Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA 18. JUNIJA 1964 Leto XVI. — Štev. 24 Cena 20 din POMURSKI VES TNIK IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK -LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK-, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV. KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA CA-S0PISN0-ZALOŽNISKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA. KIDRIČEVA UL. 43. TEL. 21-383 Nedeljske volitve zadružnih svetov Tudi v pomurskih občinah so zadružniki in člani delovnih kolektivov v kmetijskih zadrugah volili organe upravljanja. Po občinah je bila udeležba naslednja: M. Sobota 98%, Ljutomer 98%,Radgona 96% in Lendava 95%. V soboški občini je bilo lil volišč, ki so bila, kot tudi v ostalih občinah lepo okrašena. Največ volilcev je volilo zjutraj med 6. in 8. uro, v zgodnjih popoldanskih urah pa so končali z volitvami pri Gradu, v Ljutomeru Križevcih pri Ljutomeru, Radgoni, M. Soboti, Prosenjakovcih in v Puconcih. Slika kaže volišče v Berkovcih — KZ Križevci pri Ljutomeru. Nevsakdanji kulturni dogodek Gostovanje iz Madžarske V ponedeljek, 22. jun. zvečer, bo v M. Soboti gostoval Mešani pevski zbor »Sindikata gradbenih delavcev« iz Budimpešte. To bo vsekakor nevsakdanje lepo doživetje za vsakogar, ki bo prisluhnil ansamblu, katerega sloves je segel že daleč čez meje lastne domovine. Veliko pa obeta tudi program. Na sporedu bo okrog 22 pesmi, katerih avtorji so zvečine sama znana imena iz glasbenega sveta. Omenimo naj samo — poleg madžarskih komponistov kot sta Bartok in Kodály — Schuberta, Schumana, Brahmsa, Smetano, Orffa in Gershwina. Zbor vrača obisk mariborskemu DPD »Slava Klavora«, in bo tedaj nastopil tudi v Mariboru. Razen v Mariboru in Murski Soboti bo zbor gostoval tudi v Varaždinu, Kopru in Lendavi. Lendava, ki prav te dni praznuje občinski praznik, ima tako izredno priložnost, da svoje svečanostne dni obogati s še eno zelo kvalitetno kulturno manifestacijo, ki povrh tudi ni brez pomena za razvoj dobrih sosedskih odnosov med obema deželama. Soboška kinodvorana bo brez dvoma zasedena do zadnjega kotička, zakaj za prireditev se zanimajo tudi ljudje iz precejšnjega pomurskega okoliša, zlasti še s področij, kjer živi madžarska narodnostna manjšina. Vsekakor bo obisk madžarskih gostov dogodek, ki bo imel svoj pomen in svojo težino kot kulturno doživetje in kot odraz prijateljskih zvez med našimi narodi. RAZGOVOR S FRANCEM LUBEJEM, PREDSEDNIKOM ODBORA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO PRI SKUPŠČINI SRS Tudi v zasebnem sektorju kmetijstva sodobneje opravljati dela Prejšnji teden se je mudil na obisku v nekaterih pomurskih kmetijskih delovnih organizacijah Franc Lubej, predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri republiški skupščini. Naprosili smo ga, da nam odgovori na nekatera vprašanja v zvezi z razpravami o problemih kmetijstva na sektorskih konferencah SZDL v soboški občini. Na zborih volivcev, sestankih krajevnih organizacij SZDL in drugih na področju soboške občine so se pojavljala vprašanja o modernizaciji proizvodnje na zasebnih kmetijskih površinah. V zvezi s tem so bila konkretna vprašanja o možnostih za nakup manjših kmetijskih strojev. Pri pojasnjevanju sta se pojavljali dve stališči: eni so trdili, da z ozirom na podružabljanje zemlje z odkupom in zakupom ni umestno, da si zasebni kmetovalci nakupujejo stroje. Drugi so nasprotno menili, da bi bilo to za napredek kmetijstva, ker bo še precejšen del zemlje ostal dalj časa v zasebni lasti in ker zadruge v tistem letnem obdobju, ko je sezona za določena dela, nimajo na razpolago potrebnih strojev, nujno potrebno. Kaj menite o tem problemu? »Mislim, da je taka usmerjenost v nadaljnjem razvoju kmetijstva, da kmet razpolaga s tako mehanizacijo, ki je zanj rentabilna, pravilna. Seveda pa nima smisla vlagati sredstva za večje stroje kot dvoosni traktor in podobno, pač pa so potrebe po manjših strojih za košnjo in razna dvoriščna dela, skratka takih, ki bi naj kmetu olajšali delo. Umestno bi bilo, da bi si tak stroj z zmogljivostmi za taka dela, kmet lahko nabavil. Razmisliti bi bilo potrebno tudi o možnostih kreditov za kmetovalce, ki ustvarjajo blagovno proizvodnjo. Naša industrija takim potrebam ne more zadovoljiti, uvoz pa je bolj skromen. Že sedaj je namreč po takih strojih precejšnje povpraševanje. Industrija se bo na to povpraševanje za prihodnje leto morala vsekakor pripraviti. Preštudirati pa bi bilo potrebno možnosti uvoza posebno glede carin, ker nimamo domače proizvodnje.« Drugi osrednji problem v teh razpravah so bile cene kmetijskih pridelkov. Ugotavljalo se je, da je pri cenah precej neurejenosti in da so nestimulativne, posebno cene mleka. Ali se pripravljajo v zvezi s tem kaki ukrepi? V letošnjih skupščinskih debatah je bilo mnogo govora o cenah. Ne toliko o višini cen, kolikor o razmerjih. Večja sproščenost pri odkupnih cenah je izredno pozitivna in se zato že pojavljajo pozitivne tendence pri reji živine in nadalnjem razvoju živinoreje. (Nadaljevanje na 4 strani) SVEČANOST V AVSTRIJSKI RADGONI V soboto dopoldne so v avstrijski Radgoni odprli in izročili namenu oskrbovalni dom. Svečanosti so se udeležili deželni glavar Josef Krainer, več članov štajerske deželne vlade ter politični in drugi predstavniki obmejne Radgone. Med gosti iz Jugoslavije je bila tudi predsednica občinske skupščine Radgona Marija Levarjeva. Oskrbovalni dom v Radgoni — po gradbeni izvedbi in opremi zelo moderna in prijetna zgradba — je četrti na Štajerskem. Veljal je nekaj nad 16 milijonov šilingov in ima 120 postelj. Franc Lubej S seje plenuma občinskega odbora SZDL M. Sobota Štipendirati več kadrov z znanjem obeh jezikov Prejšnji teden je občinski odbor SZDL Murska Sobota obširno razpravljal o uveljavljanju dvojezičnosti v upravi, sodstvu in šolstvu. V upravi občinske skupščine je sistematiziranih 43 takih delovnih mest, ki zahtevajo znanje obeh jezikov, zasedenih pa je 19 takih delovnih mest. To sicer omogoča, da državljani madžarske narodnosti lahko dobijo vsa potrebna pojasnila, vendar pa predstavlja problem, ker večina teh ljudi ne obvlada popolnoma obeh jezikov, zlasti ne madžarskega. Tudi na krajevnih uradih je stanje podobno. Zlasti starejši uslužbenci znajo madžarski jezik toliko, da dajo potrebna pojasnila, ne obvladajo ga pa v toliki meri, da bi lahko v madžarskem jeziku izdajali tudi odločbe. V poslovanju uprave je uveljavljeno načelo, da se dajejo odločbe o rešitvi vlog v takem jeziku, v kakršnem so bile vloge vložene. Če so vloge v madžarskem jeziku, se izda odločba v madžarskem jeziku in slovenskem jeziku. Na seji so tudi ugotavljali, da so se pa doslej državljani madžarske narodnosti zelo redko posluževali te pravice. Tudi na sodiščih je več sodnikov, ki lahko vodijo proces v obeh jezikih, čeprav je to večkrat težko, zlasti v primerih, ko sta stranki dveh narodnosti. Težave pa nastajajo zaradi terminov v madžarskem jeziku in pri pisanju zapisnikov, ker mlajše admini- strativno osebje ne obvlada obeh jezikov. V praksi se poslužujejo tudi prevajalcev. V zvezi s temi problemi se je poudarjalo, da bi bilo potrebno štipendirati večje število kadrov, ki bi se naučili obeh jezikov. Tudi v šolstvu je precej težav, ker morajo učitelji učiti oba jezika, čeprav običajno enega ne obvladajo dobro. Najčešče gre to v škodo slovenskemu jeziku, (Nadaljevanje na 2. strani) UREDNICA CICIBANA med kančevsko mladežjo Kančevci, majhna vas med goričkimi griči je bila praznična. Zastave, slavoloki, mlaji . . . Ne! Le ljudje so bili praznični. Kljub temu, da je bila sreda. Posebno najmlajši, učenci. Pa, kdo bi ne bil! V Kančevcih so pričakovali gosta iz Ljubljane, ljubega gosta — urednico največje slovenske otroške revije Cicibana, Branko Jurco. Priznati moram, da takrat ko mi je urednik poveril nalogo, z objektivom in beležnico spremljati ta obisk, niti sam nisem vedel kje so Kančevci. Sreča, da naši šoferji dobro poznajo ceste; pravim naši, kajti šofer, ki je iz Ljubljane pripeljal Branko, kljub povpraševanju ni našel Kančevec. Vozil je križem kražem po Goričkem, se nekajkrat približal celo madžarski meji in, ko je skoraj že obupal, je nenadoma na griču zagledal šolo in otroke. »Prmej kršen, če ni tisto kančevska šola«, je rekel in zapeljal naravnost čez travnik med košatimi lipami. Tako je Branka le prispela do svojih pridnih, morda celo najbolj pridnih dopisnikov. Prisrčna dobrodošlica in že Branke ni bilo več. Pa, ne da bi odpotovala?! Ne. Na travniku, za šolo, se je pomešala med mladež lovila in odbijala žogo, se smejala s pionirji — skratka: postala je pionir in ciciban obenem. Oh, oprostite, dogodke prehitevam. Najvažnejše bi skoraj izpustil! Dragi bralec, lahko uganeš, kaj je to »najvažnejše«? Ne moreš? Seveda, saj nisi bil zraven. V edinem razredu, ki ga premore kančevska šola, se je trlo učencev in drugih vaščanov. Pred svojimi gosti, s tovarišico Branko sta prišli tudi zastopnica Mladinske knjige, tovarišica Saša in urednica Najdihojce, tovarišica Živa. Torej, v kulturnem programu so nastopili dopisniki Cicibana. Bra- li so svoje spise o muci o strašnem toda nikoli hudobnem psu — Sultanu, Reksiju, Luk-siju in kaj jaz vem o katerem še. Ploskanje in smeh sta dopolnjevala program. Program se je iztekel in pred pionirje (Nadaljevanje na 2. strani) PREDVIDEVANJA O RAZVOJU POMURSKEGA TURIZMA IN 0 NEKATERIH INVESTICIJAH V ponedeljek je bilo v Slatini Radenci in v Murski Soboti posvetovanje o investicijah v turizmu do leta 1970. Posvetovanja so se udeležili tudi predstvaniki gospodarske zbornice za okraj Maribor in Zavoda za ekonomiko in urbanizem mariborskega okraja. Okrajni zavod za ekonomiko in urbanizem predvideva, da bo v prihodnje letni porast gostov v Slatini Radenci 9,3 — odstotni, nočitve se bodo povečavale za 12 %, medtem ko se bo povprečna doba bivanja po turistu povečala od 7,5 na 8,9 dni, razmerje med domačimi in tujimi turisti pa se bo spremenilo 60:40 v korist domačih. Tudi v Ljutomeru predvidevajo letni porast nočitev za 7,3 %, v Lendavi za 7,0 % in v Murski Soboti za 9,9 %. Na osnovi teh pokazateljev pa so predvidene tudi nekatere investicije v turizmu in v turistične objekte v Pomurju v naslednjih letih. V Slatini Radtenci bodo dogradili zdraviliški dom, novo restavracijo »Pri pošti«, kopališče (mine- camping in parkirni prostor. V Gornji Radgoni bodo dogradili hotel, nameravajo izgraditi servisno postajo za avtomobile, predvideva pa se dokončno asfaltiranje ceste (Nadaljevanje na 2. strani) ralno z električno terapijo), hotel z dietično restavracijo. Vreme za čas od 18. do 28. junija 1964 Okrog 22. junija trajen dež z ohladitvijo, nato deloma ali pretežno sončno, vendar nestalno s pogostimi padavinami, predvsem krajevnimi plohami ali nevihtami. vam priporoča kolektiv trgovskega podjetja prekmurski magazin murska sobota ZA ZADOSTITEV VAŠIH VSAKODNEVNIH POTREB PO ŽIVILIH IN GOSPODINJSKIH POTREBŠČINAH SKRBIJO POSLOVALNICE ŠPECERIJA — NOVI DOM — PRESKRBA—ŽIVILA Padle so »zadnje barikade« v ulici Stefana Kovača v Murski Soboti OD TEDNA HRUŠČOV NA DANSKEM V torek je sovjetski premier Nikita Hruščov prispel na Dansko in s tem začel tritedensko turnejo po skandinavski državah. Šest dni se bo mudil na Danskem, potem bo odpotoval na Švedsko, v prvih dneh julija pa bo zaključil na Norveškem svoj obisk. Nekako formalno gledano vrača s tem Hruščov obiske predsednikom teh treh držav. Glede na čas, ki je minil od teh obiskov v Moskvi in glede na dogodke, ki so v tem času bili, pa prinaša ta obisk v mednarodne odnose marsikaj novega. Hruščov je namreč ob raznih priložnostih izjavljal, da ceni zmerno stališče Danske in Norveške v paktu NATO, ki se je v zadnjem času uspešno kazalo v zavračanju teh dežel, da bi na svojem ozemlju trpele jedrska oporišča, prav tako pa tudi v njunem odporu do združenih jedrskih sil v Atlantskem paktu. Razen tega vidi Sovjetska zveza v nevtralni politiki Švedske pomemben element miru na severu Evrope. KONČANA EKONOMSKA KONFERENCA V ŽENEVI Po treh mesecih potrpežljivega in napornega dela ter veliki borbi z besedami in argumenti se je v Ženevi končala konferenca OZN o trgovini in razvoju. Poleg vrste manjših je dala tudi tri velike rezultate in sicer enotnost in solidarnost držav v razvoju, načela o mednarodnih ekonomskih odnosih in stalni univerzalni mehanizem za svetovno trgovino in gospodarski razvoj. DO TEDNA Občina Lendava praznuje V dneh od 15. do 22. junija praznujejo občani lendavske občine svoj občinski praznik. Letošnje praznovanje občinskega praznika je v znamenju številnih športnih in kulturnih prireditev. V ponedeljek zvečer je madžarska dramska sekcija DPD »Svoboda« iz Lendave uprizorila komedijo »Apuci, Maniuci, Babuci«, vendar je zaradi nevihte bila predstava slabo obiskana. V torek dopoldne so se pričela različna športna tekmovanja mladine, pionirjev in članov sindikalnih podružnic. Tekmovanja bodo potekala cel teden. Včeraj popoldne so v prostorih glasbene šole v Lendavi odprli likovno razstavo, na kateri je razstavljenih okrog 30 del slikarjev amaterjev iz lendavske občine in najboljše otroške risbe. Pionirke in pionirji iz občine Lendava se bodo srečali danes zvečer v dvorani »Svobode« na pionirskem srečanju, za katerega so pripravili bogat in pester kulturno-zabavni spored. Jutri bo DPD »Slava Klavora« iz Maribora uprizorilo odrsko delo »Ornifle ali Sapica«, v soboto zvečer pa bo v dvorani »Nafte« svečana akademija v počastitev občinskega praznika. V nedeljo dopoldne bo lendavska godba na pihala imela promenadni koncert v parku, popoldne pa bodo na igrišču NK »Nafta« hitrostne dirke za mopediste in kolesarje ter spretnostne vožnje za motoriste. V nedeljo zvečer bo v Lendavi nastopil Centralni pevski zbor sindikata gradbincev iz Budimpešte in končno bo zadnji dan občinskega praznika, v ponedeljek zvečer, še »Veseli večer«, ki ga je pripravilo DPD »Svoboda« iz Lendave. Osnovno šolstvo je vseslovenski problem V ponedeljek je bilo v Radgoni posvetovanje o nadaljnjem razvoju šolstva prve stopnje. Kljub temu, da je bito obravnavano na posvetovanju stanje v šolstvu samo na področju radgonske občine, pa veljajo tako ugotovitve razmer kakor tudi napovedi za bodoče ne samo za radgonsko marveč tudi za vse pomurske in tudi mnoge druge, manj razvite občine: osnovno šolstvo ni stvar komun, marveč je to vseslovenski problem. Teh misli je bil tudi republiški sekretar za šolstvo Boris Lipužič, ki se je udeležil radgonskega posvetovanja. Dejal je, da je potrebno, kot je bilo to poudarjeno tudi v skupščinskih razpravah o šolstvu, prekiniti z miselnostjo, da je le komuna poklicana, da ureja vsa materialna bremena šolstva prve stopnje. V radgonski občini ugotavljajo, da zaradi težav materialnega značaja ni moč zadovoljevati nalogam šolske reforme, še manj pa misliti na nove investicije brez soudeležbe širše družbene skupnosti. Smatrajo, da bi bilo potrebno v prihodnjih letih razvijati predvsem šole v šti- DANES V LENDAVI Danes dopoldne bo v Lendavi občinska predkongresna volilna konferenca ZKS. Na konferenci, kateri bo prisostvovalo 90 delegatov iz osnovnih organizacij ZK in članov občinskega komiteja bodo izvolili delegata za VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije ter razpravljali o številnih vprašanjih nadaljnje izgradnje ZK. rih večjih središčih in to v Radgoni, Radencih, pri Vidmu in v Apačah. Vendar pa naj bi veljala povečana skrb tudi ostalim šolam. Glede na socialne razmere nedavne preteklosti je v radgonski občini zelo aktualno tudi posebno šolstvo. Sodijo, da bi posebna šola v Radgoni morala ob sedanjih razmerah všolati še 250 do 270 otrok, ki sedaj obiskujejo osemletne šole kjer pa močno vplivajo na učne uspehe ostalih učencev. To vpliva tudi na učni uspeh na splošno, saj sodijo, da bo letos izdelalo razred od 60 do 70 odstotkov učencev. Na posvetovanju je bila omenjena tudi gradnja gostinske šole v Radencih. O gradnji te bi morali razmišljati tudi v sosednjih občinah. 