243 Letnik 46 (2023), št. 2 Ključne besede: zgodovina šolstva, zgodovina osnovne šole, severna Primorska, šolska dokumentacija, fašizem Key-words: history of education, history of primary school, northern Primorska, school records, fascism ČLANKI IN RAZPRAVE ARTICLES AND DISCUSSIONS 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 930.253:373.3(497.473)"1918/1943" Prejeto: 29. 9. 2023 Osnovna šola na severnem Primorskem in osnovnošolska dokumentacija v času Italije 1918–1943 MILENA ČERNE Profesorica zgodovine in nemščine, arhivistka Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Trg Edvarda Kardelja 3, SI‒5000 Nova Gorica e-pošta: milena.cerne@pa-ng.si Izvleček Prispevek najprej pregledno predstavi zgodovino severnoprimorske osnov- ne šole med vojnama, ki jo je usodno zaznamovala fašistična šolska reforma, poimenovana po tedanjem šolskem ministru Giovanniju Gentileju. Pomenila je smrtni udarec za slovensko šolo, saj je kot edini učni jezik določala italijan- ščino. Z ukinitvijo slovenskega učnega jezika je izginila tudi slovenska oziro- ma dvojezična šolska dokumentacija, spremenili so se tudi njeni predpisani obrazci. Avtorica v nadaljevanju predstavi osnovnošolsko dokumentacijo, ki je nastajala v obdobju italijanskih oblasti in se je ohranila v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici, in sicer posebej za čas pred in po Gentilejevi reformi leta 1923, pri čemer zajame tudi drobce dokumentacije, ki je nastala med začasno italijansko zasedbo med soško fronto. Abstract PRIMARY SCHOOL IN NORTHERN PRIMORSKA AND PRIMARY SCHOOL RECORDS UNDER ITALY BETWEEN THE YEARS 1918 AND 1943 The article first presents an overview of the history of the Northern Primor- ska primary education between the wars, which was fatally impacted by the fascist school reform, named after the then-education minister, Giovanni Gentile. Given that the reform designated Italian as the sole language of in- struction, the reform represents a fatal blow to the Slovenian school. Slovene or bilingual school records vanished along with the abolished Slovene lan- guage of instruction, and its prescribed forms were also altered. The primary school records from the period of the Italian rule that were preserved in the Regional Archives of Nova Gorica are presented here by the author. These records cover the years before and after Gentile’s reform in 1923, as well as some fragments of records from the temporary Italian occupation that oc- curred during the Isonzo Front. 244 Milena Černe: Osnovna šola na severnem Primorskem in osnovnošolska dokumentacija ..., str. 243–267 Članki in razprave || Articles and Discussions Uvod Letos mineva 100 let od Gentilejeve šolske reforme, s katero je italijanska fašistična vlada globoko posegla v življenje primorskih Sloven- cev in jih za dolgo zaznamovala. Njen snova- lec, vplivni intelektualec Giovanni Gentile, je s prenovo hotel ustvariti strogo centraliziran in nadzorovan šolski sistem brez primesi individu- alizma, libertarnosti in avtonomije, da bi lahko država s pomočjo šolske strukture učinkovito vzgajala zveste državljane. Narodne manjšine novih provinc – poleg Slovencev še Hrvati in nemško govoreči južni Tirolci – je seveda niso zaznavale kot način dviga kakovosti in učinko- vitosti šolskega ustroja, temveč kot sredstvo za sistematično raznarodovanje na področju vzgoje in izobraževanja. Prispevek najprej ponuja vpogled v to tež- ko obdobje primorskega šolstva, ki se je začelo z italijansko zasedbo zahodne Slovenije po koncu prve svetovne vojne z uverturo improviziranih oblik italijanske šole za časa soške fronte, pri čemer se osredotoča na osnovno šolo. V nadalje- vanju predstavlja pregled osnovnošolske doku- mentacije, ki je nastajala v omenjenem obdobju in se je ohranila v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Ločeno je predstavljena dokumentacija iz časa soške fronte, od italijanske zasedbe leta 1918 do Gentilejeve reforme leta 1923 in obdo- bja po uvedbi omenjene reforme. Italijanski pouk v času soške fronte v letih 1915–1917 Potem ko je italijanska vojska po vstopu v vojno proti Avstro-Ogrski maja 1915 zasedla del severne Primorske (Kobariško in Brda), je Vrhovno poveljstvo kot izvršni organ ustanovilo Generalni sekretariat za civilne zadeve (it. Se- gretariato generale per gli Affari Civili).1 Ohranil je upravno razdelitev in organe oblasti. Za vsak politični okraj je imenoval civilnega komisarja, ki je urejal tudi šolske zadeve, in sicer na podro- čju Vzhodne Furlanije za politični okraj Tržič v Cervignanu, za politični okraj Gradišče v Krminu (vključeval je tudi Gorico z okolico) in za politični okraj Tolmin v Kobaridu.2 Italijanski zasedbeni 1 O ureditvi šolstva na zasedenem ozemlju med soško fronto prim. Svoljšak: Soča, sveta reka: italijanska zased- ba slovenskega ozemlja (1915-1917), str. 219–276. 2 SI_PANG/0002, Civilni komisariat za politični okraj Tol- min (1915–1921), historiat fonda. Podrobni učni načrt za mesec maj 1922 ljudske šole v Čezsoči, napisan na obrazec dnevnika (Vir: SI_PANG_0004, t. e. 34) 245 Letnik 46 (2023), št. 2 režim je brez odlašanja začel posegati na področje vzgoje in izobraževanja. Maja 1916 je na Kobariškem začel ustanavljati zabavišča za otroke (it. ricreatorio), ki so prerasla v vzgajališča (it. educatorio). V njih so italijanski učitelji-vojaki ob pomoči nekaterih domačink zbirali otroke k prostočasnim dejavnostim in uče- nju ter jim nudili brezplačno hrano. Organizirali so šolske, nedeljske tečaje in pripravljalne tečaje za srednje šole. Dejavnosti so se nadaljevale tudi v poletnih mesecih. Prva taka italijanska šola je bila ustanovljena v Kobaridu. Skupno jih je v Zgornjem Posočju zaživelo 13, medtem ko jih je vsaj sedem delovalo tudi v Br- dih in ena v Gorici.3 Šolsko dejavnost Italijanov na našem ozemlju sta prekinila kobariški preboj in umik italijanske vojske v oktobru 1917. Obdobje od italijanske zasedbe 1918 do Gentilejeve reforme 1923 Po premirju med Avstro-Ogrsko in Antanto 3. novembra 1918 je italijan- ska vojska zasedla ozemlje do črte, določene z Londonskim sporazumom in še čez. Novo osvojeno ozemlje – Julijsko krajino je upravljal vojaški guverner. Civil- no oblast nad njim je novembra 1918 prevzel Generalni sekretariat za civilne zadeve, pri katerem je mesec dni zatem začel delovati šolski urad (it. Ufficio scolastico).4 Vojaško upravo je na začetku julija 1919 zamenjal Osrednji urad za nove pokrajine Kraljevine Italije (it. Ufficio Centrale per le Nuove Provincie) in še istega meseca je civilne zadeve v svoje roke prevzel Generalni civilni komisariat v Trstu (it. Commissariato generale civile per la Venezia Giulia).5 Ob zasedbi, ki se je zgodila ravno sredi epidemije španske gripe, so bile razmere kaotične. Pouk v šolah se je začel šele decembra, marsikje še pozneje. Nekatera šolska poslopja so bila namreč porušena, poškodovana ali zasedena z vojaštvom, primanjkovalo je tudi učiteljev. Ukrepi italijanskih oblasti so od vsega začetka delovali v smeri čimprejšnje priključitve ozemlja in asimilacije sloven- skega prebivalstva. Guvernerjeve obljube o spoštovanju kulture in tradicije slo- venske manjšine so bile hitro pozabljene, redki posamezniki, ki so pokazali ra- zumevanje za ta vprašanja, kot je bil goriški referent za šolstvo Emilio Mulitsch,6 s svojimi stališči niso prodrli. Posamezni vojaški poveljniki in karabinjerji so na svojo roko preprečevali slovenski pouk, vsiljevali italijanščino in odstranjevali slovenske napise.7 Zmeda je vladala tudi glede uradovalnega jezika: medtem ko je tolminski civilni komisar posloval s šolskimi vodstvi zgolj v italijanščini, je go- riški uradoval dvojezično, sežanski celo samo v slovenščini.8 Ukrepi so se nekoli- ko omilili, ko je guvernerja poleti 1919 zamenjal generalni civilni komisar.9 Italijanski nacionalizem na severnem Primorskem vendarle ni bil tako militanten kot na Tržaškem in v Istri, kjer si je nova oblast zagrizeno prizade- 3 Prim. SI_PANG/0002, t. e. 1, p. e. 7, Končno poročilo vzgajališč na Kobariškem v šol. letu 1916/17; Pahor: Pregled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenskega ozemlja, str. 312–313; Močnik: Spomini in izkustva, str. 214. 4 Andri: Politica scolastica e prassi didattica nell'ex litorale austriaco del Governatorato Milita- re alla Riforma Gentile, str. 285. 5 Troha: Uprava v Slovenskem Primorju 1918-1954, str. 88. 6 Emiliu Mulitschu, profesorju italijanščine in francoščine iz Gorice, je bila zaupana reorganiza- cija lokalne šolske mreže. Zaradi načela, da bi si s spoštovanjem kulture in tradicije manjšine pridobili njene simpatije, je kmalu prišel navzkriž z vladno politiko, zato se je svojemu polo- žaju odpovedal. Prim. Andri, Mellinato: Scuola e confine: le istituzioni educative della Venezia Giulia 1915–1945, str. 30–36. 7 O tem govorijo poročila Pisarne za zasedeno slovensko ozemlje v Ljubljani, ki je bila ustano- vljena novembra 1918 kot organ Narodnega sveta. Prim. Pahor: Pregled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenskega ozemlja, str. 314. 8 Pahor: Pregled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenskega ozemlja, str. 314. 