THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.
ENAKOPRAVNOST
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME III. — LETO III.
CLEVELAND, 0., TOREK (TUESDAY), DEC. 21st, 1920.
ŠT. 300 (NO.)
Single Copy 3c
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
PRIČE IZJAVLJAJO, DA SO VIDELE MCGANNONA, KO JE USTRELIL HAROLDA KAGYJA.
DVA POLICISTA IZPRIČUJETA, DA STA VIDELA McGANNONA NA KRAJU, KJER JE BIL USTRELJEN KAGY.
Harold C. Kagy je bil ustreljen ob 12:27 ponoči dne 8. maja. To se je ugotovilo tekom včerajšnjega izpriče-Vanja policista James Perkota.
McGannonov odvetnik pa pravi, da lahko dokaže, da je McGannon ob 12:30 stopil na poulično karo na Public Square, s katero se je peljal domov, in da bi bilo to zanj nemogoče, ako bi bil pred tremi minutami v bližini mesta, kjer je bil ustreljen Kagy.
Toda policist Perko in William P. Wilson, stanujoč na 1213 E. 9. St. sta se včeraj na izpričevanju pozitivno izjavila, da sta videla McGannona na kraju, kjer je bil Ustreljen Kagy.
Toda poizkusilo se ni razložiti dejstva, da sta detektiva Skala in Burkhart videla McGannona na Superior ave., ko sta se nahajala na poti na Hamilton ave. in E. 9th Str.
Perko je bil tudi ena izmed prič pri Joycejovi obravnavi, toda takrat ni omenil McGannona.
Wilson je izjavil, da je poznal McGannona še pred zločinom, in da je popolnoma gotov, da je bil McGannon °ni tretji moški, ki je ustrelil Kagyja. Dejal je, da je
pcčil sicer takrat, ho j«-imel on proti trojici obrnjen hi'bet, toda takoj nato je videl, ko je moški, o katerem je siguren, da je bil McGannon, naglo korakal proti Hamilton ave.
Pri sobotnem izpričevanju je identificiral McGannona tudi Perkov tovariš, policist Schuld.
Na dejstvo, katerega smatra državna prosekucija felo važnim, je to, da ko je Perko zgodaj zjutraj po storjenem zločinu šel z detektivom Burkhartom na dom sodnika McGannona, se mu ni dovolilo, da bi videl sodnika. Perko je izjavil pri izpričevanju, da je bil Burkhart edini, ki je videl McGannona tisto jutro po storjenem zločinu-Ko je Perko pripovedoval, kaj se mu je reklo v hiši sodčka McGannona, je sodnikov odvetnik, W. H. Boyd, če-sto ugovarjal in skušal preprečiti Perkotu, da bi ne podal yseh podrobnosti.
McGannonov odvetnik je na podlagi Perkotovega izločevanja podal naslednje razloge, s katerimi upa dokazati sodnikovo nedolžnost:
1-, da je Kagy takoj po streljanju odbolžil Joyceja, 2-, da je Perko videl samo McGannonov hrbet in da je izjavil napram svojim predstojnikom, da bi ne mogel identificirati one tretje osebe, ako bi jo videl in 3., da ko je identificiral McGannona, ko je tekom Joycejeve obrav-nave stopil iz porotne sobe, ni tega sporočil svojim pred-stojnikom.
Boyd je napadal izpričevanja Perkota na isti način ic°t je v soboto izpodbijal izjave policista Schulda.
Tretja priča Wilson, ki je kanadski vojni veteran, je ^il glasom Boydove izjave v vojni ranjen in zastrupljen 8 plinom.
Prosekutor Baskin je naznanil, da se je zopet zapriseglo štiri nove priče, ki bodo izpričevale proti McGanno-
in sicer Mrs. Katarina C. Allender, ki pravi, da je se-dela v nekem avtomobilu blizu mesta, kjer se je izvršil uttior, toda ni videla nobenega izmed treh prizadetih; c'f- A. B. Braffl, zdravnik v Lakeside bolnišnici, ki je do-kil krogi jo iz Kagyjevega telesa; policist Frank Brocks, ki takrat še ni bil pri policiji in detektiv Charles Cavola. j\°leg teh so še štiri priče, ki pravijo, da so videle, ko je bil Kagy ustreljen; to so: dr. J. H. Gass, A. J. Short, J°hn Whitmore in Miss May B. Neely.
