a™ MARTI«. po milosti božji Lavantinski škof, željim vsim ver¬ nim dobro srečo in pa obilno usmilenje božje. K Ilakor dobra mati in pridna gospodinja skerbi, de se hiša za posebne praznike čedno osnaži, klope in mize omijejo, otroci in vsi domači po pranji bele oblačila do¬ bijo, ravno tako po materno tudi sv. kat. cerkev skerbi, naj bi se mi 7.a sveto veliko noč, na pravnik našega odrešenja toliko imeniten in vesel, vredno pripravili, skoz, svet post svoje pregrešne nagone vkrotili, z molitvijo in dobrimi delmi svoje serca olepšali, in tako vredno 7 . Jezusom obhajali sveto veliko noč, ako je srečuo včakamo. Imam vam torej, preljube moje ovčice, v imenu svete kat. cerkve oznaniti, kako se bomo to leto postili. I. Vsi včrni Lavantinske škofije se imajo mesenih jedil zderžati: 1. Vsak petek celiga leta; 2. Vsako kvaterno sredo, # petek in sabofo; 3. Na pepelnico in štiri posledne dni velikega tedna; 4. Na bilo pred Binkoštmi, pred sv'. Petrom in Pavlom, v saboto pred ve- likoj Gospodnicoj alj velikoj Mašoj , v pondelek pred vsemi Svetini, v sredo pred devicoj Marijoj v adventu, in pa na bilo pred Božičem. II. 1. Vse druge postne dni (tudi o sabotah razun zgoraj imenovanih) se me¬ seno vživati dovolji, če kdo v imenu božjem hoče; ima pa za to vsak taki dan moliti tri Ocenaše , tri rešena si Marija in pa npnstuti\ko vero v čast terplenja Kristusovega. 2. Ta molitev za inespjejo se naj opravi, če le mogoče, v družbi domačih na glas, prav pobožno in v duhu pokore. Tudi naj vsakdo, ki o postnih dnevih me¬ seno zavživa, po svojem premoženju za tolikor več ubogaime daja. Ako se pa hočeš in zamoreš tudi take dni mesojeje zderžati, bolje storiš; to de drugih ne zani¬ čuj, ki se dopušenja svete cerkve poslužijo; ti pa žaluj, ki meso ješ, de se ojstro postiti ne zamoreš. 3. Bolnikom mesene jedila za nekaj časa dovoljiti imajo domači dušni pa-* stirji in spovedniki oblast, kedar zdravnik (vrač) svetje alj naroči; tudi takim naj duhovniki modro preložijo, kteri pri ljudeh služijo, ki naše prave vere niso. Bo¬ lehni ljudje, kteriin slabost telesna sploh ne dopusti postno vživati, naj si dopušenje po svojih duhovnikih od škofa izprosijo, o prepovedanih dneh meseno jesti. 4. Kdor dovoljbo ima v terdno zapovedanih postnih dnevih mesa jesti, si je dolžen take postne dni v živežu pritergati, če ga starost, bolezen, alj pa kak drugi pravičen uzrok ne izvzame. III. Vsi visrni se imajo terdno postiti, to se reče , v živeži pritergati in se le enkrat na dan nasititi: 1. Vsak dan štirdesetdanskega posta razun uedel; 2,, Vsako kvaterno sredo, petek in sabofo; 3. V adventu vsako sredo in petek (namesti bil apostolov, o kterih so se svoje dni postili); 4. Na bilo pred Binkoštmi, pred svetim Petrom in Pavlom, v saboto pred velikoj Gospodnicoj, v pondelek pred vsemi Svetini, v sredo pred devicoj Marijoj v adventi, in pa na bilo pred Božičem. Kdor ne more zavolj starosti, bolehnosti, zavolj težkega dela alj pota do ednajstih alj dvanajstih teš prestati, se naj maličko obteši, si pa naj za toliko več zvečer priterga, obilnej milošne daja, bolj