveč tudi običaje tamkaj živečih nepalskih ljudstev. Zanimivo je bilo opažanje narave, ki se je z višino spreminjala, z naravo pa so se spreminjali tudi ljudje v posameznih vaseh. Nekateri so bili vedri, nasmejani, iskrenih obrazov, drugi so bili resni, morda celo malo potuhnjeni. Našli so se tudi taki, ki bi JAHO-ovcem v nekaj dneh lahko onemogočili nadaljnjo pot. Nimajo namreč občutka za lastnino. Občudovali smo vrle slovenske fante, ki so neustrašeno koračili v vrtoglave višine Himalaje. Tudi šerpe so junaško prenašali okrog 30 kg težka bremena; opora jim je bil ne bi ostala v obliki črke S. Poleg tega pa so šerpe hodili popolnoma bosi. Do živega jim niso prišle niti ostre skale niti pragozne pijavke. Kmalu so šerpe odslovili in nadomestili so jih pravi tibetanski jaki, goveda iz križank pod 13 vodoravno, kot je dejal tov. Škarja. Skupaj z jaki pa smo ugledali sneg. Cele gore snega in kar milo se nam je storilo. Tudi diapozitivi, na katerih je bil sneg, so bili prečudoviti, da smo na tihem kar zavidali našim alpinistom. Toda zavidanje se je kaj hitro sprevrglo v občudovanje, ko so fantje začeli postavljati bazo in nato tabor. Z vseh strani so jim grozili plazovi; in sneg, ki ga nismo več tako občudovali, jih je ponoči skoraj zasul. Toda fantje so bili neustrašni, vedno znova so kljubovali vetrovom, plazovom in zametom. Kmalu je bil postavljen drugi tabor, nato tretji, četrti, peti. Včasih so jim pohajale moči, zrak je bil že izredno redek in popolnoma izmučeni so se vračali v tabor, kjer jih je pričakoval dežurni zdravnik z vedrom vročega čaja, z dobro voljo in spodbudnimi besedami. Ko so se jim vrnile moči, so z obilo dobre volje nadaljevali težavno in nevarno pot. Vse mogoče zahrbtne prepreke, ovire in pasti so jim otežkočale vzpon. Vendar je brezmejna volja naših kranjskih Janezov nadvladala doslej komaj enkrat osvojeno himalajsko goro Kangbačen (7902 m) in kar tri naveze so se zmagoslavno povzpele na vrh. Voljo in moči so imeli sedaj fantje podvojene, tako da so priplezali na vrh še dveh doslej nezavzetih gora, na Dimiligato (6850 m) in JAHO Pik (6500m). Presrečni so se vračali. Imeli so neverjetno srečo, kajti verjetno se je pogorje ujezilo, ker ga je ponovno premagal človek, bridko je zajokalo in sprožilo monsunsko deževje. Zadnji posnetek je prikazoval goro Makalu, ki je nekoč zavrnila vzpon naših fantov in ki ga bodo poskušali ponovno zavzeti v naslednji, šesti jugoslovanski alpinistični himalajski odpravi. Marjanca Ukmar Prvič v zgodovini naše delovne organizacije sta zbora delavcev TOZD Industrijska prodajalna in TOZD Restavracija in počitniški domovi ločeno obravnavala zaključni račun za leto 1974. Zaključna računa obeh TOZD je potem potrdil DS DO na svojem zasedanju dne 28. 2. 1975. Sredi februarja letos nam je smrt iztrgala iz naših vrst dolgoletnega sodelavca Lojzeta Dornika. Poleti 1948 je prišel v Jarše in se takoj zaposlil kot elektrikar za obrat tkalnice. Mnogi se še spominjajo stare elektro-delavnice nad Mlinščico pred »domačo« turbino, ki je proizvajala nekaj električne energije. No, vsi ti se zagotovo spominjajo tudi na elektrikarje, med njimi na Lojzeta. Ko brskamo po teh spominih ne moremo mimo dejstva, da je bil dober delavec, ki je vse naloge opravljal voljno in dosledno. Niso ga motili nočni šihti niti mrz'c zime. Vedno je bil na svojem mestu. Veliko let je s pet-člansko družino stanoval v kletnem stanovanju. Potem, ko so se razmere nekoliko uredile, se je preselil v boljše stanovanjc, čeprav močno utesnjeno. Mnoge stvari si je le želel zato, da bi dvema sinovoma in hčerki omogočil boljšo in lepšo pot skozi življenje. Tako je teklo življenje v družini Lojzeta Dornika po dokaj ustaljenem načinu. Toliko bolj nepričakovano je prišel konec. Na delovno soboto 15. februarja je delal na popoldanski izmeni. Ta dan se je odselil v svoje stanovanje tudi starejši sin tako, da se je število družinskih članov nenadoma zmanjšalo na vsega tri stanovalce. Še ob odhodu na delo je bilo tako. Ta dan, kdo bi vedel, da je bil zadnji, je tožil o bolečinah »pri srcu«. Kako zares se je oglasila ta bolečina, smo vedeli, ko je bil Lojze že mrtev. Po delu je šel domov. Prišel je le do vrat. Tam ga je za vedno zmanjkalo. K zadnjemu počitku smo ga odnesli na pokopališče v Mengeš. V velikem številu smo se od njega poslovili, saj je bil eden izmed nas. Do zadnje delovne ure v soboto 15. februarja 1975. O. L. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta, tasta in dedka se iskreno zahvaljujemo celotnemu kolektivu »Induplati« Jarše za vso razumevanje in pomoč. Hvala tudi tov. Lipovšku za poslovilne besede kakor tudi vsem darovalcem cvetja in prispevkov v sklad za boj proti raku. Zornadovi ZAHVALA Ob smrti svojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v konfekciji za denarno pomoč ter izraze sožalja Zinka Bevk ZAHVALA Ob smrti naše drage mame se iskreno zahvalim za denarno pomoč in izrečeno sožalje sodelavkam iz konfekcije. Iskrena hvala. Kati Vavpotič Obvestila iz kadrovske službe VSTOPI: 1. Šimenc Ivana, del. v opleme-nitilnici, vstopila 3. 2. 1975, 2. Novak Marija, del. v olemeni-tilnici, vstopila 3. 2. 1975 3. Pavlič Miran, del. v obr. kov. konstr., vstopil 3. 2. 1975 4. Vodlan Dragica, šivilja, vstopila 4. 2. 1975 5. Forjan Ivka, tkalka, vstopila 4. 2. 1975 6. Ilič Verica, tkalka, vstopila 4. 2. 1975 7. Razumič Radenka, tkalka, vstopila 6. 2. 1975 8. Knez Branko, del. v oplem., vstopil 10. 2. 1975 9. Farkaš Antonija, del. v ople-men., vstopila 10. 2. 1975 10. Hafner Štefka, del. v ople-men., vstopila 10. 2. 1975 11. Kajtezovič Šemso, tkalec, vstopil 11. 2. 1975 12. Opaškar Franc, tkalec, vstopil 12. 2. 1975 13. Zadravec Terezija, tkalka, vstopila 12. 2. 1975 14. Petkičič Marica, del. v ople-menitilnici, vstopila 18. 2. 1975 15. Sitar Stjepan, tkalec na šu-somatih, vstopil 18. 2. 175 16. Urankar Janez, not. transp. v pripr., vstopil 19. 2. 1975 17. Nemec Ciril, del. v oplemini-tilnici, vstopil 26. 2. 1975 IZSTOPI: 1. Rusjan Milena, del. v konfekciji, izstopila 8. 2. 1975 2. Senica Konrad, pletenje zaves, izstopil 12. 2. 1975 3. Marguč Marija, tkalka, izstopila 14. 2. 1975 4. Dornik Alojz, električar, 15. 2. 1975 — umrl 5. Urankar Ciril, del. v prejem., izstopil 15. 2. 1975 6. Bergant Anton, ključavničar, izstopil 15. 2. 1975 7. Vavpetič Franc, pletenje zaves, izstopil 8. 2. 1975 razgovor Naš sogovornik je to pot Zupan Brane, ki je v Induplati že dvanajsto leto. Dve leti je delal v vzdrževanju, zadnjih deset let pa je vodja službe za varstvo pri delu. Prav to njegovo področje je tudi v celoti tema Našega razgovora. — Kakšna je razlika v urejenosti varstva pri delu pred 10, 15 leti in danes? — Varstvo pri delu je sorazmerno mlada služba z ozirom na vse druge službe v podjetju. Razvila se je šele s prvimi pravilniki po vojni (1947). Do leta 1965 temelji varstvo pri delu le na pravilnikih, ne pa na zakonski osnovi. Preden so zakonska določila zaživela je spet minilo nekaj let. Prej po pravilniku sploh nisi mogel ukrepati, danes pa so možne npr. mandatne kazni 50 din za delavce in 100 din za neposredno nadrejenega. Novost je bila tudi, da morajo po zakonu imeti vsi stroji ateste in navodila za delo. Po zadnjih samoupravnih sporazumih je zakon o varstvu pri delu bolj liberaliziran, tako da daje OZD možnosti, da še več same odločajo o varstvu pri delu. Bistvena razlika je v tem, da je bila prej za varstvo pri delu odgovorna le delovna organizacija, sedaj pa je odgovoren za varno delo tudi vsak zaposleni. Ker je odgovoren, naj bo dobro poučen, ima naj vsa potrebna zaščitna sredstva in tudi delovno okolje naj ustreza JUS-u. Da pa je prišlo do današnjih ukrepov in normativov, je bilo prej mnogo poškodb. — Kako bi primerjali število in vrsto poškodb nekoč in danes? — Iz statističnih poročil je razvidno, da je bilo včasih precej več težjih poškodb, predvsem zaradi nezadostno zaščitenih strojev in prenosnikov moči — verige, zobata kolesa. Ob takih pogojih je bil delavec mimogrede ob roko ali celo ob življenje. Danes je število ne- sreč pri delu približno isto, vendar se je občutno povečal delež lažjih poškodb. Danes ima vsak stroj samostojen pogon, ki je zaščiten. Cim snamemo zaščitni pokrov, avtomatsko stikalo izključi stroj. — Kateri so glavni vzroki poškodb pri delu? — Dva osnovna vzroka sta: osebni in tehnični faktor. Osebni faktorji so: neznanje, malomarnost, utrujenost, psihološki stres in alkohol. Tehnični faktorji pa so: neurejeno delovno mesto, pomanjkljivo zaščiten stroj ali naprava in neprevidne okvare. Danes je vse več nesreč zaradi osebnega faktorja, zlasti zaradi psihološkega stresa. — Je največ nesreč ob ponedeljkih? — Prav nasprotno — ob petkih, in to med 13. in 14. uro. Tudi vsak dan je največ nezgod med 13. in 14. uro. Precej poškodb pa se pojavi v 1. in 2. mesecu zaposlitve. — Kako pa je s problemom alkohola v naši OZD? — Takoj ko naletimo na primer kroničnega alkoholika, mu omogočimo zdravljenje, tako da je danes število težkih kroničnih primerov manjše. Pač pa je še premočna navada prinašanja in pitja alkoholnih pijač ob raznih praznikih (državnih in osebnih). Neposredno nadrejeni ne bi smeli zamižati na eno ali obe očesi, saj lahko le oni učinkovito kontrolirajo in ukrepajo. Ne smemo pozabiti, da predstavlja uživanje alkohola med delovnim časom težjo kršitev delovne discipline, ki ima za posledico najprej premestitev na drugo delovno mesto, kasneje pa prenehanje lastno- sti delavca v združenem delu, če prvi ukrep ne doseže zaželienega učinka. Na podlagi pismenih prepovedi s strani uprave podjetja v restavraciji dosledno ne bi smeli delavcem točiti alkoholnih pijač, čeprav imajo prav pri tem največ dobička. Tudi kozarček na prazen želodec lahko dovolj zmanjša koncentracijo oziroma sploh zmažnost normalnega dela in mimogrede lahko pride do nesreče. — Kakšne pomanjkljivosti ugotavljate pri uveljavljanju varstva pri delu? — Vidne pomankljivosti na strojih in napravah bi morali odpraviti v najkrajšem možnem času, ne pa šele po nekaj mesecih, kar se pri nas žal še pogosto dogaja. Nekateri, ki neposredno nadzirajo delo, ne jemljejo predpisov in navodil dovolj resno. Za vsako pomanjkljivost bi morali takoj izdati delovni nalog in tudi skrbeti za to, da bi bilo popravilo čimprej izvršeno in po potrebi obvestiti nadrejenega, da bi pospešil izvršitev naloga. Poleg tega morajo biti po vseh obratih dnevni pregledi strojev in naprav, kar bi morali storiti vsi delavci, ki so neposredno nadrejeni delovnim skupinam. — Kaj bo vseboval samoupravni sporazum iz varstva pri delu, ki bo šel sedaj v razpravo? — Ta sporazum bo v bistvu spremenjeni in dopolnjeni dosedanji pravilnik o varstvu pri delu. Vseboval bo pravice in obveznosti vseh zaposlenih, ukrepe in normative, poleg tega pa še sredstva in opremo za osebno zaščito. Vsakdo bo imel možnost, da predlaga za svoje delovno mesto še dodatna zaščitna sredstva, za katera meni, da so nujna za zagotovitev varnega dela — pa tudi zdravega dela. Med drugim se bo prav gotovo ponovno pojavila zahteva po ortopedskih čevljih na vseh delovnih mestih, kjer delavci stojijo. Transportni delavci bi morali imeti posebne čevlje s kovinskim prednjim delom, ki zaščiti nogo ob padcu bremena do 1000 kg. Vse to bo povezano z visokimi stroški, zato bi morala biti zavest delavcev dovolj visoka, da ne bi določenih sredstev nosili domov — na primer bunde, rokavice in podobno. Le tako bodo lahko sredstva trajala tako dolgo, kot je to predvideno. — Kaj bi ob koncu najinega razgovora položili na srce vsem članom naše delovne organizacije? — Želim, da bi vsi zaposleni v naši OZD prihajali na delo zdravi in da bi se zdravi tudi vračali z dela na svoje domove. To pa bomo dosegli le z doslednim upoštevanjem navodil in ukrepom za varno delo ter z uporabo sredstev za osebno varnost pri delu. Srečno! Tulij Budau ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — Kegljanje 3. februarja so kegljači Partizana Jarše odigrali še zadnje srečanje prvega dela tekmovanja v mali ligi z moštvom KK »Ilirijo« iz Ljubljane. Srečanje smo dobili z rezultatom 2416 : 2290. V prvem delu tekmovanja v mali ligi smo dosegli naslednje rezultate: 3 zmage in 2 poraza ter s tem 6 osvojenih točk. V kegljih pa je rezultat 11836 podrtih kegljev (11729 + 107). Dne 17. februarja je naše moštvo odigralo na domačem kegljišču prvo povratno srečanje z ekipo »Donit« Medvode. Tudi tokrat se je moštvo dobro izkazalo, saj se je nasprotniku oddolžilo za poraz v prvem delu prvenstva na njihovem kegljišču in zmagalo z visokim rezultatom 2454:2279 kegljev ter si tako priborilo novi 2 točki. V borbenih partijah pa se moštvo nikakor ne more uigrati, kar se odraža tudi v rezultatih, saj smo 17. 2. izgubili srečna j e s KK »Tivoli« iz Ljubljane na jarškem kegljišču z rezultatom 360:396 kegljev. Malo več športne sreče pa smo imeli v srečanju z moštvom KK »Kolinska« Ljubljana, kjer smo v gosteh zmagali in si tako v borbenih partijah priborili prvi 2 točki. Srečanje se je končalo z rezultatom 349:320 kegljev. Mesec februar je bil za kegljače Partizana Jarše zelo uspešen, saj smo trikrat zmagali in le enkrat izgubili srečanje. Dane Andromako Osebni dohodki za mesec januar 1975 Izračun vrednosti točke je ostal nespremenjen za vse TOZD kakor tudi Skupne službe. Odstotek za izračun menjajočega se dela osebnih dohodkov: TOZD Proizvodnja in Skupne službe R-D = 15, R-D-Z = 10 %. TOZD Restavracija in počitniški domovi je R2 — 15 %. TOZD Industrijska prodajalna je R2 = 15 %. Povprečno izplačani osebni dohodek za TOZD Proizvodnjo in DS Skupne službe je znašal v januarju 2.652,42 din, za restavracijo in počitniške domove 3.104,00 din, ja Industrijsko prodajalno pa 3.278,00 din. Po sklepu delavskega sveta DO se s 1. 3. 1975 povečajo ocene delovnih mest za 10%. S tem se bomo v manjši meri približali tistim vrednostnim razmerjem med delovnimi mesti, kot jih uveljavlja sporazum, t. j. 1 : 4,7. Razred TOZD proizvodnja 7Ž vi as TOZD Restav. TOZD Trgov. pred. pripr. tkaln. oplem. konf. d ▻ S teh. sl. 1300—1500 2 1500—1700 4 3 1700—1900 2 2 4 9 1900-2100 13 17 3 11 44 1 4 2100—2500 38 67 110 23 119 5 30 3 2500—3000 14 24 52 22 43 12 8 66 7 2 3000—3500 3 4 17 5 7 2 1 48 7 1 3500—4000 1 9 1 2 16 1 1 4000—4500 1 2 1 1 3 11 1 1 4500—5000 1 1 1 2 8 5000—5500 7 1 5500 in več 2 12 72 113 200 70 227 21 16 202 20 5 najnižji 1812 1938 1687 1687 1403 1998 2549 2027 2230 2723 najvišji 4178 4875 4753 4670 4000 4327 6402 7627 5177 4205 Povprečni 2385 2407 2561 2429 2343 2739 .3717 3305 3104 3278 Vera Habjan Klub prijateljev Hokej kluba Jesenice Že pred leti so nekateri simpatizerji izrazili željo, da bi se organizirali in tako še bolje moralno, pa tudi materialno pomagali HK Jesenice. Tako deluje že nekaj let klub prijateljev HK Jesenice v Begunjah. Uprava HK Jesenice je poizkušala to dejavnost razširiti, vendar do sedaj z manjšim uspehom. V letošnji sezoni so se ponovno pojavile želje simpatizerjev širom po Sloveniji, da bi postali organizirani prijatelji HK Jesenice. Zato je uprava kluba začela z novo akcijo. Dogovorjeno je, da se bodo po posameznih krajih ali podjetjih organizirala kot ena oblika delovanja poverjeništva Prijateljev HK Jesenice (PHKJ) in kjer bo interes širši, klube PHKJ, ki bodo delovali v skladu z osnovnim zakonom o društvih. Glavni namen organiziranja PHKJ je popularizacija hokeja, še posebej jeseniškega, in skozi članstvo pridobivanje prijateljev in zvestih navijačev. Poleg tega bodo člani PHKJ materialno pomagali HK Jesenice s članarino in na druge načine. V ta namen bodo HK Jesenice plačevali odrasli člani letno članarino 50,00 din, mladina do 18. leta, študentje, vojaki in upokojenci pa 25,00 din letno. Vsak član PHKJ bo ob prvem vplačilu članarine prejel člansko izkaznico za katerokoli tekmo moštva HK Jesenice na Jesenicah. S tem bi svojim prijateljem vsaj enkrat letno omogočil ogled nastopa njihovega moštva z manjšimi stroški, kot bi jih imeli sicer. Se eno ugodnost za člane bi radi omenili. Z željo, da bi imeli stalni kontakt s člani, namerava uprava HK Jesenice izdajati svoj informativni list. List bo prinašal informacije o klubu in igralcih, komentarje, mnenja, pisma in odgovore članov in še kaj. Tudi ta list bodo dobivali člani PHKJ brezplačno. Klub prijateljev HK Jesenice je ustanovljen tudi v Mengšu in ima že preko 150 članov. Predsednik kluba je tov. Janez Mohorič, Trdinova klet. V INDUPLATI pa je poverjenik tov. Stane Tome, pri katerem se lahko včlanite v klub in dobite vse potrebne informacije. Izdaja v 1000 izvodih delovna organizacija INDUPLATI Jarše n. sol. snb. o. Odgovorni urednik Tullj 11UDAU. Člani uredniškega odbora: . avi GERBEC, Marica JERMAN, ing. Jože KLEŠNIK, Cilka MRDZENOVIC, dipl. ing. Branko NOVAK, dipl. Ing. Avgust OREHEK, dipl. jur. Ingo PAS, dipl. ing. Janez PEZDIR, dipl. ing. Boža POGAČNIK, Ivo SEŠEK, Majda ŠKRINJAR, ing. Janko UKMAR in ing. Lado ZABUKOVEC. — V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sindikalne organizacije, sekretar OO ZK, predsed- nlk mladinsko organizacije. — Natisnila Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974). ~ iža p&l ute tazimdtlLa ~ ŠKODA, DA NI RES ... Komercialni sektor je napisal poročilo s temle naslovom: Poročilo o prodaji za mesec december in prvih 12 mesecev v letu 1974. Iz poročila je razvidno, da smo že v prvih 12 mesecih presegli letni plan. Pomislite, koliko smo prodali še v 13., 14. in še kakšnem mesecu! Rešitev križanke iz prejšnje štev.: Vodoravno: ZRAČNA HALA, OD-LOMITEV, PLENILEC, RENA, TITO, RESO, VOZ, V, ALTERNATIVA, NEDA, PANTEON, CITA, MAC, AM, AŠ, KRITIKA, TI, TAO, EK, E, AKTINIJ, IRKUTSK, A, AO, ERA, ČTIVO, RAGU, VIŽA, EISO, KOS, ZAKLETI, NN, ZEUS, KO-PAONIK. Rešitev rebusa: IZGOVORJAVA V. M.