Glavna priče vse obravnave, na podlagi katere upa ^žavni prosekutor doseči obsodbo McGannona, bo Miss ^eely, ki bo najbrže šla na izpričevanje že danes.
. McGannonovi odvetniki pravijo, da je v prilog sodnika spričevalo 13 oseb, med njimi tudi McGannonov brat in Vegova žena.	. ______ 11
Martensova izjava o deportacijski odredbi.
New York, N. Y.—Ko je ruski sovjetski zastopnik v New Yorku izvedel o deportacijski odredbi proti njemu, ki jo je izdal delavski department, je podal naslednjo izjavo:
"Sporočil sem pogoje odločitve komisarijatu za zunanje zadeve v Moskvi. Ravnal se bom po naročilih, ki mi jih poda moja vlada.
"Odločitev delavskega tajnika je očividno politična odločitev, ki jo narekuje sedanja administracija napram sovjetski vladi. Depor-tacijska naredba ni izdana radi kakih mojih dejanj, temveč zato, ker sem zastopnik sovjetske vlade. Odločitev popolnoma potrjuje moje izjave, da nisem nikdar vodil nikake propagande proti vladi Zedinjenih držav.
"Tajnik Wilson pravi:
"Nikakih dokazov ni, da je Martens podal kake direktne izjave, da veruje v uporabo sile za prevrnitev vlade Združenih držav, niti ni nikakih dokazov, da je kdaj razdeljevali ali povzročil razdeljevanje literature takega značaja.'
"Delavski tajnik tudi jasno izjavlja, da odločitev na temelji na tem, ker sem član kake gotove stranke ali organizacije. Odločitev pravi: "On (Martens) ni niti član, niti v kaki zvezi z rusko komunistično stranko ali tretjo internacijonalo."
''Na ta način se deportacijska naredba naslanja edinole na dejstvo, da sem zastopnik sovjetske vlade. Kot sem vedno zatrjeval, in kot so zatrjevali tudi moji odvetniki, odločitev take važnosti, ki prizadeva zunanje odnošaje Zedinjenih držav, ni stvar delavskega, temveč državnega depart-menta.
"Državni department pa se je raz je izognil temu vprašanju in ni nikdar niti potrdil sprejema mojih številnih sporočil, v katerih sem razlagal značaj mojega poslanstva in željo sovjetske vlade, da ustanovi trgovske odnošaje z Zedinj enimi državami. Mesto tega se je odgovornost za ta resni korak naložilo na rame delavskega departmenta, ki ni bil nikdar ^nerodajen pri odločjevatiju Izu-nanjih odnošajev Zedinjenih držav. Ta odlošitev pomeni, da dokler obstoja sedaji vladni nastop, ne more priti v Združene države noben sovjetski zastopnik, katerega nameh bi bila ustanovitev prijateljskih in dabičkanosnih trgovskih odnošajev med ruskim in ameriškim ljudstvom.
"Seveda jaz ne verujem, da bo ta akcija ostala ali da se bo s tem preprečilo končno ustanovitev trgovskih odnošajev med Združenimi državami in sovjetsko Rusijo. Ti odnošaji se bodo ustanovili, kakor se sedaj ustanavljajo med Rusijo in evropskimi državami. Dovoljevalo se ne bo nikakemu 1 začasnemu predsodku ali histerični politiki, da bi se vmešavala v naravne interese ameriškega ljudstva. Veliki ruski trg za produkte vseh vrst je očividno zdravilo za perijodo industrijalne depresije in brezposelnosti, v katerega sedaj Amerika stopa. Trdno sem u-verjen, da bo ameriško ljudstvo zahtevalo trezne preureditve celega vprašanja, tikajočega se ruskor ameriških odnošajev.