pridno moli, rajše besedo božjo posluša, in naj z drugimi dobrimi delmi nadomesti, kar se dovolj postiti ne zamore. J „Moj siti! poslušaj nauke svojega očeta, in ne pusti v nemar zapovedi svoje matere, de bo djana krona tebi na glavo in drag Zavratnik krog tvojega vratu (e , opo¬ minja sv. Duh (Prip. 1, 8—9). „Kdor nima cerkve za mater, nima Boga 7 ,a očeta “ (sv. Ciprian); in kdor ne sluša cerkve (svoje matere), ki nam sv. post naroča, imej ga kakor nevernika in očitnega grešnika, pravi Kristus (Mat. 18, 17). — Toliko od svetega posta; 7.daj pa se od domače molitve nekoliko. Gospod Bog po preroku (Izaiu 1, 2 —3.) milotožuje, rekoč: „PosluŠajte nebesa, in zemlja potegni na ušesa: otroke sim izredil in jih spravil na noge; oni pa so me zavergli. Volek spozna svojega lastnika in oslek g ar e svojega gospoda; moje ljudstvo pa mene ne spoznal „Sin spoštuje svojega očeta, in hlapec svojega gospoda; ako sim tedaj jaz Oče, kje je moja čast? in če sim jaz Gospod , kje je strah pred menoV‘ (Mal. 1, 6). — Ta potožba božja v sedajnih časih tiste hiše zadeva, v kterih domačo občno inolitvo opusajo, pregrešno govorjenje (marnvanje) pa dopušajo; Boga pozabijo, hudimu pa služijo; in takih nesrečnih hiš je veliko,veliko med nami. V hišah, kjer ni očitne molitve, umira sveta vera, in kjer sveta vera umerje, vgasne luč več- niga živlenja, prava sreča tako hišo zapusti; zakaj veče nesreče ni, kakor če zgubi človek pravo vero. „Brez vere je nemogoče Bogu dopusti“, uči sv. Pavl (Hebr. 11. 6). Luč v svetilki (lampici) vgasne, če olja pomankuje, tudi žive vere ni, kjer ni žive molitve. Lepa podoba žive vere bodi nam večna luč , ki noč in dan pred sv. resnim Telesom v hiši božji gori; ta nas uči, kako se naj serce nase v domači molitvi vsaki dan k nebesom povzdiga, gor k svojemu Bogu. V cerkvi ima za večno luč Cerkve¬ nik (inežnar) skerbeti, otrinjati in olja dolivati, de ne vgasne , pri vsaki keršanski hiši pa gospodinja in gospodar, de domači pridnft molijo vsak za se, pa tudi vsi sku- pej saj o nedelah in svetih praznikih zvečer. Oh naj bi med nami zopet bilo, kakor je bilo svoje dni 1 Bila je vsaka bajtica (kajžica) še tako majhina hiša božja, hiša molitve in pa svetiga petja. Vsak hišni gospodar je bil skerben dušni pastir svoje družine, in angeli božji so v takej hiši prebivali; nosili so pobožne molitve v sveto nebo, rosilo seje obilno usmilenje božje čez take verne ljudi. Kaj pa hoče domača pobožnost alj andoht? Kakor se v cerkvi božja služba opravlja, tako se tudi naj doma čedno posnema, de se kaj svetega pripoveda alj bere, de vsi skupej svet Roženkranc alj pa Litanije molite, pa še kako sveto, čedno zapojete vmes; to se pravi prav po domače božjo službo obhajati. De luč v svetilki (lampi) lepo gori, je potreba dveh reči: olja in pa (za stenje) prediva. De bo naša vera živa, nam je potreba keršanskega hTTnfca in molitve. Pri vsaki pošteni hiši imajo zato Evangelske bukve z molitvami in branjem za vse nedele in praznike; imajo Katekizem pa Djanje Svetnikov. Si omislijo tudi G o fina Razlaganje cerkve- niga leta , pa še kake pesemske bukvice; in tako imajo bukva dovolj za domačo božjo službo. Dušna Paša za odrašene, Sveto Opravilo za otroke so molitvine buk¬ vice naj bolj prav. Si bukvic na cente, le na ponudbo kupovati, je škoda za dušo še bolj ko za žep. Ljudje, ki preveč raznih bukvic imajo, še ene molitve poslednič prav ne znajo; tako se jim zmede po bukvicah molitev. Si hočeš molitvine alj kake druge bukve omisliti, poprašaj dušnega pastirja poprej, naj ti svetjejo , ktire bi biJe^šTpfebe prav. Ni vse zlato, kar se sveti, ne vse dobro, kar se hvali; slabe bukve in pa strupene gobe, še tako mično pisane, so nevarne. Serce ti ostrupijo; in če ga ne umorijo, pa naredijo mlačno za Boga. In kako žalostno je to! Kdaj in kako se ima služba božja doma obhjati? Kakor se večna luč trikrat v svetilki popravi, de lepo gori, naj se tudi vsak dan trikrat, zjutraj, opoldne in zvečer doma pobožna molitva opravi in serce za Boga oživi. Molitev juterna imaj tri reči: Zahvalimo Boga, de nas je varval preteklo noč — prosimo ga, naj nas še varje de- našni dan, in dober namen ponovimo, vse h časti božji storiti, naj nam Bog vse naše djanje blagoslovi. Dojdete h kosilcu (zajterku alj fruštku), moli gospodaralj gospo¬ dinja, alj pa drugih kdo Angelsko češenje s svojo družinoj; lehko de je ktero moliti pozabilo. Ravno tako tudi o poldne pred kosilom (južnoj), in tudi zvečer pred ve- čerjoj. Po tem se opravi molitva pred jedjo in po jedi lepo na glas. I 11 ste delo dokončali, pa se krog mize na večer zopet zbrali, večerne molitve ne opustite, ki tudi tri reči ima. Zahvalite Boga za vse prijete dobrote — prosite za odpušanje grehov, s ktenni ste ga žalili — priporočite se božjemu varstvu , Mariji in angelu varhu; pa tudi vernih duš ne pozabite. Tako hote vsak dan pobožno začeli in do¬ končali, v Gospodu zaspali in sladko počivali. — Pač je žalostno med ljudmi živeti, ki ne molijo, s takimi pri mizi biti, ki se še ne pokrižajo, kakti živinče, ki pameti nima. Volek pozna svojega gospodarja, oslek gare svojega gospoda, taki gerdi ljudje pa ne spoznajo svojega Boga! Kedar pride svete snbote večer, in so vam večernice zvoni milo oznanili, ter ste se po dokončanim delavniku k večerji zbrali, naj bere gospodar alj pa kdor drugi, ki gladko čita, svet evangelj prihodne nedele alj praznika, bere naj se raz¬ laganje svetiga evangelja v Gofini, alj pa zgodba praznika , ki se bo jutre obhajal. Ste odvečerjali, pokleknite čedno vsi, ter svet Roženkranc alj Litanije molite, skon- coma pa večerno molitvo opravite. Ako se po večerni molitvi kako sveto pesni zapojete, bodo angeli varhi z vami popevali, in se v Gospodu veselili. — Poprej ko se odpravite pimvat, naroči oče svojim sinom in hčeram, gospodar svojim hlapcom in deklam, kdo naj gre h pervemu, kdo h drugemu opravilu, pa tudi kdo naj bo za varha doma. Ne pozabite sebe in svoje pogosto pomniti vredno h spovedi in h sv. obhajilu hoditi, de ne bode miza božja opusena , duša pa vboga in pozabljena za dolgo večnost. Si na visoki planini ovčar, alj pa za varha doma, in v cerkvo ne vtegnes, alj pa ne moreš bolen, oberni se h svoji domači cerkvi, v koji se božja služba ob¬ haja, ter kleče alj stoje, tudi sede, če poklekniti alj stati ne* moreš , masne molitve opravi, alj pa svet Roženkranc v te namen moli. Pridejo tvoji domači od službe božje, naj ti od pridige alj pa keršanskega nauka kaj povedo. Tako bos tudi doma Gospodov dan posvečeval; cel svet bo tebi hiša božja, in serce tvoje bode Bogu po¬ svečen oltar. Je v nedelo alj praznik sonce za gore slo , pokliči gospodar svoje domače, in skerbno glej de bodo vsi doma. Poprašaj, kaj so si pridige alj keršanskega na¬ uka zapomnili, in razloži nauk, alj pa daj iz katehizma ravno to brati, kar so v cerkvi učili. Ako čas dopusti, naj se bere iz Djanja tistih Svetnikov, kojih spomin se pri— hodni tjeden obhaja. Pa tudi zgodbe svetiga pisma je važno poslušati in dobro znati. Po večerji alj še poprej se naj svet Roženkranc moli, in večerna molitva občno opravi. Skoncoma svetiga praznika skerbni gospodar delo za prihodne de¬ lavnike vkaže. Tako vam hoče biti vsak Gospodov dan edna stopinja bližej svetih nebes, in domača služba božja tako obhajana nebeškega veselja okus. Oh kako lepo in pa veselo bo to! — Kaj pa bomo za vse to imeli? me bi poprašali. Oh preljube duše! ako bote Bogu lepo služili v cerkvi in doma, vain Jioče Bog blagosloviti (žegnati) vaše vinske gore in žitne polja, ohraniti zdravo ljubo živino, vam dati pravo srečo in va¬ šemu živežu tek. In kar.sto tavžentkrat več velja: v gnadi božji bote živeli, zadovljni z tim, kar vam Bog da. Lehko bote vse težave tega sveta preterpeli, se po nebesih radi ozirali, dokler se vam enkrat srečno odpro. Vse to nam je usmiljeni Jezus ob¬ ljubil, rekoč: „lšite naj poprej božjega kraljestva in njegove pravice, iti vse to vam bo naverženo ." (Mat. 6, 33.) „ Resnično vam povem, de, ako se dva zmed vas zedinita na zemlji, se jima bo, za ktero reč kolj prosita, zgodila od mojega Očeta, ki je v ne¬ besih. Zakaj kjer sta dva alj trije zbrani v mojem imenu , tam sim jaz v sredi med njimi. u (Mat. 18, 19—20.) — Koliko bo premogla zedinjena molitev cele domače družine! Potihnila bo gerda ponočna voglarija in nesramno vesovanje. Ne bodo pijanci cele nedele v terdo noč in še po pol pondelkov v pivnicah posedali, vboge žene in zapušeni otroci pa doma solze točili, kajti očeta h domu ni. Ne bodo blapci in dekle cele noči po nesramnih potih hodili, ne nosili poštenja od hiše vaši sini in hčere. Ne bo čuti kletve ne prepira po vaših hišah; božji Duh bo pri vas doma, ako domače službe božje ne opustite. „Na visoko goro bi stopila", pravi sv. Terezija, „in bi po celem svetu klicala: Molite, ljudje molite!" In jas pravim: molite na glas in združeno; molitev združena je zlata, in skoz tako združeno/molitvo po vaših hišah se bo žalostno obličje svetd v veselo preobernilo. „ Kaj pomaga /" meni porečete, „svet se popraviti ne da.“ Preljubi! tega ne mislite in ne recite , timveč le eno samo storite , in zgodilo se bo , kar željimo. Vsakdo začni božjo službo pri svojej hiši po domače tako opravljati, kakor sim vam priporočil, in ne gledaj na druge; drugi naj gledajo pa na se. Vi gospodarji, ne bodi vas sram s svojo družino moliti pred jedjo in po jedi, o svetih večerih tudi svet Ro- šenkranc. Imenitneji ko ste, lepše vam bo; za vami bodo tudi sosedje potegnili. Vi poglavarji ste luč sveta, pravi Kristus: „Ne prižgejo luči, de bi jo pod mernik posta¬ vili, ampak na svečnik, de sveti vsitn, kteri so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, de vidijo vaše dobre dela, in častijo Očeta, kteri je v nebesih. 11 (Mat. 5, 14—i6.) — Vi rokodeli, ki po hišah daleč okolj na delo pridete (šivarji in šivile, gevlarji, tesarji in zidarji), oh ne pozabite s svojimi pomagavci (kseli in fantmi) ju- X terne in večerne molitve; pa tudi angelsko češenje na glas molite, kedar h mizi pri¬ dete. Domači ljudje vas bodo culi, in se bojo od vas naučili, ali o še niso vere zgu¬ bili. Apostolsko delo bo to , pa tudi plačilo veliko. — Vi kerčmarji (likebi alj ošterji), ki pivce imate, in na večer točarica luč na mizo prinese, ne pozabite kapco iz glave vzeti, se na glas pokrižati in večno luč z gostmi odmoliti. Kedar pa zvečer ura doteče, in je čas gostivnico zapreti, sezite po Roženkranc in ga začnite moliti. Vsak pošten kristjan bo z vami molil; kdor pa božji človek ni, ter nima vere ne Boga, naj se na dalej poda. Tako bote gostivniki vi veliko grehov pokrili, ki se, žalibogJpo gostivnicah gode. Eden krajcar dobička bo vam več teknil, kakor kupi pregreiuiiga dnarja, ki se brez molitve uabera. Taka domača služba božja bo kerč- marjem prinesla srečo in blagoslov (žegen) božji, in ravno na njim je vse ležeče. Vaši gosti in pivci pojdejo iz vaše hiše ne samo nahranjeni za truplo, ampak tudi na duši poboljšani. In koliko je to vredno! ~ Kaj pomaga človeku , če ves svet pri¬ dobi, svojo dušo pa pogubi?“ (Mat. 16, 26.) Preljube moje gospodinje in hišne matere! vam se posebno pripo¬ ročim, na vas se naj bolj zanesem, de me bote vbogale. Ako mož pozabi, ali ni gospodarja doma, se vstopi ti gospodinja v sredo svoje družine, in moli jim naglas pred jedjo in po jedi,.moli kleče z ottoci in posli o svetih časih svet Roženkranc. Ljuba mati! poskerbOde bojo tvoji otroci, rejenki in rejenkice vsako jutro in vsak večer na glas molili, ter jim poprej jesti ne daj. Kakor jih bote matere ve naučile in privadile, tako bodo. znali in storili vse svoje žive dni. Oj gospodinje iu ljube matere, bodite moje; pa ne toliko muje , kakor Jezusove; bo pa tudi Jezus vaš z Marijo, svojo ljubo materjo. Domača služba božja bo vaši hiši juterna zarja milosti božje, ki bode vas in vašo družino veselo obsijala, iu dopolnila lepo obljubo Jezu¬ sovo, ki je djal: „ Resnično, resnično vam povem , ako bote Očeta kaj prosili v mo¬ jem imenu, vam bo dal. — Prosite, in bote prijeli, de bo vaše veselje dopolnjeno .“ Jan. 16, 23—24. „In kteri se bodo po tem vodilu ravnali, mir in milost (bodi) nad njimi, in nad družinoj božjo.“ (Gal. 6, 16.) „In kedar se to pismo pri vas prebere, skerbite, de ga bodo tudi po drugot brali. Gnada (božja) bodi z vami! Amen/' Pri sv. Andreju peto nedelo; po sv. treh kraljih 1859. Lat*ntinski škof.