14 LET LJUTOMERSKEGA ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV Ljutomerski šoferji in avtomehaniki se skrbno pripravljajo na proslavo republiškega praznika 13. julija. Ob tej priliki bodo proslavljali tudi 14. obletnico obstoja podružnice ZŠAM Ljutomer. To bo ena največjih manifestacij šoferjev po osvoboditvi v ljutomerski občini. V počastitev praznika bodo izdali posebno brošuro o razvoju omenjene organizacije, turizma in o drugih znamenitostih v Prlekiji. Glavna proslava bo v nedeljo 12. julija 1964 Tega dne bo svečano zborovanje vseh voznikov motornih vozil in članov ZŠAM ter AMD. Najboljšim voznikom bodo podelili plakete, značke. diplome in pohvale. Za tem bodo formirali veliko povorko motornih vozil, ki bo krenila skozi vasi Prlekije preko Cezanjevec, Križevec itd. V tej povorki bodo sodelovali domala vsi člani ZŠAM ter AMD Ljutomer in Križevec. Popoldne bodo ljutomerski šoferji organizirali PIKNIK voznikov motornih vozil v gozdu ob ljutomerskih ribnikih. Z Grafičarjeve tombole — 600 tisočakov: F. Bibianko, Ključarovci Zatišje glede 42-urnega delovnega tednika Po dokaj obširnih razpravah, ki so se začele s sprejemom nove Vstave o skrajšanju delovnega časa, v zadnjem obdobju opažamo nekakšno zatišje glede tega problema. V soboški občini so le nekatera podjetja obširneje proučila cel krog problemov, ki se pojavljajo s skrajšanjem delovnega časa, bilo pa je tudi nekaj »nelegalnih« primerov, ko so skušali v praksi preizkusiti, kako bi skrajšanje delovnega časa vplivalo na proizvodnjo in produktivnost. Ker ti preizkusi niso bili prej dovolj proučeni, razumljivo, da tudi končni rezultati niso bili takšni, kot so pričakovali. Toda za redno poizkusno uvedbo skrajšanega delovnega časa se ni odločilo nobeno podjetje. Očitno so bila dvojna pojmovanja. Ponekod se jim je zdelo zelo enostavno skrajšati delovni čas, drugod pa zopet pretežko. Bili so primeri, da so nekatera podjetja celotno »analizo« napisala na tipkani strani. Tako poenostavljanje seveda ni bilo resno. V nekaterih podjetjih kot na primer 1’ Muri pa so tudi temeljito preračunali, kakšne bi bile posledice skrajšanega delovnega časa, toda ugotovili so, da jim obveznosti v letošnjem letu tega ne dovoljujejo. Dosedanje razprave tudi kažejo, da so bile preveč načelne in da je bila neredko pozornost posvečena le temu, kako v okviru tega urediti delovni čas: ali naj bo delovni čas 7 ur ali pa naj bodo proste sobote. Premalo pa je bilo razprav o tem, kje so še proizvodne rezerve, ki bi jih bilo potrebno sprostiti, da se obseg proizvodnje in tudi kvaliteta ne bi zmanjšala. Čeprav se zdi, da bi bilo v trgovinah najlaže skrajšati delovni čas, pa se ravno tukaj pojavljajo dokaj čudne razprave. Nekateri si namreč skrajšanje predstavljajo tako, da bodo pač trgovine eno uro na dan manj odprte. Seveda to ni nobena rešitev, ker bi morali zasledovati prav drugo: delavci v trgovini bi morali delati krajši čas, trgovine pa bi morale biti odprte dalj časa. Nič ni čudnega ob takih pojmovanjih, da recimo kolektivi treh trgovskih podjetij v Murski Soboti ne morejo najti nobene rešitve. Zaradi takih pojavov bo potrebno v krajšem času temu problemu posvetiti večjo pozornost. V soboški občini predvidevajo, da bi z intenzivnejšim delom pri reševanju teh vprašanj začeli takoj po poletnih mesecih. Seveda pa tudi v gospodarskih in drugih delovnih organizacijah ne bodo smeli izpustiti iz svojih načrtov priprave na uvedbo skrajšanega delovnega časa in v skladu s tem tudi pripraviti vse potrebno ne samo glede analiz, temveč tudi glede ureditve proizvodnih problemov. Š. Balažic Nesreča madžarskega letala V sredo zvečer okrog pol devetih so mnogi v Prekmurju zaslišali v zraku nenavaden šum, ki pa je hitro utihnil. Sele kasneje so zvedeli, da ga je povzročilo madžarsko reaktivno letalo, ki je zašlo v naš zračni prostor, ker je pilot na rednem poletu izgubil orientacijo. Ko je pilot ugotovil, da je zašel in da mu bo vsak trenutek zmanjkalo goriva, je izskočil, letalo pa je pri vasi Gorica strmoglavo treščilo na zemljo. Od letala so ostali le koščki, nekateri deli pa so se globoko zarili v zemljo. Ostala je velika jama, katere dno je pokrila voda. Ljudje so hitro prihiteli na kraj nesreče, pomagali pilotu, ki se je zapletel o krošnje dreves, da se je osvobodil padala ter da so ga prepeljali v soboško bolnišnico, kjer pa so ugotovili le neznatne poškodbe. Pilot je noč prespal v hotelu »Zvezda«, naslednjega dne pa se je sprehajal po mestu, kjer je tudi pričakal predstavnike komisije in nato zvečer s helikopterjem odpotoval na Madžarsko. Posebna jugoslovansko-ma- džarska komisija je v četrtek začela raziskovati vzroke in okoliščine nesreče. Naslednjega dne, ob srečanju s predstavniki občinske skupščine v Murski Soboti, so se madžarski predstavniki zahvalili za prijateljski odnos do pilota in izrazili veliko zadovoljstvo, ker je nesreča minila brez smrtnih žrtev. Na kraju nesreče so ugotovili, da razbitih ostankov letala ne bi bilo umestno izkopavati in so zato jamo zasuli. Prenosi s prve strani O NEKATERIH INVESTICIJAH G. Radgona — Cmurek in asfaltiranje cest Radenci — Križevci pri Ljutomeru in Radenci — Kapela. V ljutomerski občini so predvidene investicije v gradnjo motela pri ribnikih, za adaptacijo gostišča »Vinski hram« v Jeruzalemu, dograditev turistične postojanke »Ribniki«, adaptirati nameravajojo gostišče »Pri Prleku« in izgraditi tribune na hipodromu v Ljutomeru. V občini Lendava predvidevajo izgradnjo hotela s 30 ležišči, turistične postaje v goricah, dograditev lovskega doma v Lendavi, v načrtu pa je tudi izgradnja ribiškega doma s campingom v Črensovcih, ureditev bukovniškega jezera, kopališča v Lendavi in preureditev lendavskega gradu za potrebe turizma. V letih do 1970 naj bi v murskosoboški občini zgradili naslednje objekte: hotel servisno postajo in novo kopališče v Murski Soboti, v Moravcih bodo povečali počitniško naselje, zgradili novo kopališče, motel, camping in avtobusno postajo. Izgradnja avtobusne postaje je predvidena tudi v Murski Soboti. Predvidena je še izpolnitev turističnega doma v Petrovcih, ureditev gostinskih objektov in mejnih prehodov na obmejnem področju. Do leta 1970 naj bi bile asfaltirane še ceste M. Sobota — Gederovci in Martjanci — Moravci. To so najpomembnejši objekti, katerih gradnja je predvidena do leta 1970. Nedvomno so vsi ti objekti za razvoj pomurskega turizma potrebni. UREDNICA CICIBANA MED KANČEVSKO MLADEŽJO je stopila tovarišica Branka. V napetem pričakovanju je vse obmolknilo, še Reksi, ki je lajal nekje za šolo, je obmolknil. »Dragi cicibani in pionirji! V uredništvu Cicibana smo se odločili, da vam, kančevskim dopisnikom podelimo nagrado. To pa zaradi tega, ker ste si to nagrado zaslužili. Ko smo, jeseni prejšnjega leta razpisali natečaj, smo pozvali otroke iz vse Slovenije, naj nam pišejo spise: moja muca, moj kužek, moj petelinček, moje kokoške. In res smo dobili v uredništvo Cicibana toliko pisem kot še nikoli. Pisali so nam iz vse Slovenije, največ in najlepših pisem smo dobili prav od vaških otrok. Ko smo se odločali, kam bi šli, nam ni bilo težko. Pomagali so nam vaši dopisi. Bili smo posebno veseli, ko smo zvedeli, da so Kančevci majhna vas, z majhno šolo — enorazrednico in da je vas vseh skupaj samo tri in trideset šolo obveznih otrok ...« Nagrada, pisalni stroj, je kančevskim pionirjem zelo dobrodošel. Pa, kaj nagrada, srečanja z Branko je bila mladež najbolj vesela. Povabila so kar deževala. Tovarišica Branka še pridi k nam, v Kančevce! Boš videla, dolgčas ti ne bo nikoli! tekst in foto: Joži Šabjan ŠTIPENDIRATI VEČ KADROV Z ZNANJEM OBEH JEZIKOV kar povzroča otrokom pri nadaljnjem šolanju precejšnje težave. V šolstvu bi pa bilo potrebno čimprej urediti vprašanje okolišev, ker podatki o naravnem prirastku v nekaterih krajih opozarjajo na to, da ni umestno graditi toliko središč, kolikor se je prej predvidevalo. Rešiti bo potrebno predvsem vprašanje šolskih okolišev Šalovci in Fokovci. Tudi učitelje na dvojezičnih šolah bo potrebno zaradi težjega dela bolje nagrajevati. Š.B. Zaskrbljenost zaradi mlačve V Uradnem listu SR Slovenije, štev. 17, letnik XXI. je izšel zakon o taksah na proizvajalne priprave in predmete v državljanski lastnini. Zakon je sicer popolnoma v skladu s težnjami, da se v zasebni lasti ne bi kopičila večja proizvajalna sredstva (traktorji, prikolice, buldožerji itd.), toda kljub temu je na področju soboške občine povzročil precejšnjo zaskrbljenost. Večina mlatilnic je namreč v lasti privatnikov, ki uporabljajo za pogon stare in že močno iztrošene traktorje. Ker pa zakon določa, da za stroje »plačujejo lastniki še dopolnilno takso v višini štirikratnega zneska redne takse, če se opravljajo z njimi storitve za druge« pa praktično onemogoča, da bi se ti traktorji koristili za mlačvo, ker so takse tako velike, da presegajo vrednost strojev. Zato pa nastaja zaskrbljenost, kako pravočasno opraviti, mlačev. Kmetijske zadruge namreč v tako kratkem času ne zmorejo nakupiti toliko mlatilnic, da bi jih pa kupile od zasebnikov, pa ne bi upravičeno, ker so tudi te izredno iztrošene. Zaradi tega, ker ne bi bilo mogoče opraviti mlačve v rednem roku, pa bi nastala občutna gospodarska škoda zlasti še pri takšnem načinu spravljanja žit. Lastnikov mlatilnic z elektromotrji pa je zelo malo. Zaradi tega specifičnega problema povzroča sicer pravilen in umesten predpis precej problemov, ki jih pa bo potrebno rešiti čimprej. Mlatilnice je namreč potrebno pripraviti za mlačvo, mlatilničarji, ki se poslužujejo traktorskega pogona, pa so v negotovosti ali pa se sploh odrekajo temu, da bi opravljali mlačev. Š. Balažic Krompirjevim nasadom preti velika nevarnost Priča smo izredno močnemu napadli rastlinskih bolezni in škodljivcev na poljščinah, predvsem na krompirju in na sadnem drevju. Da bi preprečili največjo škodo smatramo, da je naše kmetovalce potrebno opozoriti na najnevarnejše škodljivce in na najenostavnejše metode njihovega uničevanja. Posebno težak je letos napad koloradskega hrošča (Doryphora) (Leptinotarsa) Decemlineata, Coleoptera) ki preti uničiti zaradi izrojenosti oslabele krompirjeve nasade. Pri uničevanju krompirja nosi velik delež tudi glivična bolezen, ki ji pravimo krompirjeva plesen (Phytopthora infestans, Phycomycetes). Pri krompirju so odločujoče še mnoge druge bolezni, posebno virusne, katerih pa sedaj podrobno ne bomo obravnavali ker na njihov razvoj sedaj ne moremo bistveno vplivati. Tudi biologije teh škodljivcev ne bomo opisovali, ker sedaj za to ni časa, pač pa bomo na koncu navedli najvažnejša sredstva za zaščito. Opozorili bi samo še. da se je koloradski hrošč v zaskrbljujočem obsegu razširil tudi na paradižnik in druge sorodne rastline. Opozoril bi še na nekatere važne škodljivce v sadjarstvu, predvsem na naslednje: jabolčno zeleno uš (Medoralis pomi), glivično bolezen škrlup na jablanah in hruškah (Venturia inaequalis) in škodljivec jabolčni zavijač (Carpocapsa pomonella). Omenili bi Še dve bolezni krmne in sladkorne pese in to glivično bolezen pegavost litstja (Cercospora beticola) in listna uš (Myzus persicae, Aphis (Doralis) fabae. Vse zgoraj navedene ŠKODLJIVCE (Insekta) uničujemo s sredstvi za uničevanje žuželk ali insekticidi. Ti so sledeči: LINDAN PRAŠIVO, katerega, uporabljamo za zapraševanje rastlin in razkuževanje tal. Za zaščito rastlin ga rabimo 15 do 20 kg na ha, za razkuževanje tal pa 100 do 200 kg na ha in ga vdelamo v tala. LINDAN OLJE, uporabljamo za škropljenje rastlin proti škodljivcem. Na 100 litrov vode primešamo 0,25 do 0,50 litra tega sredstva. SVINČENI ARZENAT, je močan želočni strup. Rabimo ga za škropljenje krompirja in ga damo 1 do 1,5 kg na 100 litrov vode. PANTAKAN OLJE, uporabljamo 1 kg na sto litrov vode za škropljenje vsakovrstnih rastlin. PEPEIN PRAH, rabimo za zapraševanje rastlin. Na en ha ga potrebujemo okrog 20 kg. BILAN, je zelo učinkovito sredstvo proti škodljivcem in ga damo 0,07 litra na 100 litrov vode. SEVIN, prah uporabljamo za zapraševanje ali za škropljenje v 0,1 do 0,2% na 100 litrov vode. Proti glivičnim boleznim (Fungi) uporabljamo sredstva proti glivam ali Fungicide, ki so naslednji: ZINEB, uporabljamo proti glivičnim boleznim in ga damo 35 dkg na 100 litrov vode. BAKRENO APNO, uporabljamo 1,5 kg na 100 litrov vode. DELAN, je zelo učinkovito sredstvo proti škrlupu in peronospori ter ga rabimo 15 do 20 dkg na 100 litrov vode. KARATHANE, deluje zelo dobro proti plesnim in ga uporabljamo 5 dkg na 100 litrov vode. Je odlično sredstvo za zaščito ločnic in za razkuževanje zemlje v lončkih. O podrobnosti se posvetujte s strokovnjakom. ORTHOCIDE, uporabljamo proti glivičnim boleznim 30 dkg na 100 litrov vode. COSAN, je žvepleni preparat in ga rabimo proti pepelastim plesnim v koncentraciji 60 dkg na 100 litrov vode. SUMPOROL, se uporablja enako kot Cosan. Proti pršicam (rdeči pajek — Paratetranychus pilosus) uporabljamo sredstva za zatiranje pršic, ki so naslednja: Nadaljevanje na 6. strani 2 POMURSKI VESTNIK 18. junija 1964 PREDSTAVLJAJO SE DELOVNE ORGANIZACIJE IZ LENDAVSKE KOMUNE IN ČESTITAJO ZA LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK — PREDSTAVLJAJO SE DELOVNE ORGANIZACIJE Viktor Novosel, predsednik sveta delovne skupnosti Občinske skupščine Lendava o prvih izkušnjah enoletnega upravljanja Še bliže in dostopno k občanu Svet naše delovne skupnosti je bil izvoljen aprila lanskega leta. To je bilo tudi prvič, ko smo v občinski upravi dobili ta samoupravni organ. V času enoletnega delovanja se je svet delovne skupnosti ukvarjal predvsem z urejanjem novega uslužbenskega sistema in njegovim prilagajanjem našim, v nekaterih primerih tudi specifičnim pogojem. Ovrednotili smo delovna mesta v občinski upravi in sprejeli nov pravilnik o notranji delitvi osebnih dohodkov. Določili smo tudi kriterije glede izobraževanja in usposabljanja kadrov na višjih in visokih šolah, saj je potreba po strokovno usposobljenih uslužbencih še vedno velika. Tako smo iz sklada skupne porabe namenili 900.000 dinarjev za štipendiranje treh uslužbencev na višjih in visokih šolah in štirih uslužbencev na ekonomski srednji šoli. Letos bomo omogočili študij še enemu kandidatu na višji komercialni šo- li in dvema kandidatoma na višji upravni šoli. Prvo leto kandidati izredno študirajo, medtem ko se lahko v drugem letu že vpišejo kot redni slušatelji na ustrezne šole ob tem, da jim bodo zagotovljene štipendije v višini njihovih osebnih dohodkov. Svet delovne skupnosti je predložil potrebe po vzdrževanju občinske uprave občinski skupščini, ki je njegov predlog sprejela z razumevanjem. Tako razumevanje pa nas kajpak obvezuje, da storimo vse za izboljšanje dela občinske uprave. Težimo predvsem za tem, da bi izboljšali poslovanje sprejemne pisarne. Področje tega prizadevanja je dokaj široko — od izboljšanega odnosa uslužbencev do občanov, pogostejšega in dostopnejšega kontaktiranja z občani, strokovnega usmerjanja k posameznim službam, na katere se občani obračajo, učinkovitejšega in pravočasnega obveščanja občanov o rešitvi raznih prošenj in sploh upravnih aktov itd. pa do skrbne priprave gradiva za sedanja občinske skupščine in tudi zbore občanov. Odbornikom madžarske narodnostne manjšine že sedaj dostavljamo gradivo za seje skupščine v njihovem nacionalnem jeziku. Kar največ poslov sprejemne pisarne želimo prenesti na šest kra- jevnih uradov, ki so že zaradi bližine mnogo bolj dostopni občanom. Tako bodo lahko občani opravili mnogo svojih opravkov kar na krajevnem uradu, tudi pri posredovanju vlog na zapisnik. V ta namen bomo priredili poseben seminar, kjer se bodo vodje krajevnih uradov lahko dodobra seznanili s pristojnostmi sprejemnih pisarn. Zavzemamo pa se tudi za izboljšanje mehanizacije občinske uprave. Svet je doslej sklical že tri sestanke celotnega kolektiva delovne skupnosti, mimo tega pa tudi redno seznanja orga- (Prenos na 6. strani) Nadaljnji razvoj obrata petrokemije Podjetje Nafta v Lendavi sestavljajo obrati rudarske, petrokemične in strojne dejavnosti. Člani delovnega kolektiva v teh treh sektorjih si nenehno prizadevajo s pridnim delom, umnim gospodarjenjem, v zadnjem času s čedalje uspešnejšim izkoriščanjem skritih rezerv, z boljšo organizacijo dela in večanjem storilnosti, da bi čimbolje in čim-več proizvajali. Izmed vseh treh sektorjev, ki jih v svoji dejavnosti vključuje podjetje Nafta, je najmlajši obrat petrokemije, ki se hitro širi in dograjuje. V okviru petrokemične dejavnosti je bila najprej izgrajena tovarna metanola, ki le- tos že poskusno obratuje in bo s mesecem julijem prešla v redno obratovanje. To je prva tovarna metanola v Jugoslaviji in kljub svojim kapacitetam, 6 tisoč ton meta- nola letno, ne bo mogla zadostiti jugoslovanskim potrebam po metanolu, ki bodo v prihodnjem letu, sodeč po povpraševanju kupcev, v Jugoslaviji znašale kar 13 tisoč ton Tovarna metanola v Lendavi pa bo ob najboljših pogojih in ob polni izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti letno (Prenos na 6. strani) PRI »MEHANIKI« V LENDAVI Statut že uresničujejo... S svojim statutom je Industrijsko podjetje za predelavo kovin in plastičnih mas »Mehanika« v Lendavi dobilo mnogo bolj popolne notranje predpise, kot so jih vsebovala pravila podjetja. Statut načelno ureja celotno proizvodno in kadrovsko politiko podjetja, pri poglavju o upravljanju podjetja z osnovnim smotrom neposrednega upravljanja delovnih dosežkov in sredstev po proizvajalcih pa določa poleg osrednjih samoupravnih