Madžarske intrige v jugoslovansko-ho-landskein sporu?
London, 20. dec.-Napeto
razmerje, ki je že precej časa obstojalo med holandsko in jugoslovansko vlado, je doseglo svoj vrhunec v odpoklicu diplomatič-nih zastopnikov obeh dežela. — Medtem ko je to gotovo povzročilo precejšno presenečenje na Holandskem, pa ni v Jugoslaviji, kjer so fakti dobro poznani, nihče presenečen.
Vzrok pretrganja diplomatič-ni hvezi je v prvi vrsti v tem, ker je holandska vlada nastavila Bernarda Rappaporta svojim zastopnikom v Belgradu. Tekom vojne je bil Bernard Rapport, ki je bil avstrijski podanik, bil o-benem tudi holandski zastopnik na Srbskem. Srbska vlada pa je prišla na sled gotovim rečem, vsled česar je bil aretiran, nato pa se mu je dovolilo 48 ur, da zapusti Srbijo.
Navzlic temu, da je srbska vlada podala dobre vzroke za svojo akcijo, pa je holandska vlada po prenehanju sovražnosti zopet nastavila Bernarda Rapporta svojim zastopnikom v Belgradu. Jugoslovanska vlada se je najprej obrnila na holandsko vlado s prošnjo, da odpokliče Rappaporta. Holandska vlada pa je prošnji odgovorila s tem, da je naznanila, da srbski zastopnik v Hagu ni več za-željiva oseba. Kot se izjavlja na merodajnih mestih, se upa, da bo nesporazum kmalu poravnan in da bo holandska vlada imenovala kakega bolj vzprejemljivega zastopnika, ki naj jo zastopa v Belgradu.
Kot se zatrjujejo, ima ta ne-prilika s Holandsko najbrže zvezo z madžarskimi prqpagandisti, ki so jako pridni s širjenjem raznih revolucij onarnih idej med Hrvati in Slovenci — Namen te madžarske propagande je povzročiti notranje nemire v Jugoslaviji in doseči priklopitev Slavonije k Madžarski. V ta namen se vodi jako intenzivno kampanjo, ki je baje pod vodstvom judovskega žurnalista Leopolda Mandi, ki je bil za časa bosanske aneksije od strani Avstrije glavni časnikarski zastopnik grofa Ae-renthala v kampanji proti Srbiji. Zatrjuje se, da so številne neprili-ke, ki jih ina jugoslovanska vlada, v veliki meri posledica intrig bivših vladarjev pokrajin, ki sedaj tvorijo del Jugoslavije.
Hardingov načrt«
Potresi v Argentini-ji in Italiji,
Buenos Aires, 20. dec. — Računa se, da število oseb, ki so bile ubite v petkovem potresu, znaša več kot 400. Te, številke se podaja na podlagi poročil rešilnih organizacij, ki -se nahajajo v prizadetih krajih.
Tresljaji so se danes zopet ponovili. Pri potresu so se napravile v zemlji velike razpoke, iz katerih dere voda in poplavlja pokrajine, vsled česar je reševalno delo zelo oteškočeno. To je najhujši potres, ki je zadel Argentinirjo izza leta 1869.
Katastrofa je prišla v petek popoldne. Koliko škode je napravil potres, še ni mogoče ceniti. V Transportenas je bilo ubitih več kot 100 oseb. Izraža se bojazen, da se bo število žrtev zvišalo, ko se preišče vse razvaline. Iz zemlje drvi gor-ka voda. Eden takih vrelcev je dosegel visokost 15 čevljev in sta vtonili v njem dve osebi.
Milan, 20. dec. — Poročila iz Sasno ob avlonskem zalivu izkazujejo, da so se tamkaj pojavili potresni tresljaji istočasno s silovitim potresom v Argentini j i. Potresni sunki so povzročili, da se je odtrgala več kot en milijon kubičnih čevljev obsegajoča plast zemlje ter popolnoma zakopala več hiš ob za. livu s 'stanovalci vred, ki so ta-kcat spali. Pristanišče je popolnoma zablokirano. Število oseb, ki so pri podsipu izgubile življenja, še ni znano; dosedaj se je izkopalo iz razvalin truplo enega kapitana, več častnikov in 17 mornarjev. Edino poslopje, ki je ušlo vsaki poškodbi, je brezžična postaja, vsled česar se je lahko takoj poklicalo vojne ladje, da so prišle na pomoč.	- -K "V
Špekulacija z žitom ožigosana.