9 Generalni civilni komisar je upravljal deželo do oktobra 1922, ko je Julijska krajina postala pokrajina s prefektom na čelu. 246 Milena Černe: Osnovna šola na severnem Primorskem in osnovnošolska dokumentacija ..., str. 243–267 Članki in razprave || Articles and Discussions vala za ukinjanje slovenskih šol. Na goriškem podeželju so bile v povojnih letih obnovljene skoraj vse slovenske osnovne šole, toda v Gorici so bile ukinjene tako slovenske osnovne kot srednje šole in tudi slovenski vrtci niso smeli nikjer več delovati.10 Že v prvem letu zasedbe je vojaška uprava začela v osnovno šolo uvajati pouk italijanščine. Ta je bila od začetka obvezna le tam, kjer se je prej po- učevala nemščina,11 vendar je bila pogosto vsiljena.12 Italianizacijski pritiski so bili očitno odvisni od agilnosti in odločnosti posameznih civilnih komisariatov, tolminski je denimo v šolskem letu 1920/21 dosegel bistveno boljše rezultate uvajanja italijanščine kot goriški in sežanski.13 Do slovenskih učiteljev je bila nova oblast nadvse nezaupljiva; strogo je preverjala njihovo politično-moralno naravnanost in jih na razne načine disci- plinirala. Mnenja karabinjerskih postaj so jih obtoževala protiitalijanskih čustev, razpihovanja sovraštva in jih označevala kot resno oviro za uveljavljanje itali- janskih interesov.14 Zaradi težkih razmer po zasedbi Primorske so se izselili v Jugoslavijo tudi številni drugi učitelji, kar je med italijanskimi uradniki še okre- pilo razširjeno prepričanje, da so bili vsi slovanski učitelji na obeh straneh meje nevarni jugoslovanski iredentisti.15 Nekateri učitelji se po vojni na svoje delovno mesto sploh niso vrnili, medtem ko so tistim, rojenim onkraj demarkacijske črte, pogosto zavrnili italijansko državljanstvo.16 Podobno je italijanska oblast posto- pala s kateheti, saj se je dobro zavedala narodnoobrambne moči duhovščine in njihove vloge pri vzgoji ter izobraževanju otrok in mladine. Tudi njim so zavrača- li prošnje za državljanstvo, številne so konfinirali in policijsko preganjali.17 Šolstvo, s katerim se je nova oblast srečala na t. i. odrešenih ozemljih, se je v več pogledih precej razlikovalo od italijanskega. Po eni strani je bil šolski sistem večnarodnostne avstrijske monarhije urejen decentralistično in je dopu- ščal avtonomijo. Po drugi strani je ljudsko šolstvo nekdanje monarhije temeljilo na načelu pouka v materinščini ter obveznem in brezplačnem šolanju do 14. leta starosti. Drugače je bilo v Kraljevini Italiji, ki razen izjeme v Val d'Aosta ni poznala večjezične šole niti avtonomije šolskih oblasti. Tudi glede na ekonom- ski in pravni položaj učiteljev ter rezultate je bil njen šolski sistem v splošnem slabši v primerjavi z avstrijskim. Italija je šele leta 1904 šolsko obveznost zvi- šala z devetega na 12. leto starosti in leta 1911 osnovno šolo postavila pod nad- zor države.18 Glede učinkovitosti šolskega sistema so zgovorni podatki o stanju nepismenosti: leta 1910 je bilo na Goriškem 15 % prebivalstva nepismenega, italijansko povprečje tega leta je doseglo 37,6 %; leta 1921 se je nepismenost na Goriškem več kot prepolovila na 7,2 %, medtem ko je italijansko povprečje še vedno znašalo 27,5 %.19 Na zasedenem ozemlju je v prvih letih še veljala avstrijska zakonodaja, ki so jo po podpisu rapalske pogodbe 12. novembra 1920 in razglasitvi priklju- 10 Pavlič: Predšolske ustanove na Slovenskem 1834–1945, str. 98. 11 Pahor: Pregled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenskega ozemlja, str. 317– 318. 12 SI_PANG/0004, t. e. 27, p. e. 9, Okrožnica Generalnega civilnega komisariata iz novembra 1919 je določala, naj se v vseh ljudskih in meščanskih šolah, tako javnih kot zasebnih, od drugega razreda naprej poučuje italijanski jezik; SI_PANG/0004, t. e. 30, p. e. 15 Peticije iz tolminskega okraja proti pouku italijanščine, 17. 12. 1920–4. 2. 1921. 13 SI_PANG/0004, t. e. 30, p. e. 17, Poročilo Okrajnega šolskega sveta Tolmin, 10. 7. 1921. 14 SI_PANG/0004, t. e. 31, p. e. 11, Mnenja karabinjerskih postaj o učiteljih in dokumenti o zasli- šanju učiteljice iz leta 1921. 15 Andri, Mellinato: Scuola e confine: le istituzioni educative della Venezia Giulia 1915–1945, str. 67. 16 Prim. Lavrenčič Pahor: Primorski učitelji 1914–1941: prispevek k proučevanju zgodovine slo- venskega šolstva na Primorskem, str. 17–30. 17 Klinec: Primorska duhovščina pod fašizmom, str. 12–14. 18 Andri: La scuola giuliana e friulana tra Austria e Italia, str. 205–206, 210. 19 Andri: La scuola e il regime fascista, str. 334. 247 Letnik 46 (2023), št. 2 čitve 5. januarja 1921 postopoma nadomestili z italijansko. Skladno z mednarodnimi konvenci- jami je moral začasni zasedbeni režim ohraniti upravno strukturo habsburške monarhije, med drugim deželni šolski svet, ki je predstavljal naj- višjo šolsko oblast za nadzor nad ljudskimi šola- mi, ter njemu podrejene okrajne in krajevne šol- ske svete. Šolski sveti so bili trn v peti težnjam po čimprejšnji popolni integraciji novih provinc v italijansko centralistično ureditev. Generalni civilni komisariat je o šolskih zadevah pogosto samovoljno odločal. Kljub pozivom je šele no- vembra 1920 izdal odlok, s katerim je najprej razpustil dotedanje krajevne in okrajne šolske svete ter omogočil njihovo konstituiranje v novi sestavi.20 S tem je želel izmed članov, izvoljenih še pod Avstro-Ogrsko, izločiti tiste, ki jih je imel za nezanesljive ali celo novi državi sovražne.21 Fašizem in Gentilejeva šolska reforma 1923–1943 Oktobra 1922 se je na oblast povzpela fa- šistična stranka. Takrat je asimilacijska politika postala sestavni del državne politike. Mussolini- jeva vlada je že v prvem letu delovanja sprejela ključne ukrepe, med katerimi je osrednje mesto pripadlo šolski reformi. V letu 1923 je bila iz- dana vrsta dekretov, ki so reorganizirali celoten šolski sistem22 in so bili po tedanjem šolskem ministru, filozofu Giovanniju Gentileju, poime- novani kot Gentilejeva reforma. Minister učitelj- skemu stanu novih provinc ni bil nepoznan, saj že leta 1919 predaval na tečaju za učitelje v Tr- stu, kjer je uspešno promoviral temeljna filozof- ska načela in poglede na izobraževanje v službi kulturne asimilacije. Z razvijajočo se diktaturo se je dobro skladalo njegovo prepričanje, da se posameznik lahko v polnosti uresničuje le s po- močjo države, pri čemer je država poistovetena z narodom. Po drugi strani je poistovetil tudi pedagogiko s filozofijo, potisnil vstran sodobna pedagoška načela in učiteljem dodelil osrednjo vlogo pri vodenju svojih učencev v boj za ita- 20 SI_PANG/0004, t. e. 29, p. e. 5, Odlok generalnega civil- nega komisariata št. 3116/12199 z dne 16. 11. 1920, objavljen v uradnem listu L'osservatore triestino 22. 11. 1920. 21 Pahor: Pregled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenskega ozemlja, str. 318. 22 Provveditorato agli studi, notizie storiche na: http:// www.guidageneralearchivistato.beniculturali.it/ (do- stop: 4. 9. 2023). Zaključno spričevalo pisatelja Cirila Kosmača, ki je osnovno šolo na Slapu ob Idrijci zaključil še v slovenskem jeziku leta 1924 (Vir: SI_PANG_0004, t. e. 65) 248 Milena Černe: Osnovna šola na severnem Primorskem in osnovnošolska dokumentacija ..., str. 243–267 Članki in razprave || Articles and Discussions lijanstvo.23 Zatiranju manjšin je bil tako v imenu državne avtoritete priznan status filozofije.24 Novi šolski sistem je bil urejen strogo hierarhično in centralistično. Do- končno so bile odpravljene avtonomija in vse posebnosti šole iz avstrijskih ča- sov. Ukinjena je bila meščanska šola.25 Odpravljeni so bili šolski sveti in name- sto njih ustanovljeno Kraljevo šolsko skrbništvo s sedežem v Trstu (it. Reggio Provveditorato agli studi), ki je raztegnilo svojo pristojnost tudi na Furlanijo in Zadar. Vodil ga je skrbnik, podrejen ministrstvu za izobraževanje. Skrbništvo je bilo razdeljeno na 11 nadzornih šolskih okrožij na čelu s šolskimi nadzorniki, in ti na didaktična ravnateljstva. Šolski skrbnik je s pomočjo šolskih nadzornikov nadziral javni in zasebni pouk, potrjeval učbenike, odločal o odprtju in zaprtju šol, obravnaval pritožbe učiteljev nad nadzorniškimi ukrepi in imenoval šolske komisarje. Nova, regionalna šolska skrbništva naj bi vsaki regiji omogočala njen po- seben kulturni razvoj. Vendar je skrbništvo za Julijsko krajino imelo drugačen namen: lažji nadzor nad neitalijanskim prebivalstvom in poenotenje njegove kulture z nacionalno, italijansko. V prvih letih je krmilo skrbništva prevzel za- nesljiv uradnik, Palermčan Giuseppe Reina, od leta 1919 član fašistične stranke. Reina si je že pred tem nabral zasluge na šolskem področju: načeloval je šolske- mu uradu pri guvernatoratu v Trstu in dejavno sodeloval pri snovanju Gentileje- ve reforme26 ter postal njen glavni izvajalec na priključenem ozemlju.27 Leta 1936 je prišlo do reorganizacije skrbništev, ki so bila po novem orga- nizirana v vsaki provinci. Tako je severna Primorska pripadla novoustanovlje- nemu skrbništvu goriške province, ustanovljene leta 1927. Novi zakon je osnovnošolsko izobraževanje razdelil v tri stopnje. Pripra- vljalno stopnjo, ki je predvidoma trajala tri leta, so predstavljali vrtci. Prvi trije razredi osnovne šole so predstavljali nižjo stopnjo ter četrti in peti razred višjo. Nižja in višja stopnja sta se končali z zaključnim izpitom. Ker so bili otroci šo- loobvezni do 14. leta, so po končani osnovni šoli nadaljevali šolanje na dopol- nilnih tečajih (it. corsi integrativi di avviamento professionale), na srednješolski ravni, ali so morali ponavljati zadnji letnik osnovne šole do izpolnitve šolske obveznosti. Dopolnilni tečaji so bili del osnovnošolskega izobraževanja in kot taki brezplačni.28 Za slovensko manjšino je bila najbolj poguben dekret šolske reforme »Uredba šolskih stopenj in učnih programov ljudskošolskega pouka«, ki je ure- jala osnovnošolsko izobraževanje. S 4. členom je odpravila slovenski učni jezik: »V vseh osnovnih šolah kraljevine se poučuje v državnem jeziku. V občinah, kjer se govori drug jezik, se bo ta jezik poučeval v dodatnih urah. Pouk drugega jezika je obvezen za tiste drugojezične učence, ki so jih njihovi starši ali zakoniti skrbniki vpisali k dodatnim uram na začetku šolskega leta.« V 17. členu je določala po- stopno uvajanje italijanščine: »Od šolskega leta 1923/24 naprej bo pouk v prvih 23 Andri: Politica scolastica e prassi didattica nell'ex litorale austriaco del Governatorato Milita- re alla Riforma Gentile, str. 291. 24 Andri: La scuola giuliana e friulana tra Austria ed Italia, str. 212. 25 Andri: Politica scolastica e prassi didattica nell'ex litorale austriaco del Governatorato Milita- re alla Riforma Gentile, str. 293–294; Andri: La scuola giuliana e friulana tra Austria ed Italia Las scuola giuliana, str. 214. V meščansko šolo so se vpisovali otroci po opravljenih petih letih ljudske šole. Kot posebne triletne strokovno usmerjene šole so učencem posredovale splošno izobrazbo glede na potre- be obrtnikov, trgovcev in kmetov. Na severnem Primorskem sta delovali dve taki šoli: mešana v Tolminu in dekliška v Idriji. 26 Reina Giuseppe: http://www.atlantegrandeguerra.it/portfolio/giuseppe-reina/ (dostop: 18. 4. 2023). 27 Andri: La scuola e il regime fascista, str. 325. 28 Andri, Mellinato: Scuola e confine: le istituzioni educative della Venezia Giulia 1915–1945, str. 117. 249 Letnik 46 (2023), št. 2 razredih drugojezičnih šol potekal v italijanskem jeziku. V šolskem letu 1924/25 bo potekal pouk v italijanščini tudi v drugih razredih omenjenih šol. V naslednjih šolskih letih se bo postopalo enako v višjih razredih, dokler se ne bo v vseh razre- dih osnovnih in meščanskih šol poučevalo v italijanščini«.29 Boj za slovenski pouk Kralj je zakon podpisal 1. oktobra 1923, medtem ko je v veljavo stopil šele po objavi 24. istega meseca. Kljub temu je šolski skrbnik Reina takoj za- čel z uveljavljanjem njegovih določil, torej še pred začetkom veljavnosti zakona. Tudi odpor primorske javnosti je bil takojšen: oglasili so se slovenski poslanci s protestno izjavo 7. oktobra,30 9. novembra so predložili parlamentu prvo inter- pelacijo glede reforme. Protestirali so slovensko časopisje in starši.31 Protesti so bili v danem trenutku le boj z mlini na veter in niso mogli preprečiti reforme. Uvajanje italijanskega učnega jezika je za povrh potekalo še hitreje, kot je pred- videval zakon, saj so bile šole večinoma eno- in dvorazrednice. Italijanski pouk se v prvem letu ni vpeljal le v prvi razred, ampak tudi v tiste razrede, ki so bili z njim združeni v skupnem oddelku. Tako so bile šole italijanizirane že prej, kot je predvideval zakon. Tudi izvajanje dodatnih ur slovenščine so oblasti oteževale; kjer so v enorazrednih šolah poučevali italijanski učitelji, so dodatne ure odpa- dle. Ob naraščajočem fašističnem pritisku je slovenska manjšina doživela nov udarec: novembra 1925 je bil podpisan, medtem ko se je marca naslednje leto začel izvajati odlok o ukinitvi pouka materinščine v dodatnih urah, znan pod imenom reforma »Fedele«.32 Tako so slovenski učitelji slovenske učence morali poučevati le še v italijanščini. Kako se je potekal pouk v tistih dneh, lahko bere- mo v zapiskih učitelja tigrovca Antona Rutarja: »Učitelji so se mučili z otroki in otroci so bili v mučilnici. Znali niso nič. Razlagali so v slovenščini in nato naučili en stavek v italijanščini /…/ Seveda se je vsak učitelj pri razlagi posluževal materin- ščine. Na enorazrednicah je to še šlo, ker je bil učitelj sam. Dvorazrednice so imele že po enega Italijana ali pa fašista, ki je neprestano nastavljal uho na vrata.« In še: »Na Temljinah, v Lojah, v Poreznu in Krnu me ni nihče nadzoroval /…/ Delil sem otrokom slovenske abecednike in druge knjige ter jih prej naučil slovensko čitati. Otroci teh vasi so se radi učili.«33 Proti raznarodovalni fašistični politiki sta se ves čas borila slovenska po- slanca Josip Vilfan in krščanski socialec Engelbert Besednjak, ki sta se na vo- litvah leta 1924 prebila v rimsko poslansko zbornico kot edina predstavnika Slovanske liste. Besednjak je v odmevnih parlamentarnih govorih neustrašno napadal dvolično vladno politiko, ki je slovenski manjšini odrekala iste pravice, kot jih je zahtevala za italijansko manjšino v tujini. Šolskim oblastem je očital kršenje zakonodaje glede dodatnih ur in izzval od ministra Pietra Fedeleja pri- znanje: »Dodatne ure so bile le slepilo, hotel sem biti odkritosrčen.« Zbornica je ministru zaploskala, medtem ko je slovenski poslanec ugotovil: »Mi smo mini- stru lahko tudi hvaležni za božično darilo lanskega leta, zakaj prineslo nam je veliko korist: uničen je vsak zunanji videz in pred vsem svetom je razgaljen razna- rodovalni značaj vaše šolske politike.«34 29 Kraljevi odlok z dne 1. 10. 1923, št. 2185, str. 6301. 30 Izjava jugoslovanskih poslancev. V: Goriška straža, 8. 10. 1923, št. 80, str. 1. 31 Prim. Kacin-Wohinz: Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev: 1921–1928, str. 267– 271; serija člankov proti reformi oktobra in del novembra 1923 v Edinosti in Goriški straži; Protesti staršev, v: Goriška straža, 5. 11. 1923, št. 87, str. 1; Glas slovenskih staršev, v: Goriška straža, 12. 11. 1923, št. 89, str. 1. 32 Kraljevi odlok z dne 22. 11. 1925, št. 2191, str. 9690. 33 SI_PANG/0764, t. e. 4, Zapiski Antona Rutarja. 34 Pelikan: Engelbert Besednjak v parlamentu, str. 250. 250 Milena Černe: Osnovna šola na severnem Primorskem in osnovnošolska dokumentacija ..., str. 243–267 Članki in razprave || Articles and Discussions Hud boj za slovenski pouk se je ves čas bil tudi na področju verske vzgoje. Gentilejev zakon je predvidel postopno italijanizacijo verouka, vendar je morala vlada decembra 1923 pod pri- tiskom Vatikana za enkrat še pristati na verouk v maternem jeziku. Slovenski duhovniki-kate- heti so ob krepki podpori goriškega nadškofa in metropolita Frančiška Borgije Sedeja postali za- dnji branik slovenščine v šolah, a zato tudi tarče hudih napadov in pritiskov. Kljub pritiskom in raznim poskusom oblasti, da bi izpodrinili slo- venski verouk, se je ta v šoli obdržal vse do je- seni 1928, ko je šolski skrbnik v Trstu zaukazal pouk verouka v italijanščini. Prevzeli so ga sve- tni učitelji. Takoj zatem je nadškof odredil, naj se prenese pouk verouka v cerkve in zakristije ter s pastirskim pismom 18. januarja ustanovil t. i. »župnijske« ali »farne« šole, ki so jih ljudje do- bro sprejeli in so jih otroci radi obiskovali. Med letoma 1928 in 1943 so bile to edine slovenske šole; v njih so se otroci poleg verouka učili tudi slovensko brati in pisati. Fašisti so v delovanju farnih šol videli pro- tidržavno delovanje in so vedno huje pritiskali na goriškega nadškofa ter na koncu dosegli, da se je umaknil. Tik pred svojim odstopom in smrtjo jeseni 1931 je Sedej skupaj s sufraganoma, pore- ško-puljskim škofom Pederzollijem in tržaškim škofom Alojzijem Fogarjem, izdal Vodila dušnim pastirjem (lat. Normae), s katerimi je predpisal rabo maternega jezika pri (šolskem) pouku, pra- vico staršev, da se svobodno odločajo za jezik pouka, pravico cerkvenih oblasti, da določajo ve- roučne in druge verske knjige. Vodila so bila za- vezujoči kanonski odloki in kot taki pravni temelj narodnoobrambnega dela slovenske duhovščine do kapitulacije Italije leta 1943, vendar niso zau- stavila preganjanj fašističnega režima.35 Ko so zaradi stopnjevanja političnega pri- tiska Slovenci izgubljali učitelje, uradnike, ume- tnike, politične delavce, sploh vse laične izobra- žence, so ostajali le duhovniki, ki so bili v okrilju Cerkve nekoliko bolj zaščiteni. Nadomestili so učitelje, saj so edini lahko javno govorili sloven- sko in bili v neposrednem stiku z ljudstvom.36 Tako je konec leta 1933 nekdanji poslanec Bese- dnjak v pismu Tajni krščansko-socialni organiza- 35 O slovenskem verouku in vlogi duhovnikov prim. Klinec: Primorska duhovščina pod fašizmom, zlasti str. 64–73; Klinec: Obnovitev slovenskih šol po padcu fašizma, str. 92–103. 36 Pelikan: Tajno delovanje primorske duhovščine pod fa- šizmom, str. 62–63; SI_PANG/1133, t. e. 15, Poročilo o pomenu duhovščine za slovensko in hrvaško manjšino za leto 1928. Končno poročilo učiteljice Ljudmile Mesar s šole v Cerknem za šolsko leto 1925/26 (Vir: SI_PANG_0004, t. e. 62) 251 Letnik 46 (2023), št. 2 ciji lahko zapisal: »Povedati je treba, da je verouk nadomestilo za vse šolstvo, ki nam ga je Italija uničila.«37 Skrivni pouk slovenščine in pritiski na slovenske učitelje Slovenski jezik in narodno zavest so otrokom posredovale tudi družine same. Pri časopisih so v pomoč staršem izhajale priloge za otroke, verski listič Jaselce, izšlo je nekaj slikanic z besedili Franceta Bevka, a predvsem abecednik Prvi koraki pri tržaški Edinosti in berilo Kolački pri Goriški Mohorjevi družbi. Abecednike so skrivaj razvažali po slovenskih vaseh in jih brezplačno delili dru- žinam z osnovnošolskimi otroki. Fašisti so slovenske knjige večkrat zaplenili in kaznovali aktiviste, ki so jih delili. Prežali so tudi na zasebne šolske tečaje slovenščine in preganjali organizatorje, čeprav zakonodaja ni prepovedovala zasebnega šolstva.38 Pod drobnogledom so imeli tudi učitelje: poleti 1926 je tolminski šolski nadzornik naložil didaktičnemu ravnatelju Giuseppeju Ghersi- nichu v Kanalu, naj razišče, ali sta učiteljici Katarina Močnik (Plave) in Valerija Boškin (Gorenje Polje) skrivaj poučevali otroke nižjih razredov slovenski jezik, potem ko je bil ta že ukinjen, saj so pri hišni preiskavi Močnikove našli 36 izvo- dov Novega roda. Ghersinich ni našel dokazov o tajnem pouku slovenščine; v poročilu nadzorniku navaja pojasnilo učiteljice, da naj bi Novi rod, ki ga je šola brezplačno prejemala, nosila domov z namenom, da ga vrne v Trst.39 Vse od začetka so bili slovenski učitelji ključen moteč element pri izvaja- nju asimilacijske politike, zato se je njihovo preganjanje stopnjevalo. Že okto- bra 1923 je bilo zaradi uvedbe italijanščine v prve razrede odpuščenih veliko učiteljev. Dve leti zatem je bil izdan odlok, ki je slovenskim učiteljem nalagal, da morajo v dveh letih opraviti poseben izpit, če hočejo še nadalje poučevati.40 Decembra 1925 sprejeti zakon je pooblastil vlado, da lahko odpušča uslužben- ce, ki ne izpolnjujejo lojalno svojih dolžnosti, ali če njihovo vedenje ni v skladu z direktivami vlade.41 Na tej podlagi je bila odpuščena večina slovenskih učite- ljev. Tiste, ki so obdržali službo, so večinoma iztrgali iz slovenskega okolja in jih premestili v notranjost Italije. Nekateri so bili predčasno upokojeni, veliko jih je emigriralo v Jugoslavijo, tako da jih je na koncu v Julijski krajini ostala le pešči- ca.42 Delovanje učiteljskih društev je bilo ovirano, na učitelje so se vršili veliki pritiski za vpis v fašistični učiteljski sindikat, ob katerem bi se hkrati odrekli članstvu v Zvezi slovanskih učiteljskih društev. Zveza je bila sicer kot najnevar- nejša slovenska organizacija avgusta 1926 ukinjena. V svojem zadnjem nastopu v parlamentu marca 1927 je Besednjak še za- dnjič ostro nastopil proti njihovemu odpuščanju, vendar njegova intervencija zaradi stanja v državi ni mogla imeti učinka. Še sredi 30. let so šolske oblasti opa- zovale slovenske učitelje, kajti, kakor je zapisal v okrožnici avgusta 1934 tržaški šolski skrbnik Paroli, »tujerodno in drugojezično obmejno območje je potrebno asimilirati z vzgojitelji preverjene politične usmeritve in neoporečne moralne drže; le z njihovo pomočjo bo mogoče dobro in v kratkem času izpeljati penetracijo«.43 37 SI_PANG/1133, t. e. 8, p. e. 13, Pismo Engelberta Besednjaka organizaciji, 17. 11. 1933. 38 Pahor: Pregled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenskega ozemlja, str. 335. 39 SI_PANG/0004, t. e. 11, Poročilo didaktičnega ravnatelja v Kanalu Giuseppeja Ghersinicha o preiskavi glede tajnega pouka slovenščine, 10. 8. 1926. 40 Kraljevi odlok z dne 22. 11. 1925, št. 2191 – Disposizioni riguardanti la lingua d'insegnamento nelle scuole elementari, str. 9690. 41 Kraljevi odlok z dne 24. decembra 1925, št. 2300 – Dispensa dal servizio dei funzionari dello Stato, str. 6–7. 42 Čermelj: Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obema vojnama, str. 61. 43 SI_PANG/0004, t. e. 91, Okrožnica šolskega skrbnika v Trstu Parolija šolskim inšpektorjem, 27. 8. 1934. 252 Milena Černe: Osnovna šola na severnem Primorskem in osnovnošolska dokumentacija ..., str. 243–267 Članki in razprave || Articles and Discussions Italijanski učitelji med slovenskimi otroki Izpraznjena učiteljska mesta so zasedali večinoma mladi italijanski učite- lji iz starih provinc, ki niso znali slovensko. Njihov položaj ni bil zavidljiv. Zaradi jezikovne ovire njihovo pedagoško delo vsaj na začetku ni moglo biti učinkovito, a tudi prebivalstvo jim ni bilo naklonjeno. Zlasti nekatere učiteljice iz Italije so se težko prilagodile razmeram v slovenskih krajih in so si prizadevale ne to- liko za natančno izvrševanje namer režima kot za znosne odnose z domačini. Če je pedagoške delavce predanost asimilacijskemu poslanstvu zanesla v grobo zatiranje slovenskega jezika in maltretiranje otrok, se je nenaklonjenost ljudi stopnjevala v sovražno razpoloženje ter celo napade na vrtce, šole in osebje. Uporaba slovenščine je bila velikokrat kaznovana s psovanjem, z udarci in s pre- tepanjem, z zapiranjem po šoli, s plačevanjem denarnih kazni. Zloglasen je po- stal primer učitelja v Vrhpolju Francesca Sottosantija, ki sta ga zaradi surovega ravnanja z učenci – učencem naj bi tudi pljuval v usta – oktobra 1930 ustrelila tigrovca. Fašisti na Goriškem in v Vipavski dolini so v odgovor močno pritisnili na Slovence; zatrli so edini slovenski časopis Novi list in se znašali nad sloven- skimi izobraženci.44 Ohranjena dokumentacija in spominski viri pripovedujejo tudi drugačne zgodbe. Zapisi v šolskih dnevnikih odkrivajo tudi razumevanje in naklonjenost italijanskih učiteljev do svojih učencev. Predano pedagoško delo in lep odnos sta tudi pridobivala simpatije slovenskih šolarjev. Delovanje fašističnih in drugih raznarodovalnih organizacij na področju vzgoje in izobraževanja V prepričanju o lastni kulturni večvrednosti so Italijani spodbujali asimi- lacijo primorskih otrok z različnimi raznarodovalnimi šolskimi in obšolskimi ustanovami ter dejavnostmi. Pospeševali so ustanavljanje italijanskih vrtcev, ki so delovali kot pripravljalnice za šolo. Z nagradami društva Dante Alighieri so spodbujali slovenske učence k učenju italijanščine. Leta 1919 osnovana usta- nova za podporo odrešeni Italiji: Opera nazionale di assistenza all'Italia reden- ta – ONAIR, ki je med drugim organizirala in vzdrževala dopolnilne, kmetijske, gospodinjske in predvojaške tečaje, tečaje za t. i. polpismene ipd., je leta 1926 od države prevzela v oskrbo posebne, neklasificirane šole, torej podeželske šole z majhnim številom učencev. S pomočjo humanitarne dejavnosti je zasledovala tudi politične cilje, saj se je trudila otrokom in mladini vcepiti italijansko na- rodno identiteto. Podobno je tudi organizacija Umanitaria (človekoljubno dru- štvo) organizirala šole v zaselkih in odročnih vaseh, kjer se otroci sicer ne bi mogli šolati.45 V Goriški provinci je sredi 30. let delovalo 20 takih šol.46 Njeno dejavnost je prevzela ONAIR.47 Z vzgojno-izobraževalnim sistemom so bile tesno povezane mladinske fašistične organizacije, ki so hotele krojiti izvenšolske dejavnosti otrok.48 Leta 1926 je bila ustanovljena Opera Nazionale Balilla (ONB). Poverjena ji je bila na- loga, da z vojaško disciplino, s telesno vadbo in prireditvami telesno ter mo- ralno vzgoji mlade za fašistično poslanstvo. Za vključevanje učencev v ONB so 44 Kacin-Wohinz, Verginella: Primorski upor fašizmu: 1920–1941, str. 192. 45 O raznarodovalnih organizacijah prim. Tul: Šole, vrtci – brezupna bojišča italijanskih oblasti na slovenski zemlji, str. 134–137. 46 Guida dei servizi scolastici nelle provincie di Trieste, Fiume, Gorizia, Pola, Zara, str. 283. 47 Guida dei servizi scolastici nelle provincie di Trieste, Fiume, Gorizia, Pola, Zara, str. 281. 48 O mladinskih fašističnih organizacijah prim. Čermelj: Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obe- ma vojnama, str. 70-75; Tul: Šola Bukovica: o šoli v Bukovici od začetkov do šolskega leta 2000/2001, str. 257–258. 253 Letnik 46 (2023), št. 2 skrbeli učitelji, ki so podeljevali članske izkazni- ce in pobirali članarino. Včlanitev v organizacijo je pomenila določene ugodnosti, npr. brezplačne šolske potrebščine ali možnost udeležbe na kolo- nijah. Šolarji so bili razdeljeni v starostne skupi- ne po spolu: deklice so bile male oziroma mlade Italijanke, dečki balila in avantgardisti oziroma predstraža; pozneje so svojo skupino – otroci volkulje – dobili tudi otroci med šestim in osmim letom starosti. Člani so prejeli uniformo, ki so jo nosili na tedenskih telovadnih vajah ter ob pra- znikih in slavnostnih priložnostih. Leta 1937 je ONB postala del Liktorske italijanske mladine (Gioventù italiana del Littorio – GIL). Fašistične organizacije so organizirale rekreacijske centre, kjer so učitelji v popoldan- skem času nekajkrat tedensko zbirali šolsko mla- dino in prirejali družabne igre, peli fašistične pe- smi, brali časopise in se pogovarjali o političnem dogajanju. Poleg tega so organizirali tudi fašistič- ne sobote. Obvezne dejavnosti v popoldanskem času so bile dobrodošle med drugim tudi zato, da so ovirale izvajanje verouka, ki so ga v slovenšči- ni po župniščih poučevali duhovniki.49 Toda ve- čjega uspeha niso dosegle, saj se jih številni otro- ci zaradi obilice dela in oddaljenosti od doma niti niso mogli udeleževati. Konec italijanske šole ob kapitulaciji Italije Vsi načrti za asimilacijo slovenskega prebi- valstva so se po 25 letih prizadevanj sesuli v prah. Po italijanski kapitulaciji 8. septembra 1943 se je nastavljeno italijansko učiteljstvo umaknilo in obnavljati so se začele slovenske šole. Šolski sis- tem, ki je »obmejni šoli« v Julijski krajini namenil ključno vlogo pri integraciji drugorodnega prebi- valstva v italijansko kulturo, ni izpolnil fašistič- nih pričakovanj. Napori, ki jih je vlagal režim v ta namen, so bili močno nesorazmerni s skromnimi in z začasnimi uspehi, ki jih je dosegel, še pose- bej na vasi. K temu sta pripomogla predvsem dva dejavnika: delovanje narodnozavednih duhovni- kov, ki so imeli do leta 1931 zaslombo v nadškofu Sedeju, in slovenska družina. »Ko otroci dovršijo šolo, pozabijo povečini vse, česar so se v italijan- skem jeziku naučili. Tako je vsaj po vaseh, kjer ljudstvo šole ne smatra za prosvetno institucijo, ampak jo sovraži kot mučilnico otrok /…/ Doma 49 SI_PANG/0004, t. e. 103, p. e. 20, Dopis učitelja Di Piazza iz Črnega Vrha nad Idrijo šolskemu nadzorniku v Tol- min. Prva stran dnevnika šole v Anhovem za šolsko leto 1938/39 (Vir: SI_PANG/0388, t. e. 2) 254 Milena Černe: Osnovna šola na severnem Primorskem in osnovnošolska dokumentacija ..., str. 243–267 Članki in razprave || Articles and Discussions otroci slišijo od staršev o Italiji samo slabo. Vrh tega so otroci v cerkvi v stiku z narodnim duhovnikom, ki jim vceplja v dušo verske resnice in moralne nauke v maternem jeziku in to priliko gotovo uporablja za to, da krepi v deci narodno zavest in ljubezen do slovanske zemlje sploh,« je zapisano v dokumentu Tajne kr- ščanskosocialne organizacije iz leta 1933.50 Neuspeh asimilacijskih prizadevanj potrjujejo dnevniški zapisi učiteljev: Francesco Caliri, ki je poučeval četrti deški razred na tolminski osnovni šoli, je ob koncu šolskega leta 1934/35 ugotavljal, da drugorodni otroci sovražijo italijansko šolo in jim nošenje podarjene unifor- me balile ne predstavlja nagrade, temveč žrtev;51 medtem ko je bila učiteljica v Lojah leta 1939 ob nastopu službe soočena z dejstvom, da se učenci z velikimi težavami sporazumevajo v italijanščini.52 Ob vseh analizah in predlogih rešitev je režim spregledal, da tako z zvijačnimi prijemi kot brutalnim nasiljem le še utrjuje narodno zavest velike večine Slovencev Julijske krajine. Osnovnošolska dokumentacija iz časa italijanske oblasti, ki se hrani v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici 1. Čas med prvo svetovno vojno: 1915–1917 Ker v tem času ni šlo za redni pouk, temveč so bile učne dejavnosti im- provizirane glede na trenutne razmere, šolska dokumentacija verjetno ni na- stajala v takem obsegu kot v normalnih razmerah. Iz ohranjenega gradiva v fon- du Civilnega komisariata za politični okraj Tolmin je razvidno, da so bili otroci ocenjevani,53 toda kakšne dokumentacije o delu v razredu (npr. zapisniki, ra- zrednice, tedniki) ali spričeval v našem arhivu ni. Vendar v omenjenem fondu med korespondenco s področja šolstva najdemo nekaj drobcev splošne doku- mentacije: za šolsko leto 1916/17 so ohranjeni učni program učitelja v Borjani, poročila posameznih voditeljev vzgajališč oziroma zabavišč in poročilo šolskega inšpektorja pri civilnem komisariatu o šolski dejavnosti. 2. Čas od zasedbe do Gentilejeve šolske reforme: 1918–1923 Ob razdejanju po koncu vojne je bilo treba zlasti v krajih ob Soči v prvi vr- sti poskrbeti za najnujnejše: popraviti in opremiti poškodovane šolske prostore, zgraditi kakšno novo šolsko poslopje, poiskati nadomestne učilnice v zasebnih stavbah, priskrbeti najnujnejša učila.54 Toda nova oblast je kmalu začela pose- gati v učni program osnovne šole (verouk je uvrstila med neobvezne predmete, uvajala pouk italijanščine, spreminjala učne vsebine) in tudi uvajati nove tisko- vine. Zaradi pritožb in protestov je nekatere ukrepe morala preklicati. Tudi spre- membe v šolski dokumentaciji niso bile dobro sprejete: učni odbor za pripravo provizoričnega učnega načrta v okraju Tolmin je poleti 1920 ugotovil, da so v preteklem šolskem letu vpeljane šolske tiskovine nepraktične, zato je predla- gal ponovno uvedbo starih, in sicer: kazalo, glavno matico, zapisnik, razrednico, spričevalo, odpustnico, odhodnico, obrazec za zamude, delovodnik, inventar, tednik (oziroma dnevnik), kroniko.55 Tudi tolminska okrajna učiteljska konfe- renca je aprila 1921 sprejela sklep, da se uporabljajo obrazci, ki so bili veljavni še pod prejšnjim režimom. Zmeda prvih povojnih let in različne spremembe, ki 50 SI_PANG/1133, t. e. 22, Nepodpisan in nedatiran Splošni pregled o stanju jugoslovanskega naroda v Italiji, toda očitno iz leta 1933. 51 SI_PANG/0274, t. e. 24, Dnevnik 4. deškega razreda osnovne šole Tolmin 1934/35. 52 SI_PANG/0665, t. e. 2, p. e. 18, Kronika šole v Lojah. 53 SI_PANG/0002, t. e. 1, p. e. 7, Poročilo civilnega komisarja v Tolminu z dne 14. 8. 1917. 54 O stanju šol po vojni na Tolminskem govori poročilo tolminskega šolskega urada, pripravlje- no za prvo sejo ponovno vzpostavljenega okrajnega šolskega sveta v Tolminu 1. junija 1921. SI_PANG/0004, t. e. 30, p. e. 2. 55 SI_PANG/0004, t. e. 30, p. e. 5, Zapisnik konference učnega odbora 24. 7. in 10. 8. 1920. 255 Letnik 46 (2023), št. 2 so za seboj povlekle tudi tiskanje novih obrazcev, so povzročale težave z njihovo razpoložljivostjo: med korespondenco šol z okrajnim šolskim svetom v Tolminu iz leta 1921 so ohranjene številne nujne prošnje šolskih voditeljev za dostavo raznih tiskovin: glavnih zapisnikov oziroma katalogov, razrednic, tednikov, ma- tic, šolskih naznanil oziroma spričeval, izpustnic, kronike.56 Pod novo oblastjo so bili obrazci dvojezični, na prvem mestu je bilo itali- jansko besedilo ponekod natisnjeno z večjimi črkami. Za sestavo in tisk vpisni- kov ter potrebnih šolskih obrazcev so skrbeli okrajni šolski nadzorniki,57 ki so delovali pri civilnih komisariatih. Vzorce tiskovin so morali pošiljati v odobritev šolskemu uradu pri generalnem civilnem komisarju. Med gradivom tolminske- ga okrajnega šolskega sveta v letih 1921–1922 so ohranjeni različni vzorci šol- ske dokumentacije: (glavni) katalogi, tedniki, razrednice, spričevala, dnevniki in odhodnica. Iz korespondence s tiskarnami jeseni 1921 je razvidno tudi, da je generalni civilni komisariat kot obvezne predpisal naslednje šolske obrazce: glavni katalog, spričevala, šolske matice, tednik in dnevnik.58 Dnevnik je bil za slovenske učitelje novost, ki jo je predpisal šolski urad pri Generalnem civilnem komisariatu.59 Vanj naj bi učitelj vsakodnevno beležil učno snov, ki jo je name- raval predelati. Civilni komisar v Tolminu je sicer opozoril, da so učitelji vajeni tednika in da zato zahteva uporabo dnevnika le od tistih pedagoških delavcev, ki so usposobljenostni izpit opravili po letu 1914, toda šolski urad v Trstu je vztra- jal pri obveznosti dnevnika za vse, pri čemer je dopuščal svobodo pri njegovi obliki.60 Avgusta 1922 je bila potrjena veljavnost vseh predpisanih obrazcev z izjemo tednika, ki ga je popolnoma nadomestil dnevnik.61 Iz obdobja od italijanske zasedbe do uvedbe Gentilejeve reforme v Po- krajinskem arhivu Novi Gorici ni ohranjenega veliko gradiva. Najdemo ga zlasti pri nekaterih osnovnih šolah, v osebnih in rodbinskih fondih ter v fondu Šolsko nadzorništvo Tolmin.62 Šolska kronika Ohranjenih je le nekaj primerov originalnih kronik, ki so preživele prvo svetovno vojno in so jih slovenski učitelji nadaljevali do usodnih sprememb Gentilejeve reforme, in sicer kronike ljudskih šol Vipava,63 Dobravlje64 in Pod- kraj.65 56 SI_PANG/0004, t. e. 33, p. e. 14. 57 SI_PANG/0004, t. e. 27, p. e. 20, Okrožnica civilnega komisariata v Tolminu vsem ljudskim in meščanskim šolam v okraju z dne 14. 10. 1920. 58 SI_PANG/0004, t. e. 33, p. e. 14 in t. e. 38, p. e. 10. 59 SI_PANG/0004, t. e. 41, p. e. 1, Okrožnica Generalnega civilnega komisariata v Trstu št. 3117/12118, objavljena v uradnem listu L'Osservatore Triestino dne 28. 9. 1921. 60 SI_PANG/0004, t. e. 29, p. e. 9, Dopis civilnega komisarja v Tolminu Generalnemu civilnemu komisariatu v Trstu z dne 10. 10. 1921 in odgovor z dne 21. 10. 1921. 61 SI_PANG/0004, t. e. 41, p. e. 1, Okrožnica Generalnega civilnega komisariata v Trstu št. 31117/8797 z dne 31. 8. 1922. 62 Šolsko nadzorništvo Tolmin (it. Ispettorato scolastico distrettuale di Tolmino) je delovalo med leti 1925 in 1943. Njegovi predhodniki so bili Okrajni šolski svet Tolmin, ustanovljen leta 1869, ki je pokrival področje Okrajnega glavarstva Tolmin, med leti 1918 in 1921 šolski urad pri Civilnem komisariatu za politični okraj Tolmin in v letih 1921–1924 Okrajni šolski svet Tolmin (it. Consiglio Scolastico Distrettuale di Tolmino). Del fonda je tudi gradivo šol iz okraja Trbiž (1919–1924), ker je bil tolminski šolski nadzornik do leta 1924 pristojen tudi za ta okraj. Fond obsega skupno 24 tm gradiva, ki je nastalo med leti 1889–1943. Trenutno je v strokovni obdelavi, urejenega in podrobneje popisanega je doslej 2,7 tm gradiva (do leta 1924). Zaradi urejanja je možno, da se bodo številke tehničnih enot 1–22 in od 48 naprej spremenile. 63 SI_PANG/0385, t. e. 1. 64 SI_PANG/0264, t. e. 2. 65 SI_PANG/0268, t. e. 1. 256 Milena Černe: Osnovna šola na severnem Primorskem in osnovnošolska dokumentacija ..., str. 243–267 Članki in razprave || Articles and Discussions Glavna matica (it. matricola generale) Gre za evidenco otrok, vpisanih v šolo. Na dvojezičnem obrazcu je poleg splošnih podatkov o učencih, vpisu in zaključku šolanja prostor tudi za končne ocene po predmetih. V ohranjenih primerkih (glavne matice ljudskih šol Podbe- la66 in Tolmin67 ter meščanske šole v Tolminu68) podatki niso v celoti izpolnjeni. Pri meščanski šoli so vnosi od vsega začetka (1920) v italijanskem jeziku, med- tem ko se pri ljudski šoli Tolmin italijanščina pojavi s šolskim letom 1923/24. Končno poročilo (it. relazione finale) Prinaša podatke po posameznih šolah o številu šoloobveznih otrok, or- ganizaciji pouka v šolskem letu, šolskem obisku, disciplini, številu otrok s po- sebnimi potrebami, šolski knjižnici, materialnem stanju šole, prireditvah, zbi- ranju donacij, delovanju vrtcev ipd., a tudi predloge učiteljev za naprej. Končna poročila, ki so v gradivu imenovana tudi kot šolske popisnice, so od šolskega leta 1920/21 ohranjena v fondu Šolskega nadzorništva Tolmin. Obrazce je pri- pravljal Okrajni šolski svet v Tolminu in so skozi leta širili oziroma nekoliko spreminjali nabor podatkov. Sprva so uporabljali slovenske, leta 1923 tudi ita- lijanske obrazce. Ob koncu šolskega leta so jih šolski voditelji izpolnjene vračali nazaj. Delovodnik (it. registro - protocollo) Ohranjena sta dva delovodnika: pri šoli Podbela69 za leto 1918/19 v slo- venskem jeziku (na tiskovini izpred prve svetovne vojne) in pri šoli Smast70 za koledarsko leto 1923 na dvojezičnem obrazcu z italijanskimi vnosi. Zapisniki učiteljskih konferenc (it. verbali delle conferenze) Po avstrijskem šolskem redu iz leta 1905 so se učitelji dve- in večrazre- dnih ljudskih šol ter meščanskih šol morali sestajati na mesečnih učiteljskih konferencah71 in to določilo so prevzele tudi italijanske oblasti.72 Zapisniki uči- teljskih konferenc so se ohranili v fondu Šolsko nadzorništvo Tolmin od leta 1920 dalje. Do jeseni 1923 so bili z redkimi izjemami napisani v slovenščini in odtlej v italijanščini. Podrobni učni načrti (it. programmi didattici) Sredi leta 1920, torej še pred priključitvijo novih provinc Italiji, je Gene- ralni civilni komisariat začel spreminjati veljavni učni načrt za ljudske in me- ščanske šole; nova oblast je namreč hotela vpeljati iste učne vsebine zemljepisa in zgodovine Italije (risorgimento) kot v starih provincah.73 Proti koncu šolske- ga leta 1919/20 je bil pripravljen »Provizorični normalni učni načrt«, na osnovi katerega je moral poleti 1920 vsak učitelj ljudskih in meščanskih šol za svoj razred izdelati podroben učni načrt (letno pripravo): predpisano letno učno snov je za vsako skupino in predmet podrobneje razčlenil po mesecih ali dvo- mesečjih.74 Šole so jih poleti 1920 morale poslati v pregled okrajnim šolskim 66 SI_PANG/0392, t. e. 1. 67 SI_PANG/0274, t. e. 75. 68 Prav tam. 69 SI_PANG/0392, t. e. 5. 70 SI_PANG/0397, t. e. 1. 71 Šolski in učni red za obče ljudske šole in za meščanske šole, členi 140–151. 72 SI_PANG/0004, t. e. 41, p. e. 1, Okrožnica Generalnega civilnega komisariata v Trstu št. 3117/12118, objavljena v uradnem listu L'Osservatore Triestino dne 28. 9. 1921. 73 SI_PANG/0004, t. e. 27, p. e. 9, Korespondenca šolskega urada pri Civilnem komisariatu v Tol- minu iz leta 1920 glede učnih načrtov. 74 SI_PANG/0004, t. e. 41, p. e. 1, Okrožnica Generalnega civilnega komisariata v Trstu št. 3117/12118, objavljena v uradnem listu L'Osservatore Triestino dne 28. 9. 1921 in dopis civil- nega komisarja v Tolminu Generalnemu civilnemu komisariatu v Trstu z dne 12. 10. 1922. 257 Letnik 46 (2023), št. 2 uradom v odobritev, kar je postalo stalna pra- ksa, le da so jih v naslednjih letih morali pošiljati mesečno oziroma vsaka dva meseca. V Pokrajin- skem arhivu v Novi Gorici so se ohranili podrobni učni načrti za tolminski okraj od leta 1920 naprej v fondu Šolskega nadzorništva Tolmin. Mesečna učna snov teh načrtov je ponekod razporejena po tednih ali celo dnevih, tako da lahko govori- mo o tednikih oziroma dnevnikih. Predpisanega obrazca ni bilo, vsak učitelj jih je oblikoval po svoje, pri čemer so nekateri uporabili kar obraz- ce dnevnika. Za slovenske ljudske šole so pisani v slovenskem in za italijanske v italijanskem je- ziku.75 V šolskem letu 1923/24 so bili podrobni učni načrti napisani v italijanščini za vse oddelke z italijanskim učnim jezikom. Dnevnik (it. diario) V dnevnik je moral učitelj še pred poukom vsakodnevno beležiti vsebino posamezne učne ure. Hraniti ga je moral v razredu in ga je bil dol- žan dati na vpogled tako šolskemu voditelju kot tudi šolskemu nadzorniku ob njegovem obisku, po koncu šolskega leta ga je lahko obdržal zase.76 Ker se ni hranil v šolskem arhivu, se je ohranilo le nekaj primerov šolskih dnevnikov na dvojezičnih obrazcih, ki so jih učitelji poslali šolskemu ura- du v Tolmin kot podrobne učne načrte. Na istih obrazcih sta bila med gradivom Šolskega nad- zorništva Tolmin najdena tudi osnutek in kopija dnevnika za leto 1923/24 za šoli Reka in Straža učitelja Bogumila Bratine s podrobnejšimi opisi učnih ur v slovenščini.77 75 Italijanske oblasti so poudarjale dolžnost ustanavljati italijanske šole na »jezikovno mešanih področjih« tudi za številčno najskromnejše italijanske manjšine, »da bi se lahko italijanski otroci, ki so bili doslej prisiljeni obi- skovati pouk v slovanskem ali nemškem jeziku, šolali v materinščini« (SI_PANG/0004, t. e. 27, p. e. 9, Okrožnica Generalnega civilnega komisariata iz novembra 1919). Kot jezikovno mešano področje so bili mišljeni tudi čisto slovenski kraji, kamor se je naselilo nekaj italijanskih družin. Tako je na začetku šolskega leta 1922/23 na Go- riškem in Tolminskem delovalo pet italijanskih ljudskih šol: v Ločniku, Podgori, Anhovem, Tolminu in Kobaridu, med šolskim letom pa sta bili odprti še šoli pri Sv. Luciji (danes Mostu na Soči) in v Ajdovščini (Sedmak: Goriška med vojnama, str. 152; SI_PANG/0004, t. e. 37, p. e. 3, poročilo o stanju šol v tolminskem okraju septembra 1922). 76 SI_PANG/0004, t. e. 41, p. e. 1, Okrožnica Generalnega civilnega komisariata v Trstu št. 3117/8797 z dne 31. 8. 1922; SI_PANG/0004, t. e. 35, p. e. 2, Okrožnica civilnega komisarja v Tolminu z dne 20. 10. 1922. 77 SI_PANG/0004, t. e. 42. Stran iz dnevnika šole v Lojah z zapisi šolske kronike za šolsko leto 1939/40 (Vir: SI_PANG/0667, Osnovna šola Most na Soči, t. e. 2) 258 Milena Černe: Osnovna šola na severnem Primorskem in osnovnošolska dokumentacija ..., str. 243–267 Članki in razprave || Articles and Discussions Šolsko naznanilo (it. pagella) Ohranilo se je nekaj šolskih naznanil vse od vojaške uprave naprej, in sicer zlasti v fondih Šolsko nadzorništvo Tolmin, Šolstvo varia in pri nekaterih fon- dih šol ter v osebnih in rodbinskih fondih. Gre za izkaz učnega uspeha, vedenja, marljivosti in zunanje oblike pisnih izdelkov, ki so ga učenci nekajkrat letno mo- rali predložiti v podpis staršem oziroma skrbnikom, medtem ko je bila na koncu šolskega leta pripisana izjava, da je učenec sposoben za prestop v višji razred ali oddelek. Kot je razvidno iz ohranjenih primerkov, so jih za časa vojaške uprave izdajali štirikrat na leto,78 zatem petkrat oziroma vsako dvomesečje, pri tem so uporabljali lestvico ocen od 0 do 10. Učni uspeh je bil ocenjen z ocenami: 0–5 ne- zadosten, 6 komaj zadosten, 7 zadosten, 8 dober, 9–10 prav dober. Obrazci so se nekajkrat spremenili, tudi zaradi zapletov glede verouka, ki je pod novo oblastjo postal neobvezen, medtem ko so po protestih katehetov in staršev ter posredo- vanju goriškega nadškofa Frančiška Borgie Sedeja morali ta ukrep preklicati.79 Odhodnica (it. attestato di proscioglimento) in odpustnica (it. attestato di licenza) Odhodnica (zaključno spričevalo o uspehu učenca, ki ni izpolnil učnih obveznosti) in odpustnica (zaključno spričevalo o uspehu učenca, ki je izpolnil zakonsko obveznost obiskovanja šole) sta v novogoriškem arhivu ohranjeni le kot neizpolnjeni obrazci. Glavni zapisnik, glavni katalog (it. registro generale) Ta dokument je evidenca o ocenah in odsotnosti, ki jo je vodil učitelj za vsakega učenca znotraj razreda in po letih šolanja za vsako šolsko leto posebej. Tudi obrazci glavnega zapisnika so se spreminjali in ne zajemajo vedno popol- noma istih podatkov. Na prvi strani ovoja registra so podatki o šoli in razredu ter statistična razpredelnica o učencih in uspehu, a tudi podatki o poteku pou- ka in o učencih, ki so prejeli podporo. Na zadnji strani so statistični podatki o odsotnostih, izraženi številčno in v odstotkih, ter prostor za opombe učitelja, ravnatelja in nadzornika. Na notranjih straneh oziroma vložnih listih so za vsa- kega učenca navedeni njegovi splošni podatki, vključno s podatki o starših ozi- roma skrbniku (ponekod sta navedeni tudi narodnost in veroizpoved), datum všolanja, ocene po predmetih in mesecih oziroma dvomesečjih, ocene vedenja, marljivosti in zunanje oblike izdelkov, podatki o napredovanju v višji razred, podatki o odsotnosti in opombe. Obrazci so dvojezični in vpisi skoraj v celoti slovenski, le za šolsko leto 1923/24 je ohranjen italijanski obrazec z italijanski- mi vnosi. Glavni zapisniki so se ohranili v nekaterih fondih osnovnih šol in pri me- ščanski šoli Tolmin. V fondu slednje so od šolskega leta 1923/24 glavne zapi- snike nadomestili glavni katalogi. Obrazci so bili dvojezični, medtem ko so bili vpisi italijanski. Zadnji glavni katalog je nastal v šolskem letu 1925/26, saj je meščanske šole ukinila Gentilejeva reforma.80 Tednik V tedniku je zabeležena obravnavana učna snov v razredu po tednih. Ohranjen je le en primerek tednika v fondu Osnovne šole Podbela,81 za šolsko leto 1918/19. Uporabljen je kar slovenski obrazec iz časa Avstro-Ogrske. S šol- skim letom 1922/23 je bil tednik ukinjen, nadomestil ga je dnevnik. 78 Tako je bilo to določeno z 89. členom Šolskega in učnega reda za obče ljudske šole in za me- ščanske šole. 79 Klinec: Primorska duhovščina pod fašizmom, str. 37; SI_PANG/0004, t. e. 31, p. e. 17, protest dekanijskega urada v Tolminu z dne 30. 9. 1920. 80 Prim. 22. člen Uredbe šolskih stopenj in učnih programov ljudskošolskega pouka. 81 SI_PANG/0392, t. e. 1. 259 Letnik 46 (2023), št. 2 Izkaz neopravičenih zamud Gre za poimenski seznam otrok, ki so neopravičeno izostajali od pouka. Šolski voditelj jih je moral periodično pošiljati šolskemu nadzorniku pri civil- nem komisariatu. Poleg števila neopravičenih poldnevnih odsotnosti je moral podati tudi pojasnila glede izostajanja in predlagati ukrepe. Na obrazcu je bilo tudi polje za opazke župana in sklep višje oblasti o ukrepih. Izkazi neopraviče- nih zamud so ohranjeni v fondu Šolsko nadzorništvo Tolmin. 3. Čas od uvedbe Gentilejeve reforme do kapitulacije Italije 1923–1943 Reforma šolskega sistema je s sabo prinesla spremembe dokumentacije. Uredbi šolskih stopenj in učnih programov ljudskošolskega pouka so januarja 1924 sledili odlok ministra Gentileja in njegova pojasnila k odloku,82 s katerim je nekatera določila uredbe natančneje opredelil. Ministrski odlok je od učite- ljev zahteval naslednjo dokumentacijo: • Razredni dnevnik (it. diario della classe), ki je nadomestil dosedanje glav- ne zapisnike. Vsebovati je moral splošne podatke o učencih, mesečne oce- ne po predmetih in druge podatke, ki so bili predvideni v zaključnih spri- čevalih. S tem je bil odpravljen dotedanji dnevnik, kamor je učitelj dnevno zapisoval učno snov. • Razpored učencev po učnih skupinah glede na dosežen uspeh pri perio- dičnih preverjanjih znanja (it. prospetto degli alunni classificati in gruppi secondo la capacità rilevala negli accertamenti periodici). Namen pregle- dnice je bil boljši pregled učitelja nad učnimi sposobnostmi učencev, da bi lahko prilagodil pouk tako tistim, ki potrebujejo več usmerjanja in po- zornosti, kot uspešnejšim, da bi ob učiteljevi pomoči razvili svoje posebne sposobnosti. Preglednico je moral učitelj izdelati vsak mesec v prvih šti- rih mesecih pouka in na začetku zadnjega meseca. Zanjo ni bil predpisan poseben obrazec. • Podrobni učni načrt (it. programma didattico) po učnih sklopih. Učna snov se ni več razčlenjevala po mesecih ali dvomesečjih, temveč po sklo- pih, ki so zajemala več učnih ur. Učitelj ga je moral pripraviti ob začetku šolskega leta, pri čemer je moral ob strani pustiti prostor za popravke. Ob obisku predstojnikov ga je moral predložiti v podpis. • Končno poročilo (it. relazione finale) glede na vsakoletna navodila šolske- ga skrbnika. • Šolsko kroniko (it. cronaca della scuola), ki naj bi jo pisal vsak učitelj za svoj razred v posameznem šolskem letu. Ob koncu šolskega leta naj bi bile kronike vseh razredov vezane v letnik in bi se hranile v šolski knjižnici. Ker so bile te določbe in pojasnila objavljeni tako pozno, so v šolskem letu 1923/24 uporabljali še stare glavne zapisnike; nove dnevnike so uvedli nasle- dnje leto. Prav tako v letu reforme za učitelje ni bilo obvezno pripraviti podrob- nega učnega načrta po novih navodilih. Leta 1927 je šolski minister Fedele objavil nov obrazec dnevnika (it. gior- nale della classe), obvezen za vse šole,83 ki je z manjšimi popravki ostal v uporabi vse do kapitulacije Italije in odhoda italijanskih učiteljev jeseni 1943. Leta 1928 je bila sprejeta Splošna uredba o osnovnošolskem izobraževanju, ki je v 357. členu določala, da mora učitelj skrbeti za naslednjo dokumentacijo: • dnevnik, ki vsebuje vse splošne podatke o učencih, podatke o uspehu po predmetih in druge podatke, ki so predvideni v zaključnih spričevalih; 82 Ministrski odlok z dne 10. 1. 1924, objavljen v: Scuola al confine 1–2, 1924, str. 2–9; SI_ PANG/0004, t. e. 75. 83 I documenti: https://www.storiadellascuolaitaliana.it/registri.php?menu=documenti&tipo= registri&start=1922&end=1944 (dostop: 6. 9. 2023). 260 Milena Černe: Osnovna šola na severnem Primorskem in osnovnošolska dokumentacija ..., str. 243–267 Članki in razprave || Articles and Discussions • podroben učni načrt po učnih skopih; • šolsko kroniko z zabeležkami o šolskem obisku, izrednih razlogih za šte- vilčnejše odsotnosti, učiteljevih odsotnostih in morebitnih navodilih su- plentu, dopolnilnih dejavnostih, učnih podporah, obiskih, izletih, prire- ditvah na šoli, obiskih nadrejenih in pomembnejših krajevnih dogodkih, povezanih s šolo. Ob koncu šolskega leta je poslal učitelj didaktičnemu ravnatelju statistič- no preglednico na predpisanem obrazcu. Vsa dokumentacija se je mora hraniti na šoli vsaj dve leti in biti v tem času dostopna šolskim oblastem ob morebitnem nadzorovanju.84 Iz tega obdobja je dokumentacija v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici ohranjena zlasti v fondih nekaterih osnovnih šol, v fondu Šolsko nadzorništvo Tolmin ter v osebnih in rodbinskih fondih. Ker je večji del gradiva šolskega nad- zorništva Tolmin za enkrat popisan le v grobem, nekaterih vrst dokumentacije ni mogoče vedno zaznati, (npr. spričeval in potrdil o šolanju). Dnevnik (it. diario della classe); register vpisa, obiska in ocen (it. regi- stro d'inscrizione, di frequenza e delle classificazioni mensili) Kljub različnim poimenovanjem gre za isto vrsto dokumentacije: razre- dni dnevnik, ki je nadomestil glavni zapisnik. Obe različici sta bili v uporabi do šolskega leta 1927/28. Formati dnevnika so se nekoliko spreminjali, vendar je vsebina ostajala ista, pri čemer so dnevniki zajeli več podatkov kot registri. Na prvi strani oziroma naslovnici najdemo podatke o šoli, razredu, šolskem letu in učiteljih. Sledi evidenca ocen (redovalnica), kjer so pri vsakem učencu zajeti njegovi splošni podatki, vključno s podatki o starših oziroma skrbniku, datumu všolanja in cepljenja ter podatki o veroizpovedi in narodnosti; sledi- jo učenčeve mesečne ocene po predmetih, ocene vedenja, odnosa do športa in igre ter osebne higiene in urejenosti, zaključne ocene in ocene izpita85 ter končni izid o napredovanju. Ocene so podane številčno, le ponekod so končne ocene opisne, in sicer: 1 (it. lodevole – pohvalno), 2 (it. buono – dobro), 3 (it. sufficente – zadostno), 4 (it. mediocre – slabo) in 5 (it. insufficente – nezado- stno). Pri posameznem učencu so zajeti tudi podatki o (ne)opravičenih odso- tnostih, ponekod tudi opombe o učencu in njegovi družini. Dnevniki vsebujejo tudi statistične podatke o učencih, predvidenih in realiziranih dneh pouka ter odsotnostih učencev, nekateri tudi zapisnike o napredovanju učencev v višji razred ter zapisnik o izpitih, urnik in naslove učbenikov. Prav tako najdemo statistične podatke o odsotnosti učencev v registrih, kjer so podane tudi učite- ljeve odsotnosti. Dnevnik (it. giornale della classe) Novi, obsežnejši obrazec je večina šol začela uporabljati s šolskim letom 1927/28. Format, razdelki in njihova razporeditev ter nekateri zajeti podatki so se spreminjali glede na leto in tiskarno. Na naslovnici so zapisani podatki o šoli, razred in šolsko leto. Glede na ohranjeno gradivo lahko rečemo, da so bile v dnevnike praviloma vključeni naslednji razdelki oziroma vsebine: • Statistični podatki o učencih, običajno na prvi strani dnevnika oziroma na prvi strani redovalnice. Od šolskega leta 1928/29 se začne beležiti tudi statistika o pripadnosti mladinskim fašističnim organizacijam. • Podatki o poteku pouka so prikazani na prvi strani dnevnika: datum 84 Kraljevi ukaz z dne 26. 4. 1928, št. 1297. V: Raccolta ufficiale delle leggi e dei decreti del Regno d'Italia, leto 1928, str. 4875–5053. 85 Za prehod v četrti in šesti razred so morali otroci ob koncu leta opravljali izpite ob prisotnosti svojega učitelja, ravnatelja in didaktičnega ravnatelja ali drugega učitelja iz višjih razredov. 261 Letnik 46 (2023), št. 2 vpisa, prvega in zadnjega dne pouka, predvideni in realizirani dnevi pou- ka in prosti dnevi, izredne prekinitve pouka z razlogi. • Podrobni učni načrt po predmetih, razdeljen v učne sklope. Poleg tistih v dnevnikih se je pri šolskem nadzorništvu Tolmin ohranilo nekaj letnih učnih načrtov tudi posamično, ročno napisanih, in sicer za šolska leta 1930/31 in 1932/33. • Predelana učna snov po mesecih. • Register ocen oziroma redovalnica (it. registro delle qualifiche), kjer so, podobno kot pri prejšnjem obrazcu redovalnice, podani učenčevi splošni podatki. V 30. letih se podatek o narodnosti in veroizpovedi ni več zaje- mal, a se je namesto tega vpisalo članstvo v mladinskih fašističnih organi- zacijah. Pri vsakem učencu je bila vodena evidenca dnevnih odsotnosti po trimesečjih in podano skupno število odsotnosti. Sledila je razpredelnica z ocenami. Učenci so bili po novem ocenjevani vsako trimesečje. Poleg posameznih predmetov so učitelji še vedno ocenjevali vedenje, odnos do športa in igre ter osebno higieno in urejenost. Nespremenjeno je ostalo tudi zaključno ocenjevanje (zaključne ocene učitelja oziroma ocene opra- vljenih izpitov). Ocene so bile običajno vpisane opisno, ne številčno. Pri vsakem učencu je bilo tudi zabeleženo, ali napreduje, ne napreduje oziro- ma mu je dana možnost opravljanja izpita v drugem roku. • Register zaključnih ocen ali izpitov (it registro degli scrutini finali o degli esami; včasih tudi elenco nominativo degli alunni con annessi i re- gistri degli scrutini e degli esami) prinaša statistične podatke o zaključ- nem ocenjevanju oziroma izpitu za prvi in drugi izpitni rok ter podatke po posameznih učencih: splošne podatke, podatke o (ne)opravičenih od- sotnostih, zaključne ocene, podatek glede napredovanja, opombe. Sledi še zapisnik o poteku zaključnega izpita. Za šole, ki jih je vodila ONAIR, je kot samostojna dokumentacija ohranjenih tudi nekaj zapisnikov o za- ključnem ocenjevanju in izpitih (it. processo verbale degli scrutini e degli esami), v katere je zajeta tudi evidenca ocen. Te zapisnike najdemo v fon- dih Šolsko nadzorništvo Tolmin (za leto 1940) in Osnovna šola Tolmin (za leto 1942). Vsebine, ki niso bile vedno del dnevnika: • Šolska kronika (it. cronaca della scuola) je del večine dnevnikov. Tam, kjer je ni, je morda nastajala ločeno, vendar se takšne samostojne kronike niso ohranile. Izjema je šolska kronika šole Sela pri Volčah, ki jo je po ob- javi ministrskega odloka januarja 1924 začel pisati tamkajšnji italijanski učitelj. Zapisi segajo od 1. marca do 8. julija 1924.86 • Končno poročilo učitelja (it. relazione finale) prav tako ni vedno zaje- to v dnevnik. Ponekod je bil predviden prost zapis učitelja, drugje je bilo treba izpolniti obrazec, ki je zajemal podatke o: lokaciji šole, značilnostih učilnice, učnih pripomočkih, knjižnici, poteku pouka, šolskem obisku, re- alizaciji učne snovi, šolskem uspehu in disciplini, uporabljenih učbenikih, podpornih ustanovah (šolskem patronatu) in pošolski dejavnosti, mla- dinskih fašističnih organizacijah, šolski vzajemnosti, prispevku za Rdeči križ, šolski in učiteljski knjižnici, šolskem življenju, praznovanju dneva dreves, dobrodelnih prireditvah, statistiki učencev, učiteljevi dejavnosti za GIL in na področju športne vzgoje. Učitelj naj bi podal tudi podatke o 86 Ko so se po drugi svetovni vojni ponovno začele pisati kronike slovenskih šol, so zapisovalci skušali zbrati in zapisati čim več podatkov o preteklosti šole, vse od njene ustanovitve naprej. S pomočjo ustnih pričevanj so sestavili rekonstrukcije šolskih kronik tudi za italijansko obdo- bje. Nekaj kratkih rekonstrukcij šolskih kronik je nastalo tudi pod Zavezniško vojaško upravo. Prim. Tul: Šolske kronike, priložnostna razstava, str. 7–8. 262 Milena Černe: Osnovna šola na severnem Primorskem in osnovnošolska dokumentacija ..., str. 243–267 Članki in razprave || Articles and Discussions sebi, med drugim, kaj je med letom prebral za izboljšanje svoje kulture, v tridesetih letih tudi o službovanju, opravljeni vojaški službi, stanu in šte- vilu otrok, vpisu v fašistično stranko. V šolskem letu 1924/25 najdemo končna poročila učiteljev tudi kot sa- mostojno dokumentacijo. Obrazec na štirih straneh prinaša podatke o šoli, uč- nih pripomočkih in šolski opremi, učitelju, poteku pouka, statistiki učencev, uč- benikih, knjižnici in šolskem muzeju. Prostor je bil tudi za dodatna pojasnila o delu šole in za poročilo o predelani učni snovi, na koncu je učitelj zabeležil tudi, komu je izročil šolsko dokumentacijo, in svoj naslov za čas počitnic. Nekateri dnevniki so ponujali še dodatne obrazce, kot so urnik, razdelek za razredno knjižnico (seznam knjig in beleženje izposoje), razdelek za beleže- nje zbranega denarja za članske izkaznice fašističnih organizacij, za spričeva- la, Rdeči križ ipd. Zanimivost predstavljajo dnevniki organizacije ONAIR iz let 1938/39–1942/43, ki so ohranjeni v fondu Osnovna šola Bavšica. Zajemajo bolj ali manj iste podatke kot ostali dnevniki, vendar imajo tudi nekaj posebnosti. Vodili so posebne sezname učenk in učencev, vpisanih v fašistično organizacijo GIL. Otroci ONAIR šol so bili ocenjeni z ocenami od 1 do 4, in sicer samo pri po- sameznih predmetih, medtem ko vedenja, odnosa do športa in iger ter higiene niso ocenjevali. Izvleček iz evidence zaključnih ocen ali izpitov (it. estratto degli scru- tini o degli esami) Tovrstni obrazci se v šolskih fondih pojavljajo od šolskega leta 1936/37 naprej kot samostojna dokumentacija. Zajemajo iste podatke kot evidence za- ključnih ocen ali izpitov. Register vpisanih otrok (it. registro delle inscrizioni/iscrizioni) Gre za obrazce z abecednim seznamom otrok vseh razredov, ki so bili v tekočem šolskem letu vpisani v dotično šolo, z njihovimi splošnimi podatki, po- datki o napredovanju, ponavljanju razreda in predčasnem zaključku osnovne šole. Na prvi strani je preglednica s statističnimi podatki. Ohranjeni so posame- zni primerki te dokumentacije, in sicer v fondu Šolsko nadzorništvo Tolmin za šole tolminskega didaktičnega okrožja za leto 1925,87 za osnovno šolo Volarje za isto leto88 in pri osnovni šoli Podbela za leti 1931 in 1932.89 V fondu Osnovna šola Podbrdo je ohranjena ročno napisana evidenca za šolsko leto 1939/40.90 Glavna matica Poleg zgoraj omenjene glavne matice osnovne šole Tolmin, ki je bila na- stavljena v letu 1919 in vsebuje vnose do leta 1927,91 sta iz časa po uvedbi re- forme ohranjeni še matica šole Kal nad Kanalom (1924–1929)92 in fragment matice šole Smast (1924–1929).93 Razpored učencev po učnih (nivojskih) skupinah Zaznanih je bilo le nekaj primerkov, ročno napisanih na pole papirja, ki so večinoma priloženi drugi dokumentaciji (dnevnikom). Gre za poimenski se- znam učencev z mesečnim izpisom ocen. Vsaka ocena predstavlja nivojsko sku- pino. 87 SI_PANG/0004, t. e. 60. 88 SI_PANG/0274, t. e. 70, p. e. 262. 89 SI_PANG/0392, t. e. 1. 90 SI_PANG/0666, t. e. 3. 91 SI_PANG/0274, t. e. 75. 92 SI_PANG/0382, t. e. 1. 93 SI_PANG/0397, t. e. 1. 263 Letnik 46 (2023), št. 2 Delovodnik Ohranjeni so delovodniki v fondih osnovnih šol Smast (1926–1930),94 Podbela (1923–1934)95 in Kobarid (1936–1940).96 Izkaz neopravičenih zamud Poimenske sezname otrok, ki so neopravičeno izostajali od pouka, je šol- ski voditelj po novem pošiljal svojemu didaktičnemu ravnatelju. Še vedno je podajal pojasnila glede izostajanja in predlagal ukrepe, vendar je dokončno o tem odločal didaktični ravnatelj. Na prvi strani obrazca je tudi statistična pre- glednica. Izkazi neopravičenih zamud so ohranjeni v fondu Šolsko nadzorništvo Tolmin, zaznani so bili za leta 1924, 1926 in 1935. Zapisniki učiteljskih konferenc Od šolskega leta 1924/25 so se učiteljske konference sklicevale na celo- tno didaktično okrožje. Zapisniki teh konferenc so ohranjeni pri Šolskem nad- zorništvu Tolmin do šolskega leta 1930/31. Spričevala Šolska reforma je spremenila način ocenjevanja: ponovno je bil uveden sistem ocen od 1 do 5, ki so ga poznali pred vojno. Minister Gentile je z odlo- kom januarja 1924 predpisal obrazec potrdila o šolanju oziroma zaključnega spričevala (it. certificato scolastico), medtem ko je bila didaktičnim ravnateljem dana možnost, da za svoje okrožje sami oblikujejo preprost obrazec spričevala (it. pagella). Dve leti zatem je tudi spričevalo dobilo svojo uradno obliko, ki jo je določalo glavno šolsko skrbništvo v Rimu. Nekaj časa je opravljalo dvojno funk- cijo: bilo uradni šolski dokument, v katerem sta bila zabeležena šolski obisk in uspeh, a obenem tudi potrdilo o plačilu šolske takse petih lir. Vsak učenec je moral na začetku šolskega leta kupiti novo spričevalo in ga oddati tajništvu na šoli.97 Leta 1929 je bila šolska taksa ukinjena.98 Spričevala so sledila zapisom v redovalnicah; do šolskega leta 1926/27 so bile ocene podane številčno po dvo- mesečjih, zatem po trimesečjih in z besedo. Zanimiva je tudi njihova zunanja oblika, saj so se konec 20. let na njihovi hrbtni strani pojavili motivi fašistične ideologije, ki je širila svoj ideal telesno izurjene in ideološko oblikovane mladi- ne. V (pred)vojnem vzdušju so postali tudi sredstvo vojne propagande. Šolska spričevala in potrdila o šolanju najdemo zlasti v fondih nekaterih osnovnih šol, v osebnih in rodbinskih fondih ter v fondu Šolsko nadzorništvo Tolmin. Zaključek Z zasedbo in s priključitvijo Primorske Italiji po prvi svetovni vojni so novi oblastniki v urade in šole vpeljali tudi svoj jezik. V prvih povojnih letih je v osnovnih šolah povečini še nastajala dokumentacija, ki so jo učitelji poznali iz avstro-ogrskih časov, čeprav so se začele uvajati že nekatere spremembe. Uči- telji so pedagoško dokumentacijo, kot so področni učni načrti, zapisniki kon- ferenc in končna poročila, še vedno pisali v slovenščini, medtem ko so tiskani obrazci bili dvojezični z večinoma slovenskimi vnosi. To se je spremenilo s šol- 94 Prav tam. 95 SI_PANG/0392, t. e. 5. 96 SI_PANG/0389, t. e. 1. 97 Kraljevi odlok z dne 20. 8. 1926, št. 1615. V: Raccolta ufficiale delle leggi e dei decreti del Regno d'Italia, leto 1926, str. 6799. 98 Kraljevi odlok z dne 28. 7. 1929, št. 1363. V: Raccolta ufficiale delle leggi e dei decreti del Regno d'Italia, leto 1929, str. 5486. 264 Milena Černe: Osnovna šola na severnem Primorskem in osnovnošolska dokumentacija ..., str. 243–267 Članki in razprave || Articles and Discussions sko reformo leta 1923. Slovenščina je iz šolske dokumentacije izginila, spreme- nili so se tudi predpisani obrazci, odslej tiskani zgolj v italijanščini. Od vseh vrst dokumentov, ki so nastajali v poitalijančeni osnovni šoli, je v Pokrajinskem ar- hivu v Novi Gorici ohranjenih največ razrednih dnevnikov. Ti so od šolskega leta 1927/28 zajemali skorajda vse vsebine, povezane s šolskim delom in so zato, skupaj z vso preostalo dokumentacijo, dragocen vir podatkov za raziskovalce. Čeprav bi si želeli, da bi bilo iz obdobja med vojnama ohranjenega še več gradi- va, nudijo ohranjeni dokumenti številne možnosti za raziskave, zato so velikega pomena za proučevanje zgodovine šolstva in drugih področij. ARHIVSKI VIRI PANG – Pokrajinski arhiv v Novi Gorici • SI_PANG/0002, Civilni komisariat za politični okraj Tolmin. • SI_PANG/0004, Šolsko nadzorništvo Tolmin (fond je v urejanju, zato se bodo lah- ko številke tehničnih enot 1–22 in od 40 naprej spremenile). • SI_PANG/0264, Osnovna šola Dobravlje. • SI_PANG/0268, Osnovna šola Podkraj. • SI_PANG/0385, Osnovna šola Vipava. • SI_PANG/0274, Osnovna šola Tolmin. • SI_PANG/0382, Osnovna šola Kanal, šola Kal nad Kanalom. • SI_PANG/0385, Osnovna šola Vipava. • SI_PANG/0389, Osnovna šola Kobarid. • SI_PANG/0392, Osnovna šola Podbela. • SI_PANG/0397, Osnovna šola Smast. • SI_PANG/0665, Osnovna šola Most na Soči. • SI_PANG/0666, Osnovna Šola Podbrdo. • SI_PANG/0764, Anton Rutar. • SI_PANG/1133, Engelbert Besednjak. ČASOPISNI VIRI Edinost: glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice, 1923. Goriška straža, 1923. LITERATURA Andri, Adriano, Mellinato, Giulio: Scuola e confine: le istituzioni educative della Venezia Giulia 1915-1945. Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di libe- razione nel Friuli-Venezia Giulia, 1994. Andri, Adriano: La scuola e il regime fascista. V: Friuli e Venezia Giulia: storia del '900. Gorizia: Udine: LEG - Libreria editrice goriziana, 1997, str. 325–343. Andri, Adriano: La scuola giuliana e friulana tra Austria ed Italia. V: Friuli e Ve- nezia Giulia: storia del '900. Gorizia: Udine: LEG - Libreria editrice goriziana, 1997, str. 205–217. Andri, Adriano: Politica scolastica e prassi didattica nell'ex litorale austriaco del Governatorato Militare alla Riforma Gentile. V: Quaderni giuliani di storia (2018), št. 2, str. 283–295. Čermelj, Lavo: Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obema vojnama. Ljubljana: Slo- venska matica, 1965. VIRI IN LITERATURA 265 Letnik 46 (2023), št. 2 Guida dei servizi scolastici nelle provincie di Trieste, Fiume, Gorizia, Pola, Zara. Tri- este: Stabilimento tipografico nazionale, 1934. Kacin-Wohinz, Milica, Verginella, Marta: Primorski upor fašizmu: 1920–1941. Lju- bljana: Društvo Slovenska matica, 2008. Kacin-Wohinz, Milica: Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev: 1921– 1928. Koper: Lipa; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1977. Klinec, Rudolf: Primorska duhovščina pod fašizmom. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1979. Lavrenčič Pahor, Minka: Primorski učitelji 1914–1941: prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primorskem. Trst: Narodna in študijska knjižnica, Od- sek za zgodovino, 1994. Močnik, Hubert: Spomini in izkustva. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1971. Pahor, Drago: Pregled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenske- ga ozemlja. V: Osnovna šola na Slovenskem 1869–1969 (ur. Vlado Schmidt, Vasilij Melik, France Ostanekt idr.). Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 1970, str. 235–337. Pavlič, Slavica: Predšolske ustanove na Slovenskem 1834–1945. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1971. Pelikan, Egon: Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom: primorski kr- ščanski socialci med Vatikanom, fašistično Italijo in slovensko katoliško desnico – zgodo- vinsko ozadje romana Kaplan Martin Čedermac. Ljubljana: Nova revija, 2002. Pelikan, Egon: Engelbert Besednjak v parlamentu = Discorsi parlamentari dell’on. Engelbert Besednjak. Trst: Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček, 1996. Sedmak, Drago: Goriška med vojnama: Slovenci in fašizem na Goriškem 1920– 1926: (slovenska vladna /fašistična/ stranka). Gorica: Društvo RAT-SLOGA PromoSKul- turE, 2009. Svoljšak, Petra: Soča, sveta reka: italijanska zasedba slovenskega ozemlja (1915- 1917). Ljubljana: Nova revija, 2003. Troha, Nevenka: Uprava v Slovenskem primorju 1918-1954 (Pregled). V: Arhivi 20 (1997), št. 1–2, str. 88–102. Tul, Vlasta: Šola Bukovica: o šoli v Bukovici od začetkov do šolskega leta 2000/2001. V: Iztrgano iz spomina: zbornik prispevkov o Bukovici in Volčji Dragi, (ur. Katjuša Batič, Vanda Ožbot, Jože Repoša, Dragan Zorn). Bukovica: Krajevna skupnost Bukovica - Volčja Draga, 2017, str. 240–291. Tul, Vlasta: Šole, vrtci – brezupna bojišča italijanskih oblasti na slovenski zemlji: prispevek k zgodovini šol in vrtcev na območju nekdanje občine Rihemberk v obdobju italijanske oblasti od 1918–1943. V: Kronika Rihemberka - Branika II: zbornik strokov- nih prispevkov s področja arheologije, zgodovine in umetnostne zgodovine, ki dopolnjujejo Kroniko Rihemberka - Branika iz leta 1994 ter članki domačih avtorjev o sodobnem doga- janju v kraju (ur. Zalka Jereb, Savin Jogan, Cvetko Vidmar, Polona Abram, Erna Kolenc). Branik: Krajevna skupnost: Kulturno prosvetno društvo Franc Zgonik Branik, 2006, str. 103–152. Tul, Vlasta: Šolske kronike, priložnostna razstava. Nova Gorica: Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, 1990. ZAKONODAJA Kraljevi odlok z dne 1. 10. 1923, št. 2185 – Uredba šolskih stopenj in učnih pro- gramov ljudskošolskega pouka (Ordinamento dei gradi scolastici e dei programmi di- dattici dell’istruzione elementare). V: Raccolta ufficiale delle leggi e dei decreti del Regno d'Italia, leto 1923, str. 6301–6309. Kraljevi odlok z dne 20. 8. 1926, št. 1615. V: Raccolta ufficiale delle leggi e dei decreti del Regno d'Italia, leto 1926, str. 6799. Kraljevi odlok z dne 22. 11. 1925, št. 2191 – Disposizioni riguardanti la lingua d'insegnamento nelle scuole elementari. V: Raccolta ufficiale delle leggi e dei decreti del Regno d'Italia, leto 1925, str. 9690–9691. 266 Milena Černe: Osnovna šola na severnem Primorskem in osnovnošolska dokumentacija ..., str. 243–267 Članki in razprave || Articles and Discussions Kraljevi odlok z dne 24. 12. 1925, št. 2300 – Dispensa dal servizio dei funzionari dello Stato. V: Raccolta ufficiale delle leggi e dei decreti del Regno d'Italia, leto 1926, str. 6–7. Kraljevi odlok z dne 26. 4. 1928, št. 1297. V: Raccolta ufficiale delle leggi e dei decreti del Regno d'Italia, leto 1928, str. 4875–5053. Kraljevi odlok z dne 28. 7. 1929, št. 1363. V: Raccolta ufficiale delle leggi e dei decreti del Regno d'Italia, leto 1929, str. 5486. Ministrski odlok z dne 10. 1. 1924. V: Scuola al confine 1–2, 1924, str. 2–9 (SI_ PANG/0004, t. e. 75). Šolski in učni red za obče ljudske šole in za meščanske šole. V: Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, leto 1905, str. 401–433. INTERNETNI VIRI I documenti: https://www.storiadellascuolaitaliana.it/registri.php?menu=docu menti&tipo=registri&start=1922&end=1944 (dostop: 6. 9. 2023). Provveditorato agli studi, notizie storiche na: http://www.guidageneralearchivi- stato.beniculturali.it/ (dostop: 4. 9. 2023). Reina Giuseppe: hHttp://www.atlantegrandeguerra.it/portfolio/giuseppe-rei- na/ (dostop: 18. 4. 2023). PRIMARY SCHOOL IN NORTHERN PRIMORSKA AND PRIMARY SCHOOL RECORDS UNDER ITALY BETWEEN THE YEARS 1918 AND 1943 The goal of the new Italian authorities’ educational interventions has been to expedite the integration of the Slovenian populace ever since the oc- cupation of Primorska at the end of World War I. The Littoral Slovenes stayed in Italy without any guarantees of minority rights after the Treaty of Rapallo in 1920 established the border between the Kingdom of Italy and the Kingdom of Serbs, Croats, and Slovenes. With the rise of fascism to power in the autumn of 1922, changes in the education area were expected. With a school system reform by Mussolini’s administration in 1923, the school system in Primorska underwent a comprehensive makeover over the following 20 years. With the school year 1923/24, Italian became the only language of instruction in the first grades of primary schools. Slovenian language was entirely replaced as a school subject and as a language of instruction in the ensuing years. It was only used in religious education up until 1928. A difficult fate befell Slovenian teachers, who were persecuted in various ways by the fascist regime. In addition to severely pressuring teachers to join the fascist teachers’ union, it rendered it impossi- ble for teachers’ associations to operate. Many Slovenian educators emigrated to Yugoslavia. Slovenian religious education was forced to relocate to rectories and sacristies in the 1928–1929 academic year. Frančišek Borgia Sedej, the Archbishop of Gorica, established the so-called parochial schools, where priests were the only ones, apart from their families, teaching children to read and write in Slovenian. Priests faced persecution as a result of this practice. For al- most two decades, the children from Primorska were educated in a foreign lan- guage. The teaching content was imbued with fascist ideology. Fascist youth or- ganisations, in their desire for universal control, imposed the stamp of fascism on children’s extracurricular life as well. The resistance of the local population to the school and its inability to assimilate was also felt and acknowledged by SUMMARY 267 Letnik 46 (2023), št. 2 the Italian teachers; consequently, they withdrew following Italy’s surrender during World War II. The restoration of Slovenian schools has started. Before Gentile’s reform, primary school records were still managed in the occupied territory the same way they were managed in the Austro-Hungarian period, but certain adjustments had already started to be implemented. The prescribed forms were bilingual, determined by the school office at the General Civil Com- missariat in Trieste. The school reform of 1923 brought with it changes in re- cords. Slovenian or bilingual school records vanished along with the abolished Slovene language of instruction, and its prescribed forms were also altered. Pri- mary school records until September 1943 were prescribed by a ministerial decree from 1924 and a royal decree from 1928, which redefined it. The school certificate form was prescribed by royal decree in 1926.