organov tudi organe upravljanja na ožjih delovnih področjih: zbore delovnih enot, njih odbore in obratni delavski svet. Ti organi so že izvoljeni po določbah statuta in so se tudi že začeli uveljavljati na svojih samoupravljalskih področjih. Delavski sveti in upravni odbor so se tudi že začeli pripravljati na sprejemanje svojih delovnih programov odnosno poslovnikov. Ob neposrednem sodelovanju proizvajalcev na zborih delovnih enot analizirajo dosedanje delovne rezultate in načrtujejo, kako bi ob nenehnem razvoju podjetja povečali osebne dohodke članom delovnega kolektiva in jim tako izboljšali življenjske pogoje. Prihodnje mesece bodo končana dela v novi proizvodni hali, katero je podjetje pričelo graditi že lani. Novi prostori bodo podjetju omogočili primernejšo razporeditev delovnih strojev in drugih naprav, ki ob sedanji tesni razvrstitvi ne dajejo možnih in zadostnih rezultatov. S tako razporeditvijo strojev in naprav bo tudi mogoče izboljšati organizacijo dela in doseči večje proizvodne uspehe, kar bo imelo ugoden vpliv na ce- (Prenos na 6. strani) PRIDELOVALNO SODELOVANJE V KMETIJSKI ZADRUGI LENDAVA Letos ugodni pridelki Kmetijska zadruga v Lendavi sodeluje s kmetovalci svojega okoliša v vedno večjem obsegu. Letos je dosežen ugoden napredek zlasti v živinoreji. Že lani v drugi polovici leta so spitali kmetovalci v kooperacijskem sodelovanju z zadrugo 80 prašičev in 12 mladih goved, letos pa ima zadruga pri svojih kooperantih v pogodbenem pitanju že nad 2.500 prašičev in 140 glav mladih goved. Do konca leta bo zadruga spitala v sodelovanju nad 3.000 prašičev in 3000 glav goveje živine. Zadruga posreduje kooperantom pujske za pitanje, krmila in strokovna navodila, kmetovalci pa dajo prostore in vložilo svoje delo. Taka reja je za kmetovalce zanimiva, saj lahko naenkrat redijo od 5 do 100 ali celo 125 prašičev, tako si pa ustvarijo letno nad 500 tisoč din čistega dohodka samo s kooperacijsko rejo živine. V bodoče bo zadruga posvetila reji pujskov še večjo pozornost. Drugo leto ji bodo kmetovalci zre- dili v kooperacijskem sodelovanju že nad 6.000 pujskov, katere bodo kooperanti spitali do dokončne teže 100 do 150 kg. Pred leti so v zadrugi predvidevali izgradnjo farme za pitanje prašičev, po letošnjih izkušnjah pa te gradnje ne kaže uresničiti, ker bo predvidenih 6.000 bekonov letno lahko zadruga spitala v kooperacijskem sodelovanju brez večjih investicijskih naložb v prostore za pitanje. Kmetijska zadruga Lendava ima v načrtu, da bo uvedla tudi kooperacijsko rejo plemenskih krav. Tako bodo kmetovalci lahko zredili več telet in jih lahko tudi spitali do dokončne teže 450 do 500 kg. Tudi v rastlinski proizvodnji letos sodeluje zadruga s kmetovalci v mnogo večjem obsegu kot lani že na domala 4.000 ha zemljišč. Kot merilo za uspeh lahko navedejo tudi uporabo gnojil in kakovostnih priznanih semen, ki se je v primerjavi z lanskim letom domala podvojila. Kljub temu, da zadruga ni mogla pravočasno zagotoviti dovolj dušičnih gnojil, je že do sredine spomladanske setvene sezone izdobavila svojim kooperantom toliko gnojil kot lani v vsem letu (2.000) ton). Uporabljena semena (Prenos na 6. strani) Trgovsko podjetje »Univerzal« Lendava: do potrošnika tudi v najbolj zakotnih vaseh ali zaselkih »Danes je resnično drugače...« Od Doline, vasi na skrajnem jugovzhodu Prekmurja, od koder je do državne meje le še kakšen lučaj in kjer je z zalednih hribčkov mogoče čez mejo opazovati prizadevno madžarsko ljudstvo pri vsakodnevnem opravilu na polju in v vinogradih in od koder se v nasprotni smeri odpira čudovit razgled na širno, plodno prekmursko polje — pa tja do Gornje Bistrice, vasi ob Muri, katere stranski rokavi in struge tvorijo cel niz ravninskih jezerc, jezerc, čudovito o- krašenih z listi in cvetjem lokvanja . . . Od Murskega Središča, znanega po kvalitetnem premogu, od lendavskih naftnih polj do Kobilja, vasi oh madžarski meji, vasi, katero obkrožajo zeleni gozdovi in nizki hribčki, zasajeni z vinsko trto — tod ima Trgovsko podjetje »Univerzal« iz Lendave svojih trideset poslovnih enot, vse zato, da je preskrba prebivalcev čimbolj enakomerna, čimboljša. čimpopolnejša. Očanci, kateri se spominjajo časov Franca Jožefa, pa tu in tam še kaj radi navežejo besedo na »stare, dobre Čase«, ko je »Butika« bila še v vsaki vasi ali pa sta bili celo po dve in so vsi »trgovci« lahko živeli, se sicer težko sprijaznijo s tem, da zdaj ni več tako ... Pa vendar se jim iskre oči kot vsakemu, ko v trgovinah občudujejo toliko novih, toliko lepih, dobrih, praktičnih in potrebnih reči, ki lajšajo in lepšajo življenje, olajšujejo delo in prihranjujejo čas, ki je danes že zelo dragocen, saj ga je ponavadi vedno premalo. In ob tem prizanesljivo, kot v podzavesti, ugotavljajo, da mnogo tega v tistih »dobrih, starih časih« pač ni bilo in da je današnjemu človeku le mnogo lažje, mnogo boljše, mnogo lepše ... Da, da . . . življenje je danes pravzaprav čisto drugačno »Gradiš« ti poreko, »hišo, pa potrebuješ cement, potrebuješ strešnike, apno, pa železo, žeblje in mnogo drugih reči. Potrebno je le stopiti v vaško trgovino ali pa tudi v mestno, naročiti — in že ti pošljejo, kamor to želiš, vse potrebno ... Še kravic ni potrebno napregati, imele bodo več mleka ... Da, nekoč smo pa v pravih kolonah voz tedne in tedne vozili po par »metrov« materiala. In drug drugemu smo bili desetletja dolžni vožnjo ... Da! Če potrebuješ to ali ono, recimo obleko: pomeriti jo je samo treba in že je tu gotova; ni potrebno več biti v skrbeh, ali bo sešita do praznikov ali ne. Saj veste, takrat je za novo obleko najlepša priložnost! Če opremljaš hišo, je pohištva na izbiro, kakršnega hočeš. In še na dom ti ga dostavijo, če seveda nimaš vozila. da bi ga lahko sam prevzel v trgovini. Kakor pač želiš! In koliko je drugih reči, ki jih nekoč ni bilo moči videti v trgovini, koliko reči, zaradi katerih je danes boljše, ker jih ni potrebno izdelovati ali pripravljati doma . . . Pravim ženi: »Stara, ne muči se s testom, nisi več tako pri močeh, pa tudi časa nimava, treba je na polje! Stopi raje v trgovino in kupi . . In na tobak ne pozabi (zaupno: veste, to menda vse žene raje pozabijo, posebno sedaj, ko toliko govorijo in pišejo o raku . . .he! . . .he!). Pa je kot bi trenil, kosilo gotovo! V tem letnem času pa se še kako prileže kakšna minuta počitka po kosilu, ko je dela na polju itak na pretek . . .« Družina štorkelj v Dol. Lakošu. Naše zveste spremljevalke ne moti niti cestni trušč... Že 5 let gnezdijo pri Kepeju. Nekaj onegavi s čedro, kot da noče vleči, in ko jo ponovno prižge, nadaljuje s spomini, primerja, presoja: »Veste,« pravi, »nekoč smo muziko slišali samo na veselicah, kadar so bile . . . no, ja, tudi na gostuvanjih in seveda v cerkvi. In le redki so imeli gramofon; povečini Amerikanci, ki so se vrnili domov v stare kraje. Eh, danes pa je slišati radio iz vsake hiše, kaj bi tudi ne, ko pa jih v teh trgovinah najdeš toliko in v takšni izbiri, da ti roka kar sama seže v žep. In še ti ga lepo pošljejo domov . Pa televizorji, dosti jih je že — ja. veste, malo se bojim, ljudje so postali strašno pametni: pogrunta- jo ti tako stvar, sliko na takšno daljavo . . . Kje bi v mojih mladih letih kaj takega! Zdaj pa ti ga iz trgovine pripeljejo na dom in še za montažo, ali kako že temu pravijo, pa skrbijo, da lahko kar takoj gledaš. Ja. no, saj pravim, da je danes vse tako drugače ... Prej sem kdaj tre- petal, ko sem šel v trgovino, veste, precej in domala vedno je bilo nekaj na dolg . . . Danes pa ti prijazni ljudje v trgovinah privoščijo pošteno besedo, če si mlad ali pa star. Saj pravim: ja, ja . . . Pa vse to nekam hitreje gre. Nekoč smo se vozili z vozovi, hodili največ peš, tudi v Maribor, kadar je bilo potrebno, v najboljšem primeru pa smo zapregli zapravljivček. Avto smo videli vsak teden enkrat in še takrat so nam otroci, iz strahu pred njim pobegnili daleč s ceste na njive Danes pa vse to prevažajo s tovornjaki, avtobusi, avtomobili, bicikli, mopedi, z vlakom in ne vem, s čim še vsem . . . Prej so »ta luksuzne« imeli le nekateri veliki gospodje, zdaj vidite Fičota, pa Rekorde, pa Forde, pa ne vem, kakšne avtomobile še vse, na vseh cestah in poteh, da se jim je kar težko izogibati. In ne samo na poteh, tudi na njivah! Pogledaš in pomisliš: kako je le taka stvarca zašla med rodno klasje, pa vidiš celo družino pri okopavanju koruze, avto pa na njivici čaka in nič mu ni treba polagati krme . . . Eh, da, dosti je danes drugače, kot je bilo nekoč. In ko prideš v trgovino, začutiš, da je tudi tu drugače; nekako bolj je naša, ne več tako trgovčeva kot nekoč . . .« In očanec si poravna klobuk in iztrka čedrico . . . Drugače? Da, drugače . . .! Tudi v tem kotu naše domovine, utesnjenem z vzhoda in severa od državne meje in z juga, opasanem z reko Muro . . V tem kotu, polnem lepot in življenja, je danes marsikaj drugače in jutri Še bo bolj drugače, kot je bilo nekoč. Drugače v gospodarjenju, drugače v navadah, drugače v življenju. Počasi, sicer pa nezadržno spreminja iz dneva v dan svoje lice tudi trgovina, iz dneva v dan je podoba in bistvo trgovine tudi v tem delu Pomurja vse bolj blizu glavnemu smotru — delovnemu človeku! In tako je prav, kajti njemu je namenjena, njemu tudi mora služiti . . . 12 % v Tovarni dežnikov in pletenin Lendava V lendavski Tovarni dežnikov in pletenin so v prvih petih mesecih letošnjega poslovnega leta presegli časovno določeni plan proizvodnje in prodaje izdelkov za okrog 12 odst. Tej vzpodbudni novici pa lahko v podjetju dodajo še eno: kaže namreč, da bodo v prvem polletju močno presegli tudi izvozne obveznosti. Kakovostne pletenine izvažajo trenutno v Sovjetsko zvezo, Holandijo, Francijo in Kanado. Razgovori potekajo tudi o izvozu dežnikov, vendar pa ustreznih aranžmajev zaenkrat še niso sklenili. Prav uspešna pa je letos tudi usmeritev podjetja na domače tržišče. Osvojili so že vso jugoslovansko tržišče. Zavoljo premajhnih zmogljivosti so doslej oskrbovali s svojimi izdelki pretežno večja potrošna središča, letos pa so v svoja poslovna prizadevanja pričeli uspešno vključevati tudi manjše in odročnejše kraje v državi. V podjetju se zlasti sedaj v poletni sezoni specializirajo za proizvodnjo vrtnih, wee-kend in zložljivih senčnikov, za katerimi je na domačem tržišču veliko povpraševanje. Nekatere novitete bodo kmalu poslali na trg. POMURSKI VESTNIK 18. junija 1964 3 KULTURNA PANORAMA Moščančari so uprizorili komedijo »Zaradi stanovanja« Relativen uspeh Prostore, kjer je prej delalo Kulturno prosvetno društvo Gornja Radgona, je zasegla glasbena šola. Toda tudi ta je kmalu doživela podobno usodo: izpodrinila jo je mesnica. Tako je po vseh teh peripetijah ostalo radgonsko kulturno prosvetno društvo brez prostorov. Morda je v tem vzrok, da zato v minuli sezoni ni pokazalo posebno uspešnega dela. Izmed vseh sekcij je edino dramska skupina zbrala toliko moči, da je nastopila na domačem odru. Pevski zbor pa se je razšel. Če po teh skromni dejstvih poskusimo oceniti kulturno Življenje v Radgoni, bi res ne mogli trditi, da je bilo uspešno. Toda kljub temu se je v Radgoni čez sezono razvrstilo dokaj lepih kulturnih prireditev, za kar gre vse priznanje Zvezi kulturno prosvetnih organizacij radgonske občine. Začnemo lahko kar z občinskim praznikom, ki ni minil tudi brez kulturnih dogodkov. Pomembno mesto zavzemajo tudi gostovanja, saj je dvakrat gostovala mariborska opera, še večkrat pa gledališče iz Celja. To je dvakrat nastopilo celo izven občinskega središča: v Vidmu in v Apačah. Velik odziv je doživela tudi razstava likovnikov amaterjev. Kar se pa tiče nastopov, kot so literarni večeri ali kaj podobnega, pa priznavajo vsi književniki, ki so že nastopali v tem kraju, da nikjer v Sloveniji niso srečali tako pozorne publike. V mesecu februarju in marcu pa so v občini organizirali revijo dramskih skupin, kar je prineslo mestu pet predstav, vendar pa v celoti ta revija ni dobro uspela, ker se je niso udeležila vsa društva. Zlasti boljše dramske skupine se niso odzvale kar velja recimo za družino iz Apač. Druga podobna revija, namreč, deseta občinska revija pevskih zborov pa je zabeležila dokaj lepši uspeh, ne zgolj zato, ker je sodelovalo pri tem veliko število pevcev (900), ampak tudi zategadelj, ker je nudila Radgoni lepo kulturno doživetje. Po tej kulturniški bilanci« sodeč je bila kulturna dejavnost v radgonski občini dokaj pestra. Toda ta uspeh je relativen. Samo, če primerjamo, da recimo večina delovnih kolektivov posveča nesorazmerno več pozornosti športu, je podoba že nekoliko drugačna. Seveda ne gre podcenjevati telesnovzgojne kulture, vendar pa ni nič novega, če trdimo, da kultura doživlja v marsikaterem primeru slabšo podporo kolektivov ali družbenih organov, kot recimo nogomet. Pri tem pa je treba takoj pripomniti, da kaže občinska skupščina vso pozornost domači Zvezi kulturno prosvetnih organizacij in da je torej v tej družbeni pozornosti dokaj zasluge, da je radgonska občina vendarle zabeležila pestro kulturno dejavnost v minulem obdobju. DRAGO GRAH Večer pesmi in folklore Minulo soboto je v Murski Soboti gostovalo delavsko kulturno umetniško društvo iz Varaždina. Društvo, ki vrača obisk mariborskemu kulturno umetniškemu društvu, je že gostovalo po nekaterih krajih v Sloveniji. Zdaj se nam je tudi v M. Soboti ponudila priložnost, da se seznanimo z delom kulturne skupine, ki ima za sabo že šestdesetletno tradicijo. Ker dela društvo res na povsem amaterski osnovi, je toliko bolj presenetljivo, da se lahko ponaša s tako kvalitetnimi dejavnostmi. Program so sestavljale narodne pesmi iz tujih in domačih logov, ki jih je pel ali zbor ali pa so- list, in pa narodni plesi jugoslovanskih narodov. Največ priznanja med publiko je doživela folklorna skupina, čeprav po vrednosti izvedbe tudi vokalne točke niso mnogo zaostajale. V celoti je društvo s svojim gostovanjem v M. Soboti doseglo lep uspeh, ki tudi m mogel izostati, če upoštevamo, da društvo zmeraj teži za tem, da gostuje kar se da veliko drugod in tako širi kulturo med ljudstvom: murskosoboškemu občinstvu je nudilo poldrugo uro prijetnega razvedrila in tu pa tam tudi že skoraj umetniškega užitka. Drago Grah Več nastopajočih kot gledalcev Pionirji osnovne šole Slatina Radenci so v nedeljo zvečer v režiji tovarišice Olge Grosičarjeve z lepim uspehom uprizorili Radovana Gobca spevoigro »V bratskem objemu«. Igra je zelo zahtevna (večinoma se poje in pleše) in ter- ja od sodelujočih mnogo požrtvovalnega dela in truda. Pionirji so sami poskrbeli za potrebno reklamo (narisali so več barvnih plakatov) ter izdelali pri tehničnem pouku kostume za nastopajoče cvetke in metulje, zato so bili tembolj razočarani, ko so morali igrati in peti pri skoraj prazni dvorani. Našteli nismo niti 50 gledalcev z otroci in mladino vred, medtem ko je na odru nastopalo okrog 60 pionirk in pionirjev, torej več kot gledalcev. Res je, da so bile to popoldne v Radgoni moto dirke in da je bil lep vroč poletni dan, toda to dejstvo večerne praznine v dvorani zadružnega doma, ki je skoraj ob vsaki kino predstavi polno obiskana, ne opravičuje. Sodimo, da tak ponižujoč obisk, našim najmlajšim, pa tudi vzgojiteljem, ni najboljša vzpodbuda za nadaljnje kulturno udejstvovanje. IKA Edvard Kardelj: POTOVANJE SKOZI ČAS Pri Pomurski založbi je izšlo že dalj časa napovedovana nova izdaja znanega Kardeljevega predvojnega dela »Potovanje skozi čas« ali kot je avtor v podnaslovu povedal noriš gospodarske zgodovine za mlade ljudi«. Minilo je ravno trideset let od takrat, ko je bilo delo napisano. Razumljivo je, da se takratne družbene prilike, posebno šestojanuarska cenzura v delu čutijo. Zaradi takih okoliščin namreč »marsikatera beseda ni mogla biti razvita do večje jasnosti in marsikatera beseda ni bila dorečena ali pa je rečena — na »ezopovski način«, kot poudarja avtor v uvodu novi izdaji, ki pa kljub temu razen manjših popravkov ni dopolnjena. Delce je vsekakor nekaj svojevrstnega ne samo zaradi obeležja časa, v katerem je nastalo. V bistvu predstavlja za mlade ljudi nek priročnik za spoznavanje družbenega razvoja in osnovnih silnic, ki ta razvoj poganjajo. Vendar pa se razlikuje od priročnikov, kakršne poznamo danes. Pisano je namreč na prijeten kramljajoč način, v bistvu ze- lo preprost in zaradi tega za mladino privlačen. Daje ji pa zaokrožen pregled na gospodarsko zgodovino. Razumljivo je potem, da je ta ponatis naletel na izreden odmev in da ga je predvsem mladina precej odprto sprejela, saj ji poleg učbenikov, ki nam še povrh vsega prav s tega področja primanjkujejo, olajša dojemanje družbenih sprememb in vzrokov teh sprememb. Ko s Štefanom potujejo skozi čas na posebnem letalu od prazgodovinske dobe do naj novejših dni pred drugo svetovno vojno in jih ob tem poučuje skrivnostni znanstvenik Vsemoč, prav plastično doživljajo zgodovinske spremembe. Knjižica pa je poleg tega tudi sijajen primerek načina, kako se je tudi v družbeno najbolj neugodnih prilikah utirala pot revolucionarni marksistični misli med mladimi ljudmi, kot jo med drugim označuje tudi avtor. Nova izdaja je bogato in prikupno ilustrirana. Ilustriral jo je ak. slikar Janez Vidic. To še seveda povečuje njeno privlačnost. Štefan Balažic Tudi v zasebnem sektorju (Nadaljevanje s 1. strani) Glede cene mleka mislim, ne zato, da avtomatsko sledimo poviševanju, temveč že zaradi razmerja s cenami mesa, da ta cena ni stimulativna. V družbenem sektorju rešujemo s premijami in zato so precej visoke odkupne cene, za zasebni sektor pa je cena problem. O tem bi morale razmišljati tudi organizacije, ki predelujejo mleko. Nekatere razmišljajo, druge pa ne.« In še en problem: preživnine za kmete, ki so oddali zemljo v zakup. O tem je bilo precej razprav, v pripravi so bili tudi odloki, toda ti še niso bili sprejeti v nobeni pomurski občini. Ali menite, da bi bilo potrebno ta problem hitreje reševati in ali so izgledi, da bi bil v kratkem problem rešen na uspešen način? »V republiškem merilu so bila izdelana določena priporočila o sprejemu odlokov. Nekatere občine so jih sprejele, druge ne. To je odvisno od vrste stvari. Kakorkoli vza- memo, je to vprašanje čedalje bolj pereče in ga z odloki le začasno rešujemo. Razpravlja se o pokojnini kmetov, vendar še tega ne bo mogoče v kratkem rešiti. Bilo bi pa potrebno zlasti za kooperante, ki tesno sodelujejo s kmetijskimi organizacijami. Tukaj je tudi vprašanje ali naj ta problem rešujemo v okviru ožje skupnosti ali širše.« Konferenca ZMS na ljutomerski gimnaziji Na gimnaziji »Frana Miklošiča« v Ljutomeru je bila v soboto konferenca aktiva ZMS. Čeprav je aktiv ZM maloštevilen, saj ga sestavljajo le divjaka 1. letnika, so v minulem šolskem letu dosegli lepe uspehe. V okviru organizacije ZM so imeli na šoli organizirane različne oblike dejavnosti. Največje uspehe so dosegli v dramski sekciji in v dijaški zadrugi. Tudi v drugih oblikah dela je bila izvenšolska dejavnost živahna in sleherni dijak — član ZM je v teku šolskega leta sodeloval v najmanj dveh dejavnostih. Na konferenca so ugotovili, da bi bili rezultati še večji in obširnejši, če se ne bi več kot 50. odst. dijakov v šolo vozilo. Mladinke in mladinci so na konferenci spregovorili tudi o problemih reforme gimnazije in o verifikaciji gimnazije. Ob koncu so izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela za naslednje šolsko leto. Takrat jih bo že več, saj se jim bodo pridružili novi dijaki iz 1. razreda. KULTURNA PANORAMA Sedaj, ko je polno dela, pom agajo tudi najmlajši IZ NAŠIH KRAJEV 20 RK TUDI V LJUTOMERU Občinski odbor RK Ljutomer se skupno s krajevno skupnostjo, SZDL, ZM in DPM pripravlja na 20-Ietnico Rdečega križa in Dneva krvodajalcev. Sodelujejo tudi podmladi RK. Proslavo bodo imeli 21.junija t. 1. v Ljutomeru. Ob tej priliki bodo podelili 6 zlatih, 63 srebrnih značk ter priznanja, aktivistom RK. V počastitev te obletnice in v okviru Dneva mladosti so organizirali podmladkarji RK v Vučji vasi na Cvenu, Kamenščaku v Logarevcih in Ljutomeru tekmovanja. Namen tekmovanja je, da si uredijo igrišča, zbirajo zdravilna zelišča, razpečavajo gradivo zdravstvene preventive, obiskali bodo tudi bolnike in starejše ljudi. jemu namenu še več člolnov Podmladkarji RK na obisku v domu počitka Podmladkarji rdečega križa radenske osemletke so ob dvajsetletnici jugoslovanskega RK obiskali varovance v domu počitka v Lukavcih. Pripravili so jim kulturni pro- gram, jih ob petju narodnih in borbenih pesmi pogostili. Starčki v domu počitka so se obiska zelo razveselili in ob slovesu izrazili željo, naj jih pionirji še obiščejo. -ika Komunisti o družbenih službah Včeraj je bilo v Ljutomeru na pobudo občinskega komiteja ZK posvetovanje komunistov, o družbenih službah APAČE Od 7. do 10. t. m. je bila odprta na tukajšnji šoli razstava s področja likovnega in tehničnega pouka. Razstavo si je ogledalo veliko število ljudi, ki so bili z izdelki učencev zelo zadovoljni. povabili pa so tudi tisti nečlane, ki aktivno delajo na področju družbenih služb. Vprašanje družbenih služb postaja vse bolj pereče, sproža mnoge diskusije, vendar se doslej še ni podrobno obravnavalo. Razprava ljutomerskih komunistov o tem problemu spada v predkongresno aktivnost ZKJ. -an-že TEČAJ STROKOVNEGA AKTIVA ZA TELESNO VZGOJO V RADENCIH V okviru akcije »Naučimo se plavati«, je bil v Radencih enodnevni tečaj, katerega je organiziral Zavod za pedagoško službo iz Murske Sobote, udeležili pa so se ga učitelji telesne kulture iz vseh pomurskih občin. Seznanili so se z osnovnimi metodami pouka plavanja na srednjih in osnovnih šolah. Ika HRASTOV LOG NA BOGOJINSKEM ODRU Pred nedavnim so vaščani Bogojine in okolice imeli priložnost videti učence 8. razreda osnovne šole v Bogojini v vlogah oseb pravljične igre »Uboga Ančka«. Minuli teden pa so se občinstvu predstavili učenci sedmih razredov, ki so naštudirali igro Hrastov log. Obe odrski deli sta bili dobro pripravljeni, za kar gre pohvala učencem in vzgojiteljem na šoli. t. c. Z DOSEDANJIM DELOM SO ZADOVOLJNI člani krajevnega komiteja Zveze mladine v Martjancih so na zadnjem sestanku ugodno ocenili delo posameznih aktivov. Ti so pokazali največ prizadevnosti na kulturnem področju. Tako so aktivi v Martjancih, Tešanovcih in na Vučji gomili uprizorili po eno odrsko delo, aktiv na osemletki v Bogojini pa kar dve. Nadalje so ugotovili, da so vse dosedanje centralne proslave uspele, obenem so sklenili organizirati osrednjo proslavo Dneva borca na Vučji gomili. t. c. FARMA ZA VZREJO FAZANOV TUDI V PETROVCIH Vse večji priliv deviz v naše gospodarstvo je delno tudi posledica vedno bolj razvijajočega se lovnega turizma. Bogata pomurska lovišča pa bi kaj kmalu iztrebili ob tolikšnem številu domačih in tujih lovcev. Vsakoletno izravnavanje staleža divjadi je mogoče le ob skrbni umetni vzreji. V Sloveniji je že več farm za umetno vzrejo. Med njimi se vse bolj uveljavlja farma »Fazan« v Beltincih. Farma za umetno vzrejo fazanov bo v bodoče tudi v Gornjih Petrovcih. Lovski obrat kmetijske zadruge že gradi na površini 10 ha valilnice in krmišča, v katerih bodo z matično jato — 1.200 fazanov, vzgojili letno 10.000 pernatih lepotcev. Le te bodo po nekaj tednih pitanja spustili v lovišča. Mali oglasi v Pomurskem vestniku — zelo uspešni posredovalci! TA TEDEN V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI V tem tednu beležimo vrsto razprav v odborih posameznih zborov. V ponedeljek se je sestal odbor za industrijo in promet Republiškega zbora, ki je obravnaval zaključni račun cestnega sklada za leto 1963 in finančni načrt sklada za letošnje leto. V ponedeljek je bila tudi seja odbora za urbanizem, stanovanjsko izgrad- njo in komunalne zadeve Republiškega zbora. Ta je obravnaval zaključni račun sklada SRS za zidanje stanovanjskih hiš, razpravlja! pa tudi o predusnutku stališč in smernic za razpravo o razvoju stanovanjskega gospodarstva v letih 1964 — 70. V torek je odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov Gospodarskega zbora obravnaval zaključne račune nekaterih skladov. Tega dne je razpravljal odbor za urbanizem Republiškega zbora o predlogu zakona o urbanistični inšpekciji. O tem zakonskem osnutku je razpravljal istega dne tudi odbor za organizacijsko politična vprašanja Republiškega zbora dodatno pa je omenjeni odbor razpravljal še n zaključnem računu sklada SRS za negospodarske investicije v letu 1963 in o finančnem načrtu tega sklada za leto 1964. V torek se je sestal tudi začasni odbor Organizacijsko političnega zbora za proračunski sistem, ki je ob- ravnaval med drugim tudi zaključni račun SRS za negospodarske investicije ter zaključni račun dodatnih sredstev za gradnje sodnih poslopij. Istega dne je bila tudi seja odbora za družbeni nadzor Skupščine SRS. V sredo se je sestal odbor za organizacijsko — politična vprašanja Republiškega zbora, ki je obravnaval predlog o uporabi osebnih avtomobilov v družbeni lastnini. Tega dne sta se sestala tudi odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov Organizacijsko-političnega zbora ter odbor za zdravstveno in socialno politiko Republiškega zbora. V sredo je odbor za prosveto in kulturo Republiškega zbora razpravljal o zakonu o osnovni šoli. Danes se je sestal odbor za kmetijstvo Republiškega zbora, ki je razpravljal o zaključnem računu sklada za pospeševanje kmetijstva. Nekaj sej odborov je napovedanih tudi za jutri, petek 19. junija. Igralci 7. razreda osn. šole Bogojina 4 POMURSKI VESTNIK 18. junija 1964 Tudi to sodi na konferenco ZM Kot na vseh podobnih mladinskih konferencah, so tudi na srednji kmetijski šoli v Rakičanu razpravljali o svojem delu, uspehih in neuspehih, o pomanjkljivostih in o vzrokih zakaj v mladinski organizaciji niso uspeli realizirati vseh načrtov. Vzroki za to so pač v premajhnem zanimanju nekaterih članov ZM za naloge, ki jih v svoji organizaciji imajo, ponekod morda tudi v neizkušenosti vodstev posameznih sekcij in oblikah dela, v vodstvu šolskega komiteja ZMS, pa tudi v številnih objektivnih okoliščinah, ki delo ZM v šolskem letu 1963/64 spremljale. Konferenca je sicer ocenila v tem šolskem letu izvršeno delo kot zadovoljivo, ni pa po razpravi sprejela najbolj konkretnih zaključkov, ki naj bi bili vodilo v delu organizacije ZM na šoli v naslednjem šolskem letu. In med pičlim številom mladincev, ki so posegli v razpravo, je nekdo spregovoril tudi o odnosih med dijaki, o ocenjevanju in o krivici, ki da se je zgodila nekemu dijaku. Vprašanje je bilo zanimivo in okrog njega se je razvila živahna, razprava. Kljub temu pa se je končno izkazalo da je dijak, ki je razpravo o tem delikatnem vprašanju začel, v neki meri imel le prav. Ali je bila potrditev vseh ostalih dijakov (s ploskanjem), na vpra- šanje »ali ima prav dijak ali predavatelj«, najbolj realno in objektivno, ne morem soditi, vendar pa kaže, da so tokrat imeli dijaki prav. In živahna razprava je kmalu ponehala, sporno vprašanje so rešili po konferenci v ožjem krogu v prid prizadetega dijaka. Morda bi bilo o tej konferenci potrebno napisati še več o čem drugem, vendar sem mnenja, da omenjeno vprašanje zasluži največ pozornosti. Saj gre vendar za odnose med dijaki in predavatelji, ki naj bi bili socialistični, humani, prijateljski in polni ustvarjalnega sodelovanja. Takšni odnosi pa zahtevajo dobro mero odgovornosti obeh strani, precej budnosti mladinske organizacije in šolske skupnosti. Če torej smatramo, da je organizacija ZM odgovorna tudi za odnose, za socialistično vzgojo mladega človeka, za učni uspeh itd., potem je odgovor na vprašanje, postavljeno na konferenci, ali takšne stvari sodijo na konferenco, le pritrdilni. K. S. Proslava ob 20-let. RK Slovenije Jutri dopoldne bo v Murski Soboti osrednja proslava občinske organizacije RK ob 20. obletnici ustanovitve RK Slovenije. Dopoldne bo v dvorani v gradu razširjena seja občinskega odbora RK, potem pa svečana proslava na kateri bodo podelili odlikovanja najbolj delavnim aktivistom RK v soboški občini večkratnim krvodajalcem in učencem z 22 osemletk, ki so sodelovali v akciji pomoči skopskim učencem »Tovariš — tovarišu.« Na svečani proslavi bodo sodelovali s kulturnim programom tudi učenci glasbene šole iz Murske Sobote. Nova transverzala V četrtek je bil v Murski Soboti posvet predstavnikov pomurske turistične zveze, občinskih komitejev ZMS, počitniške zveze, tabornikov in planinske zveze o organizaciji »Pomurske poti« (transverzale). Prisotni so soglasno sprejeli sklep, da je v Pomurju potrebno organizirati pot, ki bo povezovala vse turistične kraje ter kulturne, naravne in zgodovinske znamenitosti v različnih pomurskih krajih. Po tej »Pomurski poti« naj bi v prihodnje krenila na izlete predvsem mladina s ciljem, da bolje spozna svojo ožjo domovino. Na vsaki postojanki bodo tudi žigi, pomurska turistična zveza pa bo tistim, ki so prehodili »Pomursko pot« vsako leto ob dnevu mladosti podarila spominske značke in plakete. »Pomurska pot« bo krožna in bo vključevala naslednje postojanke: M. Sobota, Selo, Turistični dom v Pe- trovcih, Srebrni breg, koča na Doliču, Rogašovci, Grad, Bodonci, Tišina, Radenci, Kapela, Janžev vrh, G. Radgona, Apače, Negova, Videm ob Ščavnici, Gomila, Bučkovci, Ribičev mlin v Cezanjevcih, Jeruzalem, železne dveri, ribniki pri Ljutomeru, Ljutomer, Veržej, Beltinci, Velika Polana, Lendava, Turnišče, Bukovniško jezero, Bogojina in Moravci Naj naštejemo samo nekaj simbolov, ki jih bodo izletniki lahko na različnih postojankah z žigom odti- snili v svojo beležke, izkaznice itd. V Murski Soboti — spomenik, v Selu — rotundo, Radenci — tri srca, Janžev vrh — grozd, Apače — žitno klasje, Negova — lokvanj, Jeruzalem — klopotec, Ljutomer — kasač, V. Polana — Ljudska pravica itd. Na posvetovanju so sklenili, da bodo učenci srednje šole za telesno vzgojo iz M. Sobote že letos začeli označevati traso »Pomurske poti«, v kratkem pa bodo izdali tudi ciklostirani vodič za to pot. Tudi soboški ribiči so sklenili, da se vključijo v pospešitev razvoja turizma. Že pred leti so vložili v vse večje »kamenščice« krape in linje, ki se pod dobrimi pogoji odlično razvijajo in niso redki primerki, ko tehta krap 4 ali 5 kilograme. Ker pa je potrebno vode vzdrževati in občasno čistiti, so ustanovili poseben sklad v katerega je prispeval vsak ribič 500 dinarjev. Da ni ostalo vse le pri sklepu, govori slika. joto —Arpi— „Pomurska pot“ Oglasi v Pomurskem vestniku in Radiu Murska Sobota — zelo uspešni posredovalci. Podatki iz nedavne ankete govore, da se jih je doslej z uspehom poslužilo kar 19,50 odstotkov vseh naročnikov Pomurskega vestnika. Mala kronika ROJSTVA Rodile so: Zver Marija iz Turnišča — deklico, Magaši Zlata iz Bogojine — deklico, Slavinec Gabrijela iz Murske Sobote — dečka, Grabar Gizela iz Ženavlja — deklico, Flajsinger Ivanka iz Radgone — dečka, Gorza Veronika iz Rakičana — dečka, Lazar Helena iz Vaneče — dečka, Andželič Breda iz Ljutomera — deklico, Vrbnjak Elizabeta iz Mekotjaka — deklico, Poka Ana iz Lendave — deklico, Hajdinjak Helena iz M. So-Sobote — deklico. SMRTI: Umrli so: Zver Anica, otrok iz Tunišča, star 1 dan, Magaši Maja, otrok iz Bogojine, star 1 dan. Rodile so: Cigan Agata iz Gornje Bistrice — dečka, Kavaš Angela iz M. Sobote — dečka, Martinuzi Marija iz M. Sobote — dečka, Lupša Ana iz Murskega vrha — dečka. Obal Zlatica iz Nemčavec — dečka. Čeh Terezijia iz Črešnjevec — dečka. Pelko Angela iz Veržeja — dečka, Benkovič Marjeta iz Doline — deklico, Janža Sidonija iz Predanovec — dečka, Stupar Marica iz Radgone — dečka, Sušilec Marija iz Grada — deklico, Novak Marija iz M. Sobote — dečka, Horvat Katarina iz Radmožanec — deklico. Varga Irena iz Radmožanec — dečka. Drvarič Adela iz M. Sobote — dečka. Bokan Greta iz M. Sobote — deklico. Kardoš Magda iz Moravec — dečka, Kranjc Emilija iz Lomanoš — deklico, Kovač Vika iz Cankove — dečka Barber Cecilija iz Šulinec — deklico. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI od 1.—6. junija 1964 Aleksander Ribnikar — tretjič, Irma Kološa, Marija Žilavec, Štefan Kavaš, vsi iz tovarne mesnih izdelkov Murska Sobota, Pavla Klemenčič, Janko Kukel — enajstič, oba iz Narodne banke Murska Sobota. Stefan Rituper iz Komunalne banke Murska Sobota. Drago Jerebic, Aleksander Lepoša, Ludvik Šebjanič, Franc Sapač, vsi iz Agroservisa Murska Sobota. Geza Debelak — četrtič, Janez Hojer — tretjič, Anton Bolkovič — tretjič, Ivan Dolgov — tretjič, vsi iz Trg. podjetja »Merkur« Murska Sobota Ana Munda iz Krašč, Alojzija Idič — tretjič iz Bakovec, Terezija Grebiči z Trdkove, Zlata Sever — petnajstič, iz Križevec, Stefan Čuka iz Trimlinov. Anica Lazar iz Dobrovnika, Ivan Horvat — drugič, Viljem Čerpnjak oba iz TNZ M. Sobota. Stefan Režonja — drugič, Darinka Zorec oba iz Kom. banke M. Sobota. Janez Gomboc — drugič, Olga Lukač — drugič, Franc Jelen — drugič Ivan Jerebic — drugič, Jože Gjergjek — tretjič vsi iz Podjetja »Agroservis« M. Sobota. Irena Morčič. Marija Kodila — petič, Franjo Škarica — drugič, vsi iz Občinskega sodišča M. Sobota. Anica Majerič iz tov. Mesnih izdelkov M. Sobota. Lojze Valenčič, Rozika Dominko oba iz Kom. zavoda za soc. zavarovanje Murska Sobota. Kristina Bratinščak, Matilda Vratarič — sedmič. Magda Karaš — tretjič, Franc Fujs — devetič, Marjeta Ori — drugič, Franc Rogač, Angela Štiberc, Marjeta Zankoč — drugič. Amalija Štefanec, vsi iz Pomurskega tiska Murska Sobota. Marija Padar. Marija Eržen obe iz Narodne banke M. Sobota. Jože Trplan, Ferdinand Horvat, Tonček Fujs vsi iz Tovarne »Mura« Murska Sobota. Marija Smodiš — dvaindvajsetič, iz Petanjec, Rozalija Bukovec — drugič iz Kobilja. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA Bralci-bralcem v presojo Čemu smo jih hranili? Tovariš urednik! Že dalj časa smo v Apačah priča krutemu uničevanju ptic pevk z zračno puško. Srce nas boli, ker se taki prizori dan za dnem pojavljajo v naši vasi. Zato vas prosimo, da seznanite z vsebino našega pisma širšo javnost. Kot podmladkarji RK smo vso zimo skrbeli za ptice pevke, da bi spomladi ostale v bližini naših domov in nam lepo prepevale. Toda ge dalj časa se pri nas godi nekaj hudega. Ptice pevke nam kar javno, pa tudi skrivaj, mrzlično uničujejo z zračno puško ke, ki jim delajo škodo. Tudi mi, otroci, se hudujemo nanje, vendar se moramo zadovoljiti le s pokopavanjem ubitih ptičk. Teh pa ni malo, saj se strelci proti koncu dneva radi bahajo s številko 20. Sprašujemo se, kako dolgo bodo to še nadaljevali. Ali ni človeka, ki bi jim to preprečil? Ali res ne vedo, kakšno korist imamo od ptic pevk? Naj jih o tem poučimo mi, otroci? Srečni smo, da so nekateri nadebudneži ob naših vročih prošnjah prenehali moriti. Če jih bodo posnemali še ostali, bodo kmalu v miru živele, tudi pri nas, naše drobne prijateljice. Potem bo odveč tudi vprašanje: »Čemu smo jih pozimi hranili?« Ali res samo za zračno puško? Podmladkarji RK Osnovna šola Apače ljudje, katerim je ta »tarča« najljubša. Pri tem ne prizanašajo niti lastovkam, ki so si skrbno spletle svoja gnezda v bližini naših domov. Lastovičke streljajo tudi v gnezdih. Zaradi tega so prišli s poštenimi kmečkimi ljudmi navzkriž. Ti so »lovce na ptiče« ošteli in jim svetovali, naj gredo raje v gozd streljat sra- TOVARIŠ UREDNIK! Prebivalci videmske okolice so vložili precej sredstev in truda za ureditev pokopališča. Uredili so nove nasade in poti. Na pokopališču stoji vrsta lepih spomenikov. Vzporedno s tem pa so se pričele dogajati stvari, ki nikakor niso v čast onim, ki jih počenjajo. Že lani so ljudje opazili, da izginjajo z grobov vaze, venci in podobno. Nekateri spomeniki so bili tudi lažje poškodovani. Kmalu se je izkazalo, da so delali to otroci. Po primernih ukrepih je bilo pričakovati, da bo temu konec. Toda prav nasprotno. Pred kratkim je bil skoraj popolnoma razdejan nov spomenik. Nastala je občutna materialna škoda. Ljudje se upravičeno razburjajo in zahtevajo, da se ugotovi krivce. J. Č. Slatinski vrelec v Nuskovi Občani v Nuskovi so s sodelovanjem krajevne skupnosti v Rogašovcih pred dnevi začeli urejevati slatinski vrelec. Na mestu kjer je že pred vojno bil slatinski vrelec so začeli z vrtanjem nove vrtine. Številni izviri vode pričajo, da se v bližini nekdanjega vrelca v Nuskovi nahajajo velike količine slatine. Tako občani Nuskove, kot krajevna skupnost Rogašovci so sklenili, da bodo letos uredili vrelec v toliki meri, da bodo slatino lahko koristili občani okoliških vasi. Za ureditev vrelca je rogašovska krajevna skupnost namenila okrog 500 tisoč dinarjev iz sredstev občinske skupščine M. Sobota, 128 tisoč dinarjev pa so zbrali tudi občani s samoprispevkom. Občani Nuskove so tudi sklenili, da bodo za opravilo nekvalificiranih del pri urejevanju vrel ca v tem letu prispevali po dva delovna dneva. Vrtalna dela pri novi vrtini, ki je v neposredni bližini nekdanjega vrelca, izvaja podjetje Nafta iz Lendave. Po štirinajstih dnevih vrtanja so naleteli v globini 28 metrov na peščeno plast, ki je za kratko dobo delo ustavila. V teh dneh bodo z vrtanjem nadaljevali in pričakujejo, da bodo v globini 32 metrov naleteli na močno slatinsko žilo. Takrat bo mogoče dati tudi točnejšo sodbo o vrednosti slatine v Nuskovi. Poslušajte in gledajte RADIO LJUBLJANA I. PROGRAM NEDELJA, 21. jUNIJ 1964 8.00 Mladinska radijska igra — Zora Rebula: Gabi in njene dogodivščine; 10.00 Še pomnile, tovariši — A. Jevšnik-Lvov: Podlegel je nezlomljen; 11.00 L. v. Beethoven: Simfonija št. 5 v c-molu; 16.00 Humoreska — H. Kirst: 08—15 zdaj, 20.00 P. I. Čajkovski: Labodje jezero; 23.05 Nočni koncert komorne glasbe. PONEDELJEK, 22. JUNIJ 1964 8 07 Pri naših vižarjih; 8.30 Tako pojo in igrajo v Sofiji; 10.15 Tenorist L. Ličer poje domače in tuje samospeve; 12.15 KN ing. Julija Smole: Selekcija je nujen ukrep pri vzgoji sadik; 15.45 Pihalni orkester JLA; 17.05 Obisk v Milanski Scali; 20.35 Simfonični koncert Slovenske filharmonije; 23.05 Po svetu jazza. TOREK, 23. JUNIJ 1964 7.15 Lahka koncertna glasba za dobro jutro; 8.35 Poje zbor Slovenske filharmonije; 9.45 Pesmi Medjimurja; 10.15 Z domačih opernih odrov; 12.15 KN dr. France Rigler: Pokvarjena živila; 14.20 Zvoki iz pampe; 16 00 S popevkami po različnih deželah; 20.00 Dvajset minut s skladatelji ruskega realizma; 20.20 Radijska igra N. V. Gogolj: Revizor. SREDA, 24. JUNIJ 1964 7.15 Domači in narodni zvoki; 8.23 J. Offenbach: Pariško veselje; 10.30 človek in zdravje; 12.15 KN Ing. M. Ažnik: Ali je pomanjkanje mikroelementov pogostno; 12.25 Kar po domače; 15.40 Dvajset minut s Komornim zborom RTV Ljubljana; 18.45 Kulturna transverzala; 20.30 Za ljubitelje zabavnih melodij; 20.55 S. Moniuszko: Halka — opera. RTV Ljubljana ČETRTEK, 25. JUNIJ 1964 7.15 Zvočni kaleidoskop; 8.07 Slovenske narodne pesmi; 8.25 Češkoslovaška zabavna glasba; 10.15 Z opernimi pevci po svetu; 12.15 KN Ing. J. Rihar: Gozdno medenje; 12.25 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 14.05 Poje kvartet »Veseli fantje«; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer umetniške besede — Jurij Souček; 22.15 Posnetki V. jazz festivala na Bledu; 23 05 Po sledeh sodobne svetovne glasbe. PETEK, 26. JUNIJ 1964 7.15 Od uverture do finala; 8.35 Chopin in Szymanowski; 9.30 Madžarska zabavna glasba; 12.15 KN Dr. T. Vrabič: Plodnost in proizvodnost krav na obratu Zalog; 12.25 Kar po domače; 15.45 Pojo trije mladinski zbori; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.05 Baročni nokturno. SOBOTA, 27. JUNIJ 1964 7.15 Jutranja glasbena srečanja; 8.07 Pesmi mlajših slovenskih skladateljev; 8.25 Iz koncertov in simfonij; 9 30 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze; 10.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 12.15 KN Ing. J. Mlinar: Povečajmo proizvodnjo smrekovega lubja kot važno surovino za taninsko industrijo; 15.40 Poje mešani zbor »Slavček« iz Trbovelj; 20.30 Sobotni večeri v naših krajih; 22.10 Oddaja za naše izseljence. Radio Murska Sobota NEDELJA, 21. junij 6 00—11.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 11.30—12.00 Na valu 202; 12.00—12.45 Domača poročila — »V nedeljo opoldne« — naš nedeljski intervju, aktualnosti, vedro kramljanje: 12.45—13.30 Oddaja v madžarskem jeziku: 13.30—14.10 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.10—15.00 Želeli ste — poslušajte; 15.00—23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana. TOREK, 23. junij 15.00— 17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00—17 15 Domača poročila, športne vesti, kronika; 17.15—17.25 Objave, obvestila, zabavna glasba, vmes reklame; 17.25—17.30 Aktualnosti in novice iz kolektivov; 17.30—17.40 Narodne in domače, za prijeten torkov večer; 17.40—18.00 Oddaja v madžarskem jeziku; 18 00—23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana. PETEK, 26. junij 15.00— 17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00—17 10 Domača poročila; 17.10—17.15 Zabavni zvoki; 17.15 —17.40 Vsega po malem, za vsakogar nekaj (napotki, obvestila, reklame, vmes popevke in domače melodije); 17.40—18.00 Oddaja v madžarskem jeziku; 18.00—23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ČETRTEK, 18. junija 1964 11.00 TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA; 18 00 POROČILA; 18.10 NA ČRKO. NA ČRKO — mladinska oddaja; 19.00 TV OBZORNIK — AKTUALNE TEME; 19.30 POLKA JE UKAZANA. TLA SO NAMAZANA — oddaja narodne glasbe; 20.00 TV DNEVNIK; 20.30 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.45 Dr. B. Kreft: KRANJSKI KOMEDIJANTI — predstava SNG Maribor; 23.25 POROČILA. Na kanalu 9 — Sljeme 19.00 REPORTAŽA; 22.00 POROČILA. PETEK, 19. junija 1964 17.00 RUŠČINA NA TV — 84. lekcija; 17.30 ANGLEŠČINA NA TV — 103. lekcija; 18 00 POROČILA; 18.05 TV FILMSKI KLUB; 18.30 VEČ IZDELKOV Z MANJ NAPORA — poljudnoznastvena oddaja; 18.50 GLASBENI KOTIČEK; 19.00 TV OBZORNIK; 19.30 RESNA GLASBA: 20.00 TV DNEVNIK: 20.30 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.45 KINOTEKA; 22.15 JAZZ NA EKRANU: Blejski festival II. del; 22.45 POROČILA. Na kanalu 9 — Sljeme 18.00 POROČILA; 18.05 TRIBUNA; 18.30 KRATKI FILMI; 19.00 ZAGREBŠKI TEDNIK; 22.15 JAZZ NA EKRANU: Blejski festival; 22 45 POROČILA. SOBOTA, 20. junija 1964 17.00 Budimpešta: EVROPSKI ŠAMPIONAT V KEGLJANJU (Intervizija); 18.30 POROČILA; 18.35 Avgust Šenoa: ČUVAJ SE SENJSKE ROKE — mladinska igra; 19.30 TV OBZORNIK — NAŠ TELEOBJEKTIV; 19.50 KAJ BO PRIHODNJI TEDEN NA SPOREDU; 20.00 TV DNEVNIK; 20.30 CIK-CAK; 20. 45 Vaša Popovič: PRI SODNIKU ZA PREKRŠKE — III. zgodba; 21.45 Dr. KILDARE — serijski film; 22.35 POROČILA. Na kanalu 9 — Sljeme 19.30 sprehod skozi čas; 21,45 serijski, film; 22.35 Poročila. NEDELJA, 21. JUNIJ 9.00 Filmi iz Disneyevega sveta; 10.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Prenos Športnega dogodka; 15,45 Saarbrücken: Atletika Nemčija — Italija (do 17.30) 17.30 Prenos športnega dogodka (do 18.25); 18.25 Madrid : Finale evropskih prvakov v nogometu; 20.15 TV Dnevnik; 21.00 Propagandna oddaja; 21.15 Serijski film; 22.05 Poročila. NA KANALU 9 — SLJEME 21.15 87. Policijska postaja; 22.05 Poročila. PONEDELJEK, 22. JUNIJ 19.15 TV Obzornik; 19.30 Britanska enciklopedija; 20.00 TV Dnev. 20.40 Tedenski športni pregled; 21.10 Propagandna oddaja; 21.25 Izziv — italijanski celovečerni film; 23.00 Poročila. NA KANALU 9 — SLJEME 19.25 Poročila; 19.30 Tečaj francoskega jezika. TOREK, 23. JUNIJ NI SPOREDA SREDA, 24. JUNIJ 19.15 TV obzornik; 1)9.30 Mendo vam pripoveduje; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propandna oddaja; 20.45 5 vodoravno: Mesto pod Pohorjem — zabavno glasbena ddaja 21.45 Reprtaža »Portreti in srečavanja« (spomini na Vis); 22.30 Poročila. NA KANALU 9 — SLJEME 21.45 Po Jugoslaviji; 22.15 Poročila. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA Nedelja, 21. junij 1964 17.00 Oddaja za otroke; 17.30 Presenetljivo odkritje; 19.00 V žarometu; 20.00 Poročila in športni komentar; 20.15 J. Nestroy — Peklenski strah. Ponedeljek, 22. junij 18.33 Tečaj francoskega jezika; 19.00 Aktualno v športu; 21.05 Mesta od včeraj in jutri — London. Torek, 23. junij 18.33 Tečaj angleškega jezika; 20.10 Enaindvajset — kviz; 21.00 Horizonti. Sreda, 24. junij 17.00 Za otroke: Manuelin dnevnik; 17.25 Modna ročna dela; 18.33 Tečaj francoskega jezika; 20.15 »Uganite moj poklic«; 21.00 Evrojazz (2. del). Četrtek, 25, junij 18.33 Tečaj angleškega jezika; 29.00 Športni kaleidoskop. Petek, 26. junij 18.33 Pri cvetličnem zdravniku — za prijatelje rož; 19.00 Kuharski nasveti; 20.10 Moja žena Suzana — vozniško dovoljenje; 20.40 G. C. Menotti: Stara devica in tat, komična opera v 14 slikah. Sobota, 27. junij 18.33 Kaj je novega? — Heinz Conrads; 20.15 Nekdo bo zadel — veliki evropski kviz; 22.20 Mrtvi morajo molčati — kriminalni film. MADŽARSKA TELEVIZIJA PONEDELJEK 22. JUNIJ Ni sporeda. TOREK, 23. JUNIJ 18,03 Poročila; 18.10 Sto vprašanj, sto odgovorov 18,50 Reportaža; 19.20 Večerna pravljica; 19,30 TV dnevnik 19,45 Dnevna beležka; 19.50 Sem in tja s kamero; 20.50 O dvojni vzgoji; 21.10 sovjetski film: Žrtve 21.40 Madžarski mojstri: umetnine Gyule Derkovitsa 22,10 TV dnevnik 22,30 Enkrat v stoletju — TV igra. SREDA 24, JUNIJ 10.00 TV dnevnik; 10,10 Sovjetski film: Žrtve; 10,40 Za ljubitelje kratkih filmov; 17,38 Poročila 17,45 Beležke o glasbi; 18.05 Jezikoslovec odgovarja; 18,35 Znanstvena opazovanja; 18:55 Večerna pravljica; 19.05 Ostrovski: Nevesta brez dote (prenos iz gledališča J. Atila iz Budimpešte); 22,15 TV dnevnik. ČETRTEK, 25. JUNIJ 17.43 Poročila; 17,50 Tečaj ruskega jezika; 18,15 Spored za najmlajše 18,55 TV šport; 19,20 Večerna pravljica; 19.30 TV dnevnik; 19,45 Vstop samo za TV gledalce: O podzemni železnici; 20.15 TV v radiu (prenos iz radia); 21.25 Spored književnega odra; 22.10 TV PETEK, 26. JUNIJ 9.30 TV dnevnik; 9.40 TV igra: Zvestoba 9.35 TV Magazin; 11.05 TV šport. SOBOTA, 27. JUNIJ 17.00 Poročila; 17.05 Državno prvenstvo v plavanju; 18.30 Kratki film: 18.50 Plesna šola (bosa nova); 19.15 TV dnevnik — O prvi sovjetski industrijski atomski centrali: 19,20 Večerna pravljica; 19.30 TV dnevnik; 19,45 Iz tedna v teden; 19.55 Dve uri v šoli za igralsko umetnost; 22.00 TV dnevnik. NEDELJA, 28. JUNIJ Pustolovščine Foksija Maksija (za najmlajše); 10.10 Ekspedicija v bodočnost; 11.40 Novosti in zanimivosti v poljedelstvu; 18.45 Dnevnik — Sarajeva 28. junija 1914; 18.50 Popotne beležke I. Boldižara; 19.05 TV dnevnik; 19.25 Vassas — MTK — prvenstvena nogometna tekma; 21.20 Francoski film: Vojna gumbov; 22.40 TV dnevnik. POMURSKI VESTNIK 18. junija 1964 5 O problemih telesne kulture v občini Lendava ŠE KAJ POLEG NOGOMETA Člani sekretariata ObZTK Lendava so te dni obiskali vsa društva in klube na svojem območju, da bi ugotovili stanje telesne kulture v lendavski občini. Ugotovili so, da se je stanje v zadnjem času nekoliko izboljšalo na nekaterih področjih, medtem ko se ponekod pojavljajo še številni nerešeni problemi. To velja zlasti za tako imenovani vzhodni predel, to je območje Dobrovnika in Turnišča. Nekatera društva še danes nimajo urejenih blagajniških knjig ne pošiljajo nobenih poročil na ObZTK in niso izvedela letnih občnih zborov. Vzrok za tako stanje Je v nezainteresiranosti športnih delavcev, ki ne vidijo druge športne panoge kot nogomet in pač smatrajo, če imajo nogometno moštvo, da je s tem dejavnost te- lesne kulture na vasi rešena. Precejšnje trenje pa vlada tudi med TVD Partizan in šolskimi športnimi društvi in marsikje se ne morejo odločiti ali naj imajo društvo Partizan ali šolsko šport, društvo, So celo primeri, da ima športni delavec, ki spremlja tekmovalno ekipo, upravičen izostanek v šoli če gre za šolsko športno društvo, in dobi povrnjene potne stroške, če pa bi šel za TVD Partizan, pa bi vse to odpadlo. Jasno je, da se bo vsak odločil za šolsko športno društvo. Nekoliko boljše je stanje telesne kulture v zapadnem predelu, v Odrancih, Črensovcih, Bistrice in Veliki Polani. Tu imajo, oziroma gradijo več špornih objektov in tudi dejavnost je precej živahnejša, Niso se pač odločili samo za nogomet, ampak forsirajo tudi rokomet, namizni tenis ter deloma košarko, atletiko in telovadbo. Nastane torej vprašanje, kaj je boljše, da obstoja: ali BSD ali TVD Partizan? V teh krajih je tudi precej težav s pošolsko mladino, ker skoraj vsa odhaja, zlasti v poletnih mesecih. Težava pa je tudi s finančnimi sredstvi, kadri in rekviziti. Ker je vse ugodneje pri ŠŠD, je jasno, da imajo ta večje možnosti za razvoj in uspešnejšo dejavnost. Kar se tiče finančnih sredstev, se je stanje nekoliko izboljšalo, saj znaša letošnja dotacija 4,200000 din, ki jo je prejela ObZTK od občinske skupščine, medtem ko je lanska znašala 2,400.000 din. Okrog 3,000.000 pa je še predvidenih za telesnovzgojno dejavnost v lendavski občini. Ostane pa še pereč problem kadrov in športnih objektov, Obisk članov sekretariata je zopet pokazal, da je namestitev profesionalnega športnega delavca v Lendavi nujna! Večja prizadevnost pa bi bila potrebna tudi od nekaterih športnih delavcev. V Lendavi bi bil nujno potreben plavalni bazen, o katerem se govori že nekaj let. vendar kot kaže, ga Lendava ne bo tako kmalu dobila. Kar se tiče tekmovanja obstoja zaenkrat samo občinska nogometna liga, ki zelo dobro deluje. Rokometna liga za člane in pionirje je tudi predvidena, vendar ne more steči. Predvideno je tudi renoviranje atletske steze na igrišču NK Nafte, vendar se dela, ki jih je prevzelo gradbeno podjetje, ne premaknejo. Občinska zveza za telesno kulturo Lendava je v počastitev občinskega praznika pripravila obširen program športnih tekmovanj. Poleg sindikalnih bo na sporedu tudi nekaj kvalitetnih tekmovanj. Tako bosta 20. 6. 1964 v Lendavi nastopila državna prvaka v namiznem tenisu, člana Olimpije iz Ljubljane — Vecko in Pirčeva ter še nekateri drugi. Šahisti pripravljajo troboj Čakovec — M. Sobota — Lendava. Kvalitetnejša tekmovanja pa so predvidena tudi v nogometu, rokometu in košarki. Stefan Klemenčič SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Sobota: Rudar 1:3 (1:2) V nedeljo je bila v Murski Soboti odigrana zadnja prvenstvena tekma SNL v letošnji sezoni in jo je moštvo odigralo na svojem terenu. Tokrat sta se srečali moštvi Rudarja iz Trbovelj in Sobote. Tekma se je proti pričakovanju končala z zmago gostov s 3:1. Sobota je bila sicer skozi celo tekmo v nadmoči, vendar je igrala taktično zelo slabo, njeni napadalci pa pri streljanju na gol tudi niso imeli sreče. Gostje so redko prihajali pred vrata Vrdjuke, vendar so njihovi napadi bili vedno nevarni. Po začetni enakovredni igri so gostje prišli v vodstvo v 22. minuti, ko je Žibert s kakih 25 metrov iz prostega strela potresel mrežo. Samo tri minute kasneje so gostje po krivdi obrambe Sobote, ki je igrala zelo nepazljivo povečali vodstvo. Minuto pred koncem prvega dela je Soboti vendarle uspelo rezultat zmanjšati. V drugem polčasu si je moštvo Sobote prizadevalo, da bi rezultat izenačilo in neprestano ogrožalo vrata Ahlina, toda napadalci niso za nobeno ceno znali spraviti žoge v mrežo. Ko so gostje v 75. minuti s kontranapadom dosegli tretji gol, je bila s tem usoda Sobote zapečatena. Številni gledalci so nezadovoljni zapuščali igrišče. Tekmo je sodil Legat iz Maribora. Sobota: Vrdjuka, Rantaša, Martinuzi, Horvat I, Šarotar (Ismajlovič), Perič, Tkalčec, Sečko, Maučec, Puškarič in Horvat II. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA SOBOTA : RUDAR 5:2 (1:1) Mladinci Sobote so minulo nedeljo v srečanju z Rudarjem iz Trbovelj zabeležili pomembno zmago, predvsem po dobri igri v drugem polčasu. K temu pa je vsekakor pripomogla poškodba enega od igralcev Rudarja, ki je dobil pretres možganov in je moral zapustiti igrišče. Za Soboto so bili uspešni Kukanja 2, Zadravec 2 ter Koblencar enega. Tekmo je sodil Kološa iz Murske Sobote. Sobota: Bavčar, Šijanec (Benko), Horvat R, Baranja, Glažar, Koblencar, Maučec, Kukanja, Zadravec in Cener. Slab finiš za pomurske predstavnike V zadnjem kolu mariborsko-mur-skosoboške nogometne lige so vsi pomurski predstavniki ostali poraženi. Med vsemi pa najbolj preseneča poraz Grafičarja, ki je imel na domačem igrišču Ojstrico iz Dravograda. Moštvo Nafte je klonilo s tesnim rezultatom v Ravnah proti Fužinarju, vendar ni nastopilo kompletno. Radgona je kljub dobri igri doživela visok poraz od vodečega Branika v Mariboru, medtem ko se je srečanje med Mejnikom iz Svečine in Beltinci končalo brez borbe s 3:0 za Mejnika, ker moštvo Beltinec ni nastopilo Rezultati zadnjega kola: Grafičar : Ojstrica 1:4 Fužinar : Nafta 3:2 Mejnik : Beltinci 3:0 Branik : Radgona 8:1 REPREZENTANCA POMURJA : SOBOTA Nogometna podzveza v Murski Soboti organizira v nedeljo 21. junija prijateljsko nogometno tekmo med reprezentanco Pomurja in Sobote. Srečanje bo ob 17. uri na stadionu Sobote v Murski Soboti in bo prav gotovo zanimivo. Ob 15. 30 bo predtekma. Ne zamudite priložnosti. POMURSKA NOGOMETNA LIGA Brez večjih presenečenj V predzadnjem kolu pomurske nogometne lige ni prišlo do večjih presenečenj. V vseh srečanjih so zmagali favoriti, dasi so bili doseženi precej visoki rezultati. Gradbenik je visoko zmagal v Dobrovniku in se tako s točko manj približal vodečemu Turnišču. Veržej je nepričakovano visoko premagal Puconce, Pušča pa Šalovce. Srečanje med Turniščem in Soboto B se je končalo s 3:0 za Turnišče, ker moštvo Sobote B ni nastopilo. Tekma med Grafičarjem B in Bakovci pa je bila preložena. Čeprav je ostalo le še eno kolo, prvak še vedno ni znan. O tem bo verjetno odločilo srečanje zadnjega kola med Bakovci in Turniščem in pa Gradbenikom in Puščo. Rezultati predzadnjega kola: Pušča : Šalovci 4:0 Brazda : Gradbenik 3:7 Veržej : Puconci 5:2 Turnišče : Sobota B 3:0 PETIŠOVCI ZOPET V VODSTVU V šestem kolu občinske nogometne lige Lendava so Petišovci nekoliko visoko premagali Olimpijo iz Dolge vasi, ki še doslej ni bila poražena in se tako zopet prebili na čelo tabele. Zanimivo je bilo tudi srečanje med Zvezdo iz Doline in Mladostjo iz Čentibe, ki se je končalo s tesno zmago domačinov. Srečanji med Graničarjem iz Benice in Svobode iz Gaberja ter Hotizo in Mehaniko sta se končali z zmagama prvoimenovanih s 3:0. Po šestem kolu je edino moštvo Graničarja iz Benice ostalo še doslej neporaženo. Rezultati VI. kola: Hotiza : Mehanika 3:0 Petišovci : Olimpija 3:0 Zvezda : Mladost 2:1 Graničar : Svoboda 3:0 Himo je bil prosti. Tabela Graničar 5 3 2 0 21: 6 8 Petišovci 6 4 1 1 18: 4 9 Himo 5 4 0 1 16: 5 8 Olimpija 5 3 1 1 10: 5 7 Zvezda 5 3 0 2 13: 9 6 Mladost 5 2 1 2 11: 7 5 Hotiza 6 1 1 4 8:29 3 Mehanika 6 0 0 6 0:21 0 Svoboda 5 1 0 4 5:15 2 ŠPORTNIKI ELEKTRA V RADENCIH V soboto in nedeljo sta se v Radencih pomerili sindikalni podružnici »Elektra« iz Šoštanja in »Zdravilišče« Slatina Radenci v streljanju z MK puško, šahu in namiznem tenisu. Gostje iz Šoštanja so bili uspešnejši, saj so zmagali v šahu s 7:3 ter v namiznem tenisu s 5:4, medtem ko so bili domačini uspešni v streljanju z MK puško, kjer so zmagali s 76 krogi prednosti. Povratno srečanje obeh Kolektivov bo septembra v Šoštanju. Člani obeh kolektivov so izrazili željo, da bi naj tovrstna srečanja postala tradicionalna. R. B TEKMOVANJE ZA ŠOLSKO ŠPORTNO ZNAČKO NA SŠTV Na vsaki srednji in strokovni šoli se iz dneva v dan vedno bolj uveljavlja tekmovanje za šolsko športno značko. To je vsestransko tekmovanje pionirjev in je sestavni del ocene za telesno vzgojo. Tekmovanje obsega nekaj atletskih panog, vaj na orodju, plezanje in metanje žogice ter 5 raznih dejavnosti, kot 2 izleta po 20 km, kolesarstvo, sodelovanje v igrah ter znanje plavanja in smučanja. Tekmovanje za šolsko Športno značko je istočasno lahko zelo široka akcija za odkrivanje nadarjenih športnikov. Na SŠTV v Murski Soboti so letos že tretjič tekmovali za šolsko športno značko kjer so sodelovali prav vsi učenci. Osvojili so 33 zlatih, 28 srebrnih ter 1 bronasto značko, ali skupno 62 značk. Tabela Turnišče 13 10 1 2 67:23 21 Gradbenik 13 9 2 2 72:22 20 Bakovci 13 8 3 2 48:20 19 Veržej 14 6 0 8 33:35 12 Puconci 13 6 0 7 36:40 12 Pušča 13 5 1 7 20:48 11 Brazda 12 3 1 8 23:44 7 Šalovci 13 1 0 12 14:80 2 Izven konkurence Sobota B 17 11 3 3 63:27 25 Grafičar B 16 8 2 6 38:40 18 BOGOJINA ODSTOPA V 16 kolu občinske nogometne lige Murska Sobota so presenetili Križevci, ki so odvzeli točki gostujoči ekipi Dokležovja. Preseneča pa tudi zmaga Bogojine v Moravcih, s katero se je moštvo Bogojine odmaknilo zasledovalcem za tri točke in tako ima največ možnosti, da postane občinski prvak. Rezultata: Vrelec : Bogojina 2:4 Križevci : Dokležovje 3:3 Tabela Bogojina 12 9 0 3 44:22 18 Tišina 12 7 1 4 54:36 15 Vrelec 14 7 1 6 58:48 15 Dokležovje 14 5 3 6 41:40 13 Križevci 12 0 3 9 19:70 3 USPEH SOBOŠKIH NOGOMETNIH SODNIKOV Pretekli teden je bilo v Mariboru tridicionalno srečanje nagometnih sodnikov Maribora in Murske Sobote za memorial umrlega nogometnega sodnika Kolenca. Proti pričakovanju so nogometni sodniki iz Murske Sobote tokrat zabeležili svojo prvo zmago v Mariboru in tako je prehodni pokal še naprej ostal v njihovih rokah, katerega so si lansko leto priborili prav tako v Mariboru z neodločenim rezultatom. Sicer pa je bilo srečanje na precejšnji tehnični ravni Najboljši pri Murski Soboti so bili stari veterani Kološa, Volič, Svatina, Cak in Bojnec. Gole za Mursko Soboto sta dosegla Volič 2 ter Svatina enega. Tekmo je sodil Glavič iz Maribora. M. Sobota: Šiljegovič. Bolkovič. Horvat. Bojnec, Vereš. Kološa. Celec, Cak, Svatina, Volič in Cifer. ESŠ SEDMA V DRŽAVI Po republiškem prvenstvu v Celju, kjer so hokejisti ESŠ iz Murske Sobote zasedli drugo mesto, so preteklo nedeljo nastopili na državnem prvenstvu v Zagrebu. Čeprav ekipa ni nastopila v popolni postavi, ker je četrti letnik opravljal maturo, nekateri igralci na so bili poškodovani, so vendarle dosegli lep uspeh. Z ekipo Čukaričkega iz Beograda, s katerim so so se srečali v prvi tekmi, so igrali neodločeno 1:1 ter tako zasedli sedmo mesto v državi pred HDK Celje, ki je republiški prvak. V ostalih srečanjih so namreč hokejisti ESŠ klonili precej boljšim nasprotnikom. ESŠ PRVAK V zadnjem kolu pomurske hokejske lige ni prišlo do presenečenj. ESŠ je premagala Elan. SŠTV na Tišino. S tem pa je bilo tekmovanje za leto 1964 končano. Prvak je zasluženo postala ekipa ESŠ, ki ta naslov brani že nekaj let. Veliko presenečenje letošnjega prvenstva pa je vsekakor novinec SŠTV. ki je pristal na drugem mestu. Tretji je Elan in četrta Tišina. Rezultati zadnjega kola: SŠTV : Tišina 3:0 ESŠ : Elan 2:0 Končna tabela ESŠ 6 5 0 1 31: 7 10 SŠTV 6 3 12 16:11 7 Elan 6 2 0 4 8:18 4 Tišina 6 1 1 4 6:25 3 Najboljši strelec pomurske hokejske lige je Evgen Titan, ki je z doseženimi 15 zadetki daleč pred ostalimi. Sledijo Šeruga 8, Sep 5, Gumilar in Holc po 4, Ružič in Rajbar po 3 td. Rokometaši Beltinec ostanejo še naprej v štajerski rokometni ligi ROKOMETNI TURNIR V RADENCIH ZMAGALI ROKOMETAŠI RADGONE V nedeljo je bil v Slatini Radenci tradicionalni rokometni turnir, ki ga vsako leto organizirata TVD Partizan Radenci in Zdravilišče za prehodni pokal »Radenske Slatine«. Letošnjega turnirja, ki je bil že drugi po vrsti, se je udeležilo skupno 5 ekip. Največ uspeha med njimi so imeli rokometaši Radgone, ki so zasedli prvo mesto pred Lendavo in Krogom ter prejeli pokal. Lanskoletni zmagovalec tovrstnega turnirja je bilo moštvo Kroga. B. R. II. REPUBLIŠKA ODBOJKARSKA LIGA PRVI PORAZ LJUTOMERA V nadaljevanju prvenstva v II. republiški odbojkarski ligi vzhod so odbojkarji Ljutomera nepričakovano doživeli svoj prvi poraz na gostovanju v Ravnah proti Fužinarju B z rezultatom 3:2. Ljutomer je tokrat zaigral precej slabše kot običajno in je tako po nepotrebnem izgubil dragoceno točko. Nedeljsko srečanje med Ljutomerom in Hočami pa se je končalo brez borbe s 3:0, ker ekipa Hoč ni prispela v Ljutomer. ŠPORTNA TEKMOVANJA ZA DAN RUDARJEV Sindikalna podružnica pri Proizvodnji Nafte v Lendavi se že pripravlja na 3. julij — dan rudarjev. V ta namen je bila formirana posebna komisija pod vodstvom Sabo ing. Jožeta, ki bo vodila letošnja športna tekmovanja in ostale prireditve v počastitev Dneva rudarjev. Za športna tekmovanja vlada med kolektivom veliko zanimanje. Letošnjim športnim igram se bodo priključili tudi gostje iz sosednje Madžarske, ki bodo 3. julija obiskali Lendavo. Ob tej priložnosti so predvidena tekmovanja v nogometu. šahu. namiznem tenisu, streljanju, odbojki in kegljanju med obrati, proti Madžarom pa bi nastopili le šahi-sti, strelci, kegljači in igralci namiznega tenisa. Za zmagovalce so že pripravljeni pokali, katere bodo razdelili na svečani akademiji, ki bo dne 3. julija 1964 v veliki dvorani Nafte. Posebno zanimanje vlada tudi za dirke z mopedi. Š. K AKTIVNOST ŠŠD »POLET« Šolsko športno društvo »Polet« na Osnovni šoli II v Murski Soboti je že nekaj let zelo aktivno. Vključenih ima preko 300 učencev te šole, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi športnimi panogami, saj imajo formiranih kar 9 sekcij. Najuspešnejši športni panogi v pretekli tekmovalni sezoni sta bili rokometna in namiznoteniška. Rokometaši »Poleta« so na tekmovanju osnovnih šol Pomurja osvojili prvo mesto ter se minulo nedeljo udeležili republiškega tekmovanja v Ljubljani. Z namiznoteniško ekipo pa so redno tekmovali v članski pomurski namiznoteniški ligi ter zasedli šesto mesto, kar je nedvomno velik uspeh, saj so se tokrat merili pionirji s starejšimi tekmovalci. Šolsko športno društvo »Polet« je priredilo za konec šolskega leta tudi javni telovadni nastop. V šolski telovadnici pa so odprli razstavo šolskih izdelkov, na kateri so prikazali likovne in tehnične izdelke učencev šole. BELTINCI : RUDAR 29:19 (11:8) V zadnjem kolu štajerske rokometne lige je moštvo Beltinec premagalo Rudarja iz Velenja z visokim rezultatom 29:19. Beltinčani so zlasti dobro in učinkovito zaigrali v drugem delu ter zasluženo zmagali. Beltinci: Horvat. Šraj 4. Kovačič 3, Kokalj 3, Števančec 6, Zadravec 3, Peterka 5, Balažic 1 ter Kovač 4. Sodil je dobro Žižek iz Maribora. MEDOBČINSKA ROKOMETNA LIGA ČLANICE NA VRHU ZOPET ESŠ Z odigranjem nekaj zaostalih rokometnih tekem je bilo tekmovanje v medobčinski rokometni ligi za članice končano. Prvak je zasluženo postala ekipa ESŠ, ki je ta naslov osvojila tudi lansko leto. Presenetljivo se je na drugo mesto uvrstila ekipa Kroga zaradi boljše razlike v golih od Beltinec, ki so na tretjem mestu. Za Beltince velja omeniti, da so se dolgo časa potegovali za vrh, medtem ko so prav v finišu igralke zelo popustile. Sredino tabele so zavzela moštva Sloge, Lendave in Elana, medtem ko sta na dnu ekipi ŠZD, ki je odstopila od tekmovanja že v začetku spomladanskega dela in pa Mura, ki je precej zaostajala za ostalimi tekmeci. Končna tabela ESŠ 14 10 1 3 138:42 21 Krog 14 9 1 4 103:62 19 Beltinci 14 9 1 4 94:63 19 Sloga 14 7 2 5 88:76 16 Lendava 14 6 1 7 65:66 13 Elan 14 5 1 8 49:68 11 ŠZD 14 3 1 10 35:91 7 Mura 14 2 0 12 27:131 4 V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA ŠAHOVSKI TROBOJ V LENDAVI V počastitev občinskega praznika je šahovsko društvo Lendava preteklo nedeljo organiziralo šahovski troboj reprezentanc Čakovca, Murske Sobote in Lendave. Nastopili so člani, pionirji in pionirke. V članski konkurenci so imeli največ uspeha šahisti iz Čakovca, ki so premagali Mursko Soboto s 7:1 ter Lendavo s 5:3 ter z 12 točkami zasedli prvo mesto. Drugo mesto je pripadlo šahistom Lendave s 6,5 točke pred Mursko Soboto s 5,5 čeprav so srečanje z Mursko Soboto izgubili z 4,5 : 3,5 točke. Med pionirji si prvo mesto delita Lendava in Murska Sobota, ki imata po 5 točk, potem ko sta z enakim rezultatom s 3:1 premagali pionirje Čakovca, v medsebojnem srečanju pa se razšli neodločeno 2:2. Nadmočno pa so zmagale pionirke Lendave, ki so premagale Čakovec s 3:1 ter Mursko Soboto s 4:0. Druge so pionirke Čakovca, ki so premagale Mursko Soboto z 2,5:1,5. Š. K. Prenosi s 3. strani ŠE BLIŽE IN DOSTOPNEJE K OBČANU nizacijske enote s svojimi sklepi in predlogi. Slabost pa je v tem, da je svet delovne skupnosti pri opravljanju svojega samoupravnega poslanstva še vedno preveč osamljen, kar pomeni, da je bilo dosedaj premalo aktivnega sodelovanja celotnega kolektiva pri upravljanju. Svet je tudi že razpravljal o notranjem premeščanju kadrov glede na strokovnost in sposobnost posameznih uslužbencev; zavzel pa se je tudi za to, da bi se vsi uslužbenci seznanili s posli v sorodni stroki in bi tako lahko potem uspešno zamenjali na teh delovnih mestih svoje tovariše ob letnih dopustih, v primeru bolezni itd. Delovni pogoji občinske uprave so trenutno dokaj slabi, vendar pa, kot vse kaže, se bodo vidno izboljšali, ko se bomo preselili v novo poslopje občinske uprave. To pa se bo predvidoma zgodilo 1. maja prihodnjega leta. NADALJNJI RAZVOJ OBRATA PETROKEMIJE lahko proizvedla le 6 tisoč ton metanola. Tovarna torej ne bo imela težav pri plasiranju metanola na domače tržišče, saj je povpraševanje kar dvakrat večje od ponudbe. Prav zaradi tega pa so težnje po razširitvi kapacitet za proizvodnjo metanola v podjetju Nafta utemeljene. Vprašanje je le, kdaj bo te zamisli mogoče realizirati. V podjetju Nafta pa ne mislijo ostati pri tem kar imajo pač pa je njihov cilj, da bi v prihodnjih letih ob tovarni metanola izgradili še več tovarn, ki bi se ukvarjale s petrokemično dejavnostjo. V gradnji sta že dve tovarni in sicer tovarna formaldehida in tovarna smol, ki bosta predvidoma končani spomladi leta 1965. V perspektivi naj bi izgradili še naprave za proizvodnjo poliformaldehida in poliacetalnih smol. Vzporedno s temi bi po predvidevan- jih izgradili še druge obrate, kjer bi predvsem zaposlili delovno silo iz bližnje okolice. Vendar je izgradnja tovarn in drugih obratov, razen tovarne formaldehida ter tovarne smol in lepil, za sedaj še samo predvidevanja, ki pa bo s prizadevanjem delovnega kolektiva v naslednjih letih morda tudi uresničljivo. Letos ugodni pridelki in gnojila so poleg ugodnega vremena tako dobro vplivala na posevke pšenice, da letos obetajo največje pridelke po osvobojenju. Ob uspehih pa kaže omeniti tudi težave, katere je imela zadruga posebno spomladi pri nabavljanju umetnih gnojil. Od časa do časa pa ima težave tudi zaradi nelojalne konkurence druge kmetijske organizacije v njenem okolišu. Ta konkurenca je nepotrebna in bi jo lahko odpravili, saj je dovolj operativnega dela za obe kmetijski organizaciji, pod enakimi pogoji pa bi bilo mogoče organizirati sodelovanje še bolj uspešno kot doslej. S. D. STATUT ŽE URESNIČUJEJO ... loten dohodek podjetja. Predvideno je namreč, da bodo v novih delovnih prostorih povečali proizvodnost za 15 do 20 odst. in se bo tako tudi izmeček izdelkov in polizdelkov zmanjšal na minimum. Ob takih pogojih se bo po obstoječih študijah že letos v jesenskih mesecih pri 42-urnem delovnem tedniku tolikanj povečal dohodek podjetja, da se bodo lahko ob normalnih proizvodnih pogojih povzpeli tudi najnižji osebni dohodki nad 25 tisoč dinarjev. Za zagotovitev predvidenih delovnih rezultatov pa so poleg drugih pogojev — med te- mi je tudi proizvodni material, katerega še včasih primanjkuje — izredno važen činitelj tudi strokovni kadri, katerih podjetje za sedaj še nima, vendar pa so zagotovljeni in jih bo dobilo že po končanem šolanju ob zaključku tega šolskega leta. Za člane delavskih svetov in-drugih samoupravnih organov bodo v prihodnjih dneh organizirali dvodnevni seminar, na katerem bodo proučevali samoupravno tehniko po veljavnih predpisih. Novoizvoljeni upravljalci pa se bodo na seminarju seznanili tudi s proizvodno, prodajno in splošno problematiko podjetja. Š. F. NA POLICAH POČKAR M — Žgur A.: Izbor nemških tekstov za berilo in konverzacijo. Ljubljana 1963. KLIEN H.: Der grosse Duden Leipzig 1962. VOGEL A.: Langenscheidts Deutsches Wortebuch. Berlin 1957. TOMŠIČ F.: Priročni nemško — slovenski slovar. Maribor 1963. KLUGE F.: Etymologische Wörterbuch der deutschen Sprache. Berlin KLINT A.: Schwedisches Taschenwörtenbuch, 1. T. Berlin 1958. PRETNAR J.: —J. Kotnik: Francoskoslovenski slovar. Ljubljana 1960. BAJEC A.: Italijansko — slovenski slovar. Ljubljana 1960. ŠKLJAROV M : My govorim porusski. Zagreb 1962. LORDKIPANIDZE A : Kamus peladjaran rusia — indonesia. Moskva 1963. HADROVICS L.: Szerbhorvát — magyar szótár. Budapest 1957. BORANIĆ D.: Pravopis hrvatskoga ili srpskoga Jezika. Zagreb 1947. JONKO L.: Pravopis hrvatskosrpskog jezika. Zagreb 1960. PRAVOPIS hrvatskosrpskoga književnog jezika s pravopisnim rječnikom. Zagreb 1960. MARETIĆ T.: Gramatika hrvatskoga ili srpskoga književnog jezika. Zagreb 1963. BUNC S.: Pregled slovnice slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana 1940. REČNIK na sûvremennija bûlgarski knižoven ezik. Sofija 1957. WEHR H.: Arabisches Wörterbuch für die Schriftsprache der Gegemvart. Leipzig 1958. PETERS L.: Gramatik der türkischen Sprache Berlin 1941. PLASEK M.: Elementargrammatik des Neuchinesichen Deutsche Fassung des grammatischen Lehrbuches der Univerzität Peking. Leipzig 1961. LÖRINCZE L.: Édes anyanyelvünk. Budapest 1961. BENKO L.: A magyar irodalmi irásbeliség a felvilágosodás korának elsö szakaszában. Budapest 1960. MAGYAR nyelvhelyessčg. Budapest 1961. A MAGYAR helyesirás szabályal Budapest 1959. SOSEMVOLT Cigányország. Budapest 1958. A SZEGEDI népélet. Szeged 1958 ARANY L.: Pancimanci. Budapest 1963. BERZE N. J.: Magyar népmesetipu- sok. Pécs 1957. DÖMÖTÖR Á: Sarkadi népmesék. Gyula 1962. MAGYAR népmesék. Budapest 1960. A MAGYAR népmesék Budapest 1960. A MAGYARSAG néprajza. Budapest 1941—1943. NEDIČ V.: Antologija jugoslovenske narodne lirike. Beograd 1962. KRALJEVIČ Marko. Narodne pjesme. Zagreb 1916. BUNC S.: Slovar tujk. Maribor 1963. PAVLICA J.: Frazeološki slovar v petih jezikih. Ljubljana 1962. NYELVTUDOMANYI értekezések. Budapest 1957—1963. FÖLDI J.: A versirásról. Budapest 1962. COLLINS V. H.: A book of English idioms. London 1962. HORNBY A. S.: The advanced learner’s dictionary of curret English. London 1963. ENGLESKO — hrvatski rječnik. Zagreb 1959. ŠKERLJ R.: Angleško-slovenski slovar. Ljubljana 1960. FOWLER H. W.: A dictionary of modern English. London 1961. ALLEN W. Stannard.: Living English structure for schools. 1962. BLAGAJNEDD.: Angleščina za vsakogar. Ljubljana 1962. BRYANT M. M : Modern English and its heritage. New York 1962. SORMAN G.: English syntax with texts and exercises for commercial. Maribor 1961. KARLIN P : Nemščina ni težka. Ljubljana 1959. KARLIN P : Nemščina za tehnike. Ljubljana 1962. ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Krompirjevim nasadom preti velika nevarnost Nadaljevanje z 2. strani PHENKAPTON, ki je manj strupen za čebele in ga uporabljamo 10 do 15 dkg na 100 litrov vode. EKATIN, uporabljamo 1 dcl na 100 litrov vode. TEDION, uporabljamo 0,15 kg na 100 litrov vode. Vsa sredstva so strupena. Za zatiranje listnih uši uporabljamo sistemična sredstva, ki jih rastline vpijajo in se prenašajo s sokom po rastlini. Najvažnejši od teh sredstev je METASISTOX, katerega uporabljamo 1 do 1,5 dcl na 100 litrov vode. To sredstvo je močan strup in pri škropljenju moramo paziti na vrtnine. Poškropljene dele rastlin ne smemo uporabljati za krmo živini. Sredstva, s katerimi zatiramo istočasno škodljivce in bolezni (Fungo — insekticidi) je BAKRENI LINDAN s katerim prašimo krompir proti hrošču in plesni istočasno ter ga rabimo 20 do 30 kg na ha. Za podrobna pojasnila se obračajte k strokovnjaku. Vsa ta sredstva so na razpolago v specializirani trgovini kmetijske zadruge v Murski Soboti. ing. P. 6 POMURSKI VESTNIK 18. junija 1964 Kamgarni, žensko volneno blago, teritali, satineti, svila, bela svila, posteljnina, preproge, prešite odeje, gotove obleke za moške, ženske in otroke — VAM V VELIKI IZBIRI NUDI »MODA« NA TITOVI CESTI. »MODA« — skrbi za vas! Se priporoča kolektiv Trgovskega podjetja »MERKUR« — »MODA« in ostale poslovalnice. Skupščina občine Gor. Radgona Štipendije Komisija za štipendije Občinske skupščine Radgona razpisuje za šolsko leto 1964/65 tele štipendije: A. Srednje šole: — Pedagoška gimnazija 6 štipendij; B. Višje šole: — višja upravna ali pravna šola 1 štipendijo; — višja gospodinjska šola Groblje 1 štipendijo; — višja knjižničarska šola 1 štipendijo; Pedagoška akademija: — slovenski — srbohrvatski jezik 3 štipendije; — nemški — slovenski jezik 3 štipendije; — zgodovina — zemljepis 3 štipendije; — biologija — kemija 2 štipendiji; — matematika — fizika 3 štipendije; — glasba 1 štipendijo; — likovna vzgoja 1 štipendijo; — tehnična vzgoja — fizika 1 štipendijo; — razredni pouk 1 štipendijo; — defektologija — skupina za ortopedagoge za duševno prizadete otroke 1 štipendijo; C. Fakultete: — ekonomska fakulteta 2 štipendiji; — filozofska fakulteta: sociologija 2 štipendiji; psihologija 1 štipendijo; Roki za vlaganje prošenj: a) za srednješolce do 1. avgusta 1964, za višje in visokošolce pa do 15. oktobra 1964. Prošnja, kolkovana s takso za 250 din, mora biti opremljena s temi prilogami: potrdilo o vpisu v šolo, prepis zadnjega šolskega spričevala, življenjepis z opisom razmer v družini, potrdilo o premoženjskem stanju staršev, potrdilo o osebnih dohodkih staršev, potrdilo o prejemanju OD, mnenje šole, kjer je kandidat zaključil predhodno šolanje, mnenje ali priporočilo študentske organizacije, mnenje in priporočila SZDL, ZB, mladinske organizacije in morebitna druga priporočila. Kakovostna jedila in izborne pijače — vedno Gostilna RAJH Bakovci KOMUNALNA BANKA NOVOST! — Obračunavamo nove višje obrestne mere: za vloge, vezane na eno leto, 6%, nad dve leti, 6,5% in nad tri leta, 7%. Vlagatelji so tudi zavarovani. Poslužujte se novih ugodnosti, katere vam nudi vaš denarni zavod. murska sobota s poslovnimi enotami v Murski Soboti, Lendavi in Ljutomeru. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 19. junija — Julijana Sobota, 20. junija — Nenad Nedelja, 21. junija — Alojz Ponedeljek, 22. junia — Ahacij Torek. 23. junija — Kresnica Sreda, 24. junija — Janez Četrtek, 25. junija — Jaroslav dežurna služba ZDRAVSTVENA POSTAJA MURSKA SOBOTA 19. junija — dr. Gregorčeva 20. junija — dr. Lopert 21. junija — dr. Lopert 22. junija — dr. Rousova 23. junija — dr. Gregorčeva 24. junija — dr. Gruškovnjak 25. junija — dr. Lopert KINO SLATINA RADENCI — 20. in 21. junija italijanski barvni kinemaskopski film: »BELE SENCE« 25. junija ruski barvni kinemaskopski film: »RDEČA JADRA«. VELIKA POLANA — 20. junija ameriški film: »PRINC IN IGRALKA«. ČRENSOVCI — 20. in 21. junija ameriški barvni kinemaskopski film: »ZAKON PRERIJE«. Predstave v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 11. in 20. uri. PRODAM DVE PARCELI prodam. Zver, Cankarjeva 39, M. Sobota. M-483 KUHINJSKO KREDENCO prodam. Ogled pri Hajdinjaku, M. Sobota, Kopališka 5/a. M-484 POHIŠTVO za eno sobo in štedilnik zelo ugodno prodam. Ogled vsak dan v Prežihovi 11, (avtobusna garaža), M. Sobota. M-486 ŠTEDILNIK »Tobi«, dobro ohranjen, in otroško posteljico, ugodno prodam. Rožman, Kidričeva 36. M. Sobota. M-488 MLATILNICO z železnim okvirom, širina bobna 107 cm, in motorno kolo »Puch«, 200 ccm, starejšega tipa, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-489 OMARICO ZA PERILO, porcelanski servis, stenski, električni kuhalnik na tri plošče, ugodno prodam. Titova 7, nad »Vesno«, M. Sobota. M-491 MOTORNO KOLO »Jawa«, 175 ccm, prodam. Stefan Semen, Nedelica 10, p. Turnišče. M-493 kupim ČEBELNJAK, v dobrem stanju, kupim. Pavel Škraban, Lendavska 31, M. Sobota. M-492 DRUŠTVENE OBJAVE DELAVSKA UNIVERZA G. RADGONA vpisuje v šolskem letu 1964/65 V DOPOLNILNO OSEMLETNO SOLO v 5. in 6. razred ter 7. in 8. razred Prijave sprejemajo upraviteljstva osnovnih šol v G. Radgoni, Apačah in Stogovcih, pri Negovi in Vidmu ob Ščavnici, na Kapeli in v Radencih. Kandidati se lahko vpišejo tudi v upravi Delavske univerze Gornja Radgona vsak dan od 7. do 14 ure. Pogoj: kandidat mora biti star nad 18 let. preklici Podpisani Ludvik Bergles od Grada preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekel o Miranu in Ireni Pevec od Grada kot neresnične in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. M-485 zaposlitve »AGROSERVIS« MURSKA SOBOTA potrebuje za »OPEL« servis: a) 1 visokokvalificiranega avtome- hanika; b) 2 kvalificirana avtomehanika. Pogoji: pod a) pasivno znanje nemščine; pod a) m b) delovna praksa na vozilih »Opel«. Možnost specializacije v inozemstvu. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. — Prošnje sprejema uprava podjetja do izpopolnitve delovnih mest. GOSPODINJSKO pomočnico išče Ficko, Trstenjakova 28, Murska Sobota. M-494 ŽENSKO, pošteno in pridno, iščem za dopoldanski čas. Prednost imajo žene, ki imajo veselje z otroci. Ugoden zaslužek. Naslov v upravi lista. M-476 razno RAZPISUJEM dograditev stanovanjske hiše v Murski Soboti — za zidarska gradbena dela. Oglasite se v Prodajalni »Borovo«, Titova 10/a, M. Sobota. M-437 KMETIJSKO POSESTVO »BARJE«, OBRAT VERD PRI VRHNIKI SPREJME V STALNO ZAPOSLITEV več živinorejcev Z ZNANJEM ZA ROČNO MOLŽO. STANOVANJA SO NA RAZPOLAGO. Epidemija tifusa na Škotskem Trenutno je angleška javnost najbolj zaskrbljena z epidemijo tifusa na severu Škotske v Aberdeenu, kjer je obolelo 250 ljudi. To je največja epidemija tifusa v Veliki Britaniji od leta 1937, ko je v Croydonu zbolelo 300 oseb. Prva znamenja sedanje epidemije so se pojavila pred dobrimi desetimi dnevi. Zdravstvene oblasti so sporočile, da jo je povzročilo okuženo meso v neki delikatesni trgovini. Toda okrog tega mesa se je vnela že polemika. Po nekaterih vesteh bi naj bilo uvoženo iz Urugvaja. V samem mestu pa je življenje popolnoma omrtvelo. Ni zabav, kinematografi so brez gledalcev, hoteli prazni, zabavišča zaprta. Razpis soboške gimnazije GIMNAZIJA V MURSKI SOBOTI razpisuje za vpis v 1. letnik 4 ODDELKE OZIROMA 144 MEST Interesenti naj se v prijavi izjavijo, ali želijo v oddelke po dosedanjem programu ali v oddel pedagoške smeri (učiteljišče ne bo več vpisovalo v I. letnik). Pismeni sprejemni izpiti za oboje iz slovenskega jezika in iz matematike ali iz tujega jezika bodo v soboto, 27. t. m. ob 8. uri v gimnaziji. Ustni izpiti (in preizkušnja posluha za interesente pedagoške smeri) bodo v ponedeljek, 29. t. m. ob 8. uri. Prijave na obrazcu 1,20 sprejema tajništvo gimnazije najkasneje do 25. t. m. Prijavi je priložiti: 1. Original spričevala o uspešno končam osnovni šoli. 2. Po možnosti original ali vsaj prepis rojstnega lista. 3. Kratko mnenje osnovne šole o učenčevih značilnostih in o pogojih dosedanjega šolanja. Naprošamo upraviteljstva osnovnih šol, naj nam pošljejo prijave svojih učencev po možnosti pregledane in vse skupaj. Ravnateljstvo gimnazije Vabimo nove sodelavce Upravni odbor gospodarske organizacije »POTROŠNIK« V MURSKI SOBOTI razpisuje delovno mesto PRAVNEGA REFERENTA Pogoji: končana pravna fakulteta ali višja pravna šola; začetnik ali z nekaj let prakse. Nastop službe takoj. Osebni dohodki po pravilniku. Prošnje nasloviti na upravo gospodarske organizacije do 30. junija 1964. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij PRI KMETIJSKI ZADRUGI ŠALOVCI razpisuje naslednje prosto delovno mesto: KVALIFICIRANEGA TRAKTORISTA ZA KMETIJSKA DELA Nastop službe takoj. Nagrajevanje po delovnem učinku. Pismene in ustne ponudbe sprejema Kmetijska zadruga Šalovci, telefon: Šalovci 4. OBRTNO PODJETJE »OBRTNIK« MURSKA SOBOTA razpisuje 1 ŠTIPENDIJO ZA VIŠJO KOMERCIALNO ŠOLO V MARIBORU. Prošnje s kratkim življenjepisom je treba poslati na upravo podjetja do 15. julija 1964. V poštev pridejo samo moški. V uk sprejme 10 VAJENCEV ZA RAZNE STROKE Interesenti naj se prijavijo pri imenovanem podjetju. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »POMURJE« MURSKA SOBOTA, obrat OPEKARNA PUCONCI razpisuje prosto delovno mesto BLAGAJNIKA Pogoj: srednješolska izobrazba oziroma triletna ustrezna praksa. Osebni prejemki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Pismene prošnje z dokazilom o kvalifikaciji je potrebno vložiti v tajništvu podjetja v Murski Soboti. Salovci: javna dražba KMETIJSKA ZADRUGA ŠALOVCI bo proda-1 a na javni dražbi naslednja osnovna sredstva: 1. Razno opekarniško opremo 2. Napravo za mlačev detelje 3. Vprežne sejalnike 4. Traktorske priključke (plug, kultivator, prikolico) 5. Sadne škropilnice in druge male poljedelske stroje. Javna dražba bo 21. junija 1964 ob 9. uri pri Kmetijski zadrugi Šalovci. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije, po 10. uri pa pridejo v poštev tudi drugi kupci. Lendava: prodaja avtomobila SKUPŠČINA OBČINE LENDAVA bo na javni dražbi 7. julija 1964 od 9. ure naprej v prostorih Skupščine občine prodala AVTOMOBIL »GAZ« Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Interesenti si lahko ogledajo avtomobil vsak delavnik od 7. do 14. ure. UGODNE ZAPOSLITVE PODJETJE ZA PTT PROMET V MURSKI SOBOTI sprejme v delovno razmerje pri poštah Ljutomer in Lendava delavce — pismonoše za opravljanje dostavne službe Začetni mesečni osebni dohodek 20.000 din. Delavci dobijo tudi službeno obleko in obutev. Interesenti naj pošljejo lastnoročno napisane prošnje s kratkimi življenjepisi sekretariatu podjetja do 22. junija 1964. PRODAJALNA »BOROVO« MURSKA SOBOTA, TITOVA 10/A razpisuje delovno mesto MLADEGA TRGOVSKEGA POMOČNIKA Pogoji: vojaščine prost, neporočen, po možnosti naj obvlada en tuj jezik, iz trgovske stroke za prodajo čevljev ali usnjenih izdelkov ali njej sorodne. Nastop službe takoj. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Praktično darilo — ročno uro lahka vedno ugodno kupite v URARSTVU, Murska Sobota, Titova 37 Za naročnike Dela-ugodnost pri malih oglasih DELO ČE STE NAROČENI NA »DELO«, VAM PRI NAROČILU MALEGA OGLASA NUDIMO 25% POPUSTA! Upoštevajte to ugodnost, kadar naročate male oglase v »DELU«. 25% popusta pri malih oglasih za naročnike „DELA“! POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: M. S., Kidričeva 43, gas. dom telefon 21-064 — Naročnina celotna 1.0 00 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11-1-365 POMURSKI VESTNIK 18. junija 1964 7 Trgovske podjetje na veliko in malo »POTROŠNIK« Murska Sobota vam toplo priporoča obisk prodajalne »TEHNOPROMET« kjer se vedno lahko prepričate o bogati izbiri. otroških vozičkov — televizijskih aparatov — električnih štedilnikov — štedilnikov — hladilnikov. DEMOBILIZIRAN ZARADI LJUBEZNI Ni zdravila za ljubezen, je ugotovila komisija britanskih vojaških zdravnikov in izpustila od vojakov 20-letnega Lana. Mladenič je namreč pobegnil iz kasarne, da bi se poročil s svojim 19-letnim dekletom, toda vojaška policija je bila zelo hitra in še preden mu je uspelo uresničiti namen je bil že zopet v kasarni. Toda po tem dogodku je iz dneva v dan bolj hujšal in slabel. Oficirji niso vedeli kako pomagati, pa so ga poslali v bolnišnico. Toda tudi tam ga niso mogli ozdraviti in ko so spoznali, da je v življenjski nevarnosti, so predlagali, da se naj demobilizira. Ker pa je to običajno zelo dolg postopek, so ga pustili na dopust. Preživlja ga skupaj s svojo izvoljenko pri starših in pravijo, da se je začel hitro popravljati. UKRADLI SO MOST Pred kratkim so neznanci ukradli 17 m dolgi železni most, ki je povezoval bregova neke reko v Clevelandu (ZDA). Enostavno so ga razžagali na kose in odpeljali, še bolj nenavadna in zanimiva tatvina je bila v Chicagu, kjer je neka lopovska druščina ukradla pred očmi sprehajalcev sedem nadstropno hišo. ki so jo gradili. Bil je ravno praznik. Na gradbišče je prišlo sedem kamionov z delavci, ki so se hitro lotili posla Hišo so razmontirali in naložili na kamione ter se odpeljali. Nihče niti ni pomislil, da bi jim to preprečil. PRED OBISKOM PREDSEDNIKA TITA NA POLJSKEM Jugoslovane in Poljake druži stoletno prijateljstvo Prihodnji teden bo predsednik Tito odpotoval na obisk na Poljsko. To bo vsekakor nov dokaz dobrih, prijateljskih odnosov, ki vladajo med obema državama in hkrati tudi prispevek k nadaljnjemu razvijanju in razširitvi teh odnosov na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Poljsko in jugoslovansko ljudstvo druži že stoletja staro prijateljstvo. Nič čudnega potem, da je na primer Jugoslavija s Poljsko sklenila prvi sporazum, po katerem so za državljane obeh držav, ko potujejo v drugo, odpravljeni vizumi. Ljudem, ki jih druži tako dolgo prijateljstvo, seveda niso umestne razne administrativne pregrade, še bolj pa zato, ker obe državi povezujejo ista politična stremljenja: zgraditi socialistično družbo in ohraniti na svetu mir. Znanih je več poljskih pobud za utrditev miru in odpravo nevarnih vojnih žarišč v srednji Evropi kot je na primer predlog o brezatomski coni v srednji Evropi. Druži nas tudi skupni boj proti ostankom fažizma, kakor nas je družil tudi boj proti fažizmu. Narodi obeh držav so dali v pretekli vojni ogromne žrtve. Na bojiščih in v taboriščih je za vedno ostalo 6 milijonov Poljakov. Toda ta boj je pustil mračne sledove v zavesti Poljakov, pustil jim je nekaj, česar še danes prav ne morejo razumeti in ob čemer se jim zmračijo pogledi. 2e v začetku vojne niso mogli razumeti, da sta si oba soseda, fašistična Nemčija in socialistična SZ. kljub tako različnim družbenim gledanjim in ureditvam složno delili njihovo državo. Bili so izdani v svojem najglobljem prepričanju, da jih bo veliki sosed branil. Še hujše je bilo, ko so se v pričakovanju konca vojne, ko so bile enote Rdeče armade pred Varšavo uprli v varšavskem ghetu, toda kljub temu, da je bil upor zelo dolgotrajen, pa ni bilo pričakovane pomoči. Prepuščeni so bili na milost in nemilost močni nemški armadi, ki je v krvi zatrla upor in nemoteno rušila Varšavo, ko je z druge strani reke nihče niti ni poskusil ovirati. Doba Stalinove vladavine je Poljsko izredno prizadela in v zavesti ljudi pustila mračne sledove. Tudi zaradi tega, ker se je Jugoslavija smelo uprla tem mračnim idejam. Stali- novim težnjam, uživa v očeh Poljakov velik ugled in spoštovanje. Sicer kljub tem stičnim točkam v osnovnih političnih koncepcijah, pa obe deželi seveda odlikuje vedno nekaj svojstvenega, posebnega. To so navade, izoblikovane v stoletjih in zato je za nas Poljska vedno izredno zanimiva Za nas je zanimivo življenje ljudi, zato je za Jugoslovane vsako srečanje s Poljaki in Poljsko nekaj posebnega, nenavadnega, doživetje, ki ga je težko pozabiti, kakor če bi se po daljšem času srečal z dobrim prijateljem, s katerim imata mnogo za pokramljati. Drugače pa je Poljska velika država. Meri 311.730 km2 in ima okrog 30 milijonov prebivalcev. Zanimivo pa je. da 45 odst. Poljakov živi v mestih. Zato ni nič čudnega, da ima Poljska 26 mest z nad 100.000 prebivalci, glavno mesto je Varšava pa celo okrog 1,1 milijon prebivalcev. Za mnoga mesta je izredno značilna starodavnost, ki jo kažejo ponosno, bogato opremljene stare zgradbe, ki so Poljakom v ponos, ker jih spominjajo na slavno zgodovino. To, da živi skoraj polovica Poljakov v mestih, pa nam kaže še na drugo: močno industrijo. Po popisu prebivalstva iz leta 1960 se s poljedelstvom ukvarja 32,2 odst. prebivalcev. V poljedelstvu je najmočnejša proizvodnja žitaric. Poljska velja za prvo na svetu po proizvodnji rži, saj proizvaja 40 odst. svetovne proizvodnje rži. Poljedelstvo vključno z živinorejo je izredno razvito. Nekoliko zanemarjeno je bilo do pred kratkim gospodarjenje z gozdovi, ki pokrivajo četrtino površine. Šele v zadnjem času so začeli bolj razvijati industrijo za predelavo lesa. Najmočnejše industrijsko področje predstavlja Šlezijski bazen. Tu je izredno bogato ležišče premoga in drugih rud, predvsem železa. To daje os- novo za razvoj ostale industrije, ki je zelo močna. Omeniti je zlasti potrebno ladjedelništvo, da ne govorimo o ostalem. Slabše je razvita prehrambena industrija, čeprav ima vse možnosti za to. Nekoliko močneje je razvita le industrija sladkorja. Ob takih možnostih postaja Poljska tudi pomembnejši faktor v mednarodni trgovini. Omeniti je potrebno, da so v zadnjih letih nenehno razširja obseg blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Poljsko. Poleg blagovne izmenjave pa prihaja tudi do tesnejših sodelovanj v izkoriščanju izkušenj industrije obeh držav. Waršava, glavno mesto Poljske, je bila med vojno skoraj popolnoma porušena. Toda vtrajni in na svojo zgodovino ponosni Poljaki so jo obnovili v glavnem tako, kakršna je bila pred vojno. Slika kaže dom kolture v središču mesta, ki ga j epostavila SZ. Le še malo časa za lovca na naciste PRED KRATKIM JE NA TISKOVNI KONFERENCI PREDSEDNIK ŽIDOVSKEGA CENTRA ZA INFORMACIJE NA DUNAJU SIMEON WISENTHAL JAVNO OBJAVIL STRAŠNO ŠTEVILKO: 24.000 NACISTIČNIH VOJNIH ZLOČINCEV IN MORILCEV JE ŠE SVOBODNIH. »Ne ostaja mi mnogo časa. Čez enajst mesecev, 8. maja 1965 v Zvezni republiki Nemčiji, Avstriji, Franciji in Belgiji zastarajo zločini, ki so jih storili nacisti in krvniki, ki se še danes skrivajo, a bodo takrat brez skrbi prišli na svetlo ter se lahko dvignjene glave sprehajali med rojaki svojih žrtev. Malo je še časa, toda treba je opraviti ogromno delo, da bi se zbrali in naš- »Ko bo uveljavljen zakon o zastaranju, se bodo zločinci lahko na široko hvalisali, da so pobili na tisoče ljudi in da jim za to nihče nič ne more. Ne vem, zakaj se govori samo o milijonu Židov, ki so jih uničili nacisti, ko je vendar znano, da so nacisti pobili pet milijonov ljudi iz drugih držav. Antinacizem ni samo zadeva Zidov, temveč vsega človeštva.« DVOBOJ ZA TURISTE Kaj vse se stori za to, da bi se privabilo čim več turistov, si je včasih težko predstavljati. Povsod hočejo izkoristiti nekaj nenavadnega. No v Angliji, deželi, ki je izredno ponosna na svojo veliko preteklost, zelo radi izkoristijo prav to preteklost v turistične namene. Pred starodavnimi gradovi se v srednjeveška viteška oblačila oblečeni »vitezi« bojujejo med seboj, ne da bi bili en na drugega jezni, temveč samo za to, da bi se tam ustavilo čimveč turistov Tudi ena najznamenitejših osebnosti svetovne književnosti Shakespeare je v svojem rojstnem mestu steber turizma, od katerega živi večina meščanov. IZ LETA V LETO MLAJŠI Prebivalci burmanskega otočja Mergui zahodno od Malajskega polotoka so po naših pojmih iz leta v leto mlajši. Račun je preprost: ko prijoka novorojenček na svet, mu določijo starost 60 let. Ob vsaki obletnici rojstnega dne je za leto dni mlajši. Tako se zgodi, da so očanci in babice na tem otočju stari pet ali šest let. Če nanese — življenjska doba je razmeroma kratka — da ta ali oni doživi »rojstni dan nič«, mu podarijo nadaljnjih 10 let; ponuja se mu torej priložnost, da postane »še mlajši«. DROBNE ZANIMIVOSTI li vsi dokazi. V svojem arhivu imam 25.000 hitlerjevskih morilcev in mučiteljev: doslej jih le okoli 1.000 prišlo v roke pravice.« Ko je odgovarjal na vprašanja, je dr. Wisenthal med drugim tudi opozoril, da so v letih 1949 do 1952 mnogi vojni zločinci bežali iz Nemčije v pripravljena skrivališča v Južni Ameriki, Španiji in Južni Afriki preko Italije po določeni poti, ki je povezovala Bremen z Barijem. »Videti je, da je pri begu tem zločincem, med katerimi je bil tudi Eichman, pomagala cerkev.« KRALJ POBEGOV V zadnjih petih letih je Američan Clayton Weech sedemkrat pobegnil iz zapora. Vedno so ga ujeli po daljšem lovu, v katerem je sodelovalo na stotine policajev. Ko so ga pred kratkim selili v drugi zapor, so organizirali specialno zaščito. Jetnika so okovali in oblekli v kričečo jetniško obleko, da bi bil čimbolj opazen. NAJBOLJ VAREN NAČIN Angleški filmski igralec in režiser Peter Ustinov je prepričan, da so pešci v raznih deželah pri prehodu čez cesto varni na različne načine. Svojemu prijatelju je takole svetoval: v Angliji je najbolje če pešec pri prehodu čez cesto vodi s sabo psa. v Italiji je najboljše, če žene s sabo kako plavolasko, v ZDA se je najbolje priključiti grupi otrok, v Zahodni Nemčiji pa zagotavlja varnost generalska uniforma. PRAZNIK OTROK V MEHIKI Ko so španski osvajalci pokorili Mehiko, so starim naseljencem odvzeli vse politične, gospodarske in kulturne pravice. Mehikanci tudi niso smeli imeti zemlje in vprežne živine. Cesto so se upirali proti takšnemu zatiranju, neredko pa so svoje ogorčenje pokazali tudi na drug način. Tako so izkoristili otroški praznik za to, da preko najmlajših povedo tisto, kar sami ne bi smeli. Otroke so oblačili v obleke starejših ljudi in da bi bili čim bolj podobni svojim očetom, so jim pripeli tudi brke in brade. Delali so pa tudi razne živalske figure. Ta praznik še danes praznujejo v Mehiki. Tudi danes se deklice oblačijo v najbolj pisana narodna oblačila. NAJSODOBNEJŠI PREDPIS Verjetno je med vsemi sodobnimi predpisi najsodobnejši tisti, ki ga je objavila uprava neke občine v ameriški državi Mississipi (ZDA) in v katerem beremo: »Na področju občine je prepovedano pristajati letečim krožnikom.« Ta predpis je nameščen na vseh javnih mestih. LONDON — V neki galeriji, kjer je razstava sovjetskih umetnikov, so v eni uri prodali 15 od 150 razstavljenih slik: hiter in nepričakovan uspeh. ZÜRICH — pred zuriškim sodiščem se bo v kratkem zagovarjal 30 — letni Rolf Ristan iz Hamburga, ki je obdolžen, da je pred dnevi vrgel iz vlaka v nekem tunelu 30 — letno dansko bolničarko E. Christeusen. Policija razmišlja, ali ni nemara Ristan kriv še dveh nedavnih podobnih umorov na železnici. Kljub strogim policijskim ukrepom, se še vedno uspešno razvija tihotapljenje ljudi preko meje med Mehiko in ZDA, Ljudje, ki se lotijo vsakega posla, v Mehiki privabijo poljedelske delavce za sezonska dela na velikih farmah in to za zelo nizke plače. Preko meje jih pretihotapijo na razne načine. Kot je videti na sliki, se posložujejo tudi posebno predelanih avtomobilov, ki lahko v tajnem predalu prepeljejo tri ljudi. Franc Šrimpf beg v jutro 23 roman Bračkova zavest je bila kakor otopela. Ta hip ni mogel misliti nič in tudi narediti ni mogel ničesar. Vtem je velikanska lokomotiva pridrvela tik nad Bračka, ki je zaprl oči in čakal, kaj se bo zgodilo, in oddirjala kakor besneča čreda bivolov na tiru poleg njega naprej, v smer proti medlim lučem in križajočim reflektorjem na nebu. Minilo je še nekaj časa, da se je Bračko opomogel in da je lahko ugotovil, da je ostal živ. Bil je živ. ,To, to se ne sme več ponoviti,' se je rekel Bračko, ,sicer ...’ Sicer ga bo vzel vrag prej, kakor je potrebno. Kako se je moglo zgoditi, da ga je tako prevzelo. Tisti dve luči, podobni zmajevim očem. Kakor da sta se zadrli v možgane, kot dve igli, naravnost v možgane. Sicer vendar ne bi ležal tako nepremično in samo čakal, da ga pregazita. Zdaj se je dvignil in se kakor pijan odzibal prek tirov, ki jih ni hotelo biti konca. Malo pred mestom je obstal, se počesal in si skušal urediti obleko. Kolikor se je seveda dalo. Potipal je notranji žep suknjiča, kjer je nosil papirje in nekaj mark, ki sta mu jih preskrbela Yvonne in Francois. Potem je nadaljeval pot. Mesto je bilo zatemnjeno, le tu in tam je svetila drobna žarnica na cesto, komaj rahlo brleča, kakor da je pripravljena vsak hip, da se utrne. Bračko je stopal počasi in previdno, rahlo se zibaje, kajti slabost še vedno ni popustila. Ogledoval si je hiše, toda ne zaradi tega, da bi jih videl, kakšne so, temveč ker je hotel čimprej priti do prve restavracije, do krčme, kjer bi se lahko najedel do sitega. Srečaval je vedno več ljudi in tudi avtomobilski promet se je večal. To bi bilo lepo, veliko mesto, če ne bi bilo vojne in če ne bi bilo neprestanih alarmov in bomb, ki so ga manjšale vedno bolj. Naposled je Bračko zagledal stavbo, na kateri je pisalo »Restaurant«. Se enkrat si jo je ogledal, potem je vstopil, ker se je že komaj držal na nogah. Znotraj se je sprva le težko znašel v lučeh. Zdelo se mu je, da so vse tisti hip, ko je vstopil, posijale vanj in ga osvetlile z vseh strani. Zdelo se mu je, da so se tudi oči vseh hkrati obrnile vanj in preiskajoče obstale na njem, kakor da ga bi hotele sleči do srca in pogledati tudi vanj. Bračko se je naglo ovedel in stopil proti prazni mizi v kotu in jo zasedel, prišla je natakarica in Bračko je naročil. Plaho, izpod očesa je pogledal okoli sebe. Toda videl je same brezbrižne obraze, tudi nekaj vojakov je bilo med njimi. Ničesar sumljivega ni opazil. Toda, zakaj mu že ne prinese večerje. Pozabil je, da jo je naročil komaj pred minuto. Ko mu je vendar prinesla in jo postavila na mizo, se je komaj premagoval, da ni po volčje planil po njej. Vzdržal se je s skrajnim naporom, da je lahko jedel kolikor toliko običajno, čeprav je požiral prav gotovo še vedno prehitro in bi pred pozornimi očmi ne mogel skriti lakote. Ni vedel, kaj je. Bilo mu je tudi vseeno. Samo da je jedel, da je lahko zaužil nekaj toplega, osvežujočega. Potem je spil na dušek vrč piva in si prižgal cigareto, ki mu jih je medtem prinesla natakarica. Sele sedaj je opazil, da je čedna in pogledal jo je bolje. Opazil je, da ga je tudi ona pogledala — preiskujoče. Naslonil se je na stol in s cigareto v ustih natančneje pogledal po prostoru. Razen njega in vojakov ni bilo mlajšega moškega v lokalu. Za mizami je sedelo nekaj plešastih mož s svojimi (ali s tujimi) ženami. Najbrž so bili uradniki. Jedli so in molčali in če niso jedli, so se pogovarjali, zadržano, tiho, čeprav je v nasprotnem kotu tik pod Hitlerjevo sliko hreščal radio in butal ob stene ter ljudi koračnice in nacistične pesmi. Razsvetljava je bila skromna, vendar tolikšna, da je Bračko lahko razločil utrujene, zdolgočasene obraze nad mizami. Zdaj bi bilo najbolje, da odidem, si je rekel Bračko. Vendar je še ostal. Bilo je tako prijetno sedeti na stolu, kaditi in gledati, kljub temu, da pogled ni bil posebno veličasten. Toda toplo je bilo in toplo je bilo njegovemu telesu, ki je sprejelo sedaj hrano v sebe. Silil se je k odhodu, toda kljub temu je sedel naprej in gledal natakarico, kako pleše s pladnji na rokah med mizami in kako se večkrat ozre nanj. Zdaj je vedel, da ga gleda zato, ker je mlad in ker ni nobenega tako mladega moškega v njeni restavraciji in ga najbrž ni v vsem mestu. Tudi on jo je rad pogledal, posebno kadar se je globoko sklanjala čez mizo in ji je videl polne noge visoko pod svileno zvončasto krilo. Lahko bi ji pravzaprav kaj rekel, morda bi jo celo povabil... Da bi ostal čez noč tu. Saj je zelo potreben spanja in mehke postelje, take s pernico in s pravim vzglavnikom, na katerem bi lahko poleg njegove počivala njena glava, ki bi jo božal in poljuboval. To bi lahko storil. Pravzaprav. Prižgal si je še eno cigareto in puhnil dim v velikih kolobarjih proti stropu. Ampak, jasno je, da je bolje, če gre, in to čimprej. Vtem so se odprla vrata v restavracijo in Bračko je pogledal tja in še isti hip umaknil pogled, kakor da si ga je opekel ob čeladastih možeh, ki so stopali v prostor kot bitja z drugega sveta. Bračku je v trenutku presodil, da je najbolje, če ostane na mestu in če se dela, kakor da je ta obisk zanj povsem navadna, že navajena formalnost. Vendar je čutil, da je pobledel. Zdaj se bo odločilo. So papirji v redu ali niso? Poskušal je narediti najbolj zdolgočasen obraz, podoben izrazu, ki ga je videl prej pri onih ob sosednjih mizah. Ni seveda vedel, če se mu je to posrečilo, kajti oni trije so se že bližali in obstali najprej pri vojaku, ki je večerjal v kotu z deklico ob sebi. Od tam pa do njega so še sedeli trije in on bo četrti na vrsti, če se ga bodo sploh lotili. Za hip je pomislil, da bi sedaj lahko zbežal, kajti sedaj so daleč od vrat. Ampak, dobili bi ga zunaj, če ne ti pa drugi trije in še naslednji trije in vsa policija in Gestapo vsega Mün-chena in mogoče še vsi ljudje Münchena, ki hodijo tam zunaj ,navidez mirno in brezbrižno, utrujeno in kakor brez zanimanja za to, kar se dogaja okoli njih. Ostal je in čakal in trpel zaradi tega čakanja bolj, kakor če bi že bili pri njem in ga vodili s seboj. Zdaj so se ustavili pri mizi, točno nasproti njegove. Listine je pregledoval tisti v sredini, ki je nosil pištolo in je imel srebrne našive na ramenih. Bil je podoficir. Ti so najslabši, je vedel Bračko, najslabši zato, ker so samo podoficirji in ker hočejo postati oficirji in se morajo zato izkazati pred višjimi, da bi bili hitreje povišani. Druga dva sta bila spremljevalca, ampak spremljevalca z brzostrelkami, obešenimi spredaj, preko prs, tako da sta jih imela takoj pripravljene za strel. Ko bodo opravili pri onem tam prek, bodo prišli k njemu. Nimajo daleč, je pomislil Bračko. Samo nekaj korakov, samo nekaj ne preveč velikih korakov ... Še enkrat se je zbral in naročil pri natakarici še eno pivo. To je bilo istočasno, ko so se oni trije ločili od mize in se napotili... res so se hudiči obrnili k njegovi mizi. (Nadaljevanje prihodnjič) 8 POMURSKI VESTNIK 18. junija 1964