Washington, 20. dec.—Zvezna trgovska komisija je poslala predsedniku Wilsonu pismo, v katerem se izjavlja, da špekulacija s pšenico in žitom sploh, še predno je žito kupljeno, ni drugega kot kaznjivo igranje za denar, ki bi se moralo takoj zakonitim potom u-staviti.
Kimisija je podala to priporočila v odgovor na predsednikovo prošnjo, da se pronajde vzrok padajočim cenam pšenice.
Komisija obenem sporoča predsedniku, da on nima nikake moči ustaviti uvoza žita iz tujezemstva, Marion, 20. dec. — Kot se po. kot zahtevajo farmerji, ki so hu-roča, ima novoizvoljeni predsed-\ do prizadeti vsled padajočih cen.
REGULIRANJE PRISELJEVANJA.
Poroča komisar Frederick A. Wallis.
nik Harding napravljen načrt, glasom katerega naj bi se defi-nitivno zavrglo Ligo narodov, sprejelo resolucijo za proglas formalnega miru z Nemčijo in organiziralo novo zvezo narodov.
Hardingova' zveza narodov obsega dve poglavitni točki:
1. Mednarodno razsodišče strogo pravosodnega značaja. 2. Vršile naj bi se številne konference take zveze, na katerih naj bi se razpravljalo mednarodne probleme, ki bi ne bili pod pravosodjem mednarodnega sodišča in na katerih bi delegatje ne bi. li že naprej obvezani.
Prvo 'konferenco take zveze narodov bo Harding najbrže sklical z namenom, da se preuredi mednarodni zakonik.
Komisija tudi priporoča, da se u-stanovi vladni ustroj, ki bi nadzU ral tujezemske agenture, ki nakupujejo ameriško pšenico, da bi ne mogle manipulirati s cenami.
Za padanje cene pšenice se podaja naslednje zvroke:
Pridelek pšenice po vsem svetu je bil letos višji od lanskega. Vse tujezemske vlade so v Ameriki nastavile skupno komisijo za nakup pšenice, ki je napravila velike nakupe spomladi, potem pa je nakupe znižala. Iz Kanade se je importiralo izredno veliko pšenice, posebno še v očigled tega, ker so Kanadci vsled visoke valute ameriškega dolarja lahko prodajali pod ceno. Pridelek koruze in ovsa je bil tudi jako obilen, vsled česar je bila zahteva po [pšenici manjša.
Več kot 3000 priseljencev prihaja na Ellis Island skoro vsaki dan. Več kot en milijon jih bo prišlo v fiskalnem letu 1920 in 1921. Več kot deset milijonov jih čaka v različnih delih Evrope, da pridejo v Združene države, kakor hitro bodo dobili prevoz.
Ti milijoni niso priseljenci v strogem pomenu besede. Številni med njimi so begunci iz dežela, ki so bile opustošene tekom šestih let vojne; begunci iz dežel, ki jim ne morejo nuditi sedaj ničesar drugega kot nezadovoljstvo, bolezen in bedno življenje.
Ti milijoni se ozirajo na Združene države kot na svojo obljubljeno deželo, njih pristanišče in a-zil. Pretežno število teh se očividno seli s polno mislijo, da postanejo pošteni in pridni državljani, ki bodo upoštevali postave. Prihajajo s smehljajočimi obrazi ter iztegnjenimi rokami, ter pro sijo dobrega sprejena.
Njih prihod postaja vsaki dan bolj bistveno važen za blagobit dežele. Narodno zanimanje se je vzbudilo vspričo velikanske važ nosti rešitve tega problema. Pred kratkim me je obiskal komitej Narodne zveze izdelovalcev, ki proučuje sleheno fazo priseljeniškega vprašanja. Cul sem, da namerava ta komitej predložiti obojne in, praktične odredbe, ki ne bodo le uredile priseljevanja, temveč tudi porazdelile med poljedelske in industrijalne okraje, kjer je naj-bilj treba ljudi in kjer so jih bo najlažje absorbiralo.
Mislim, da je ni stvari, v kateri bi lahko naši zmožni možje storili deželi večjo uslugo kot s tem da se zanimajo za ta problem, ki postaja vedno bolj kompliciran z vsakim parnikom, ki pride, obložen s priseljenci, iz Evrope.
Od ljudi, ki dobro poznajo razmere v Evropi, sem izvedel, da je najmanj osem milijonov izseljencev pripravljenih priti sem iz ene same dežele, kakor hitro bo proglašen mir. Na temelju osebnih informacij, katere sem dobil, sem pripravljen domnevati, da je najmanj 15,000.000 ljudi, ki žele priti v Ameriko.
Več tisoč teh je že kupilo vozne listke in le še čakajo na obvesti lo, da se vrcajo na ladjo. Armade ljudi te narodnosti so pri-pravlpene priti skozi Holandsko. Celo Holandska sama izgublja na tisoče svojih najbpljših poljedelcev, ki prihajajo sem, da se i-zognejo splošnemu nemiru, ki ga je opaziti po celi Evropi.
Iz avtoritativnih virov sein izvedel, da zahteva tri milijone in pol Italinov prevoz v to deželo in da jih je na stotine in stotine da tisočev že na seznamu ladijskih družb. Nagibam pa se k naziran-ju, da jih je več kot pa tri milijone in pol. Nadalje sem izvedel, da se pripravlja pol milijona Poljakov na odhod v to deželo. Angleške ladij e privažajo na lisope Škotov, Angležev, Ircev in Vel-šov. Za enkrat se more le ubigati kaj se bo zgodilo, če bodo padle meje, ki za enkrat onemogočajo izseljevanje iz Rusije.
Kaj hočemo storiti mi vspričo tega velikanskega priseljevanja? To je najbolj nujno, najbolj važno in najbolj bistveno vprašanje, s katerim se mora dežela pečati v sedanjih dneh. Kongres se mora takoj lotiti vprašanja. Lotiti se moramo problema takoj in prosto dušno. Brez dvoma potrebujemo
dosti teh ljudi, a kje? Naše fv.rme naprimer jih lahko sprejmejo veliko, kajti farmerji neprestano vpijejo, da jim manjka delavskih moči. Naši premogovniki potrebujejo mož in is^otako naša bombažna polja obenem s številnimi drugimi prostori, kjer se bo z veseljem pozdravilo trezne in smo-treno misleče priseljence. Naše cela dežela pa se nahaja sedaj v procesu zopetne uravnave. Na tisoče ljudi zapušča službe in posle, katere so imeli tekom vojne ter si mora preskrbeti drugo dele.
Brez dvoma bi bila dobra stvari če bi se ustanovilo neke vrste prednosni sistem za pripust teh priseljencev, da bi se naprimer pripustilo na tisoče onih, ki bi bili voljni iti na farme ter izključilo barantače in lenuhe, ki se kaj radi nagibajo k radikalizmu. Mi hočemo ljudi dobrih namenov, a ne moremo ustanoviti neke vrste prednotni pripust, ne da bi se preje amendirala ustavo Združenih držav.
Številni predlogi so bili stavljeni, kako postopati s temi milijoni prise ljencev in kongres se je pečal s čtevilnimi tozadevnih predlog. To pa je velikansko vprašanje. Nekateri zelo trezno misleči ljudje se zavzemajo za to, da se popolnoma ustavi priseljevanje za dano dobo, dokler se dežela ne prilagodi novim razme-nTjW vojni, vendar pa je zelo sporno vprašanje, če bi bilo kaj takega v resnici zaželjivo.
Nadaljni hočejo omejiti priseljevanje na krvno sorodstvo in drugi postaviti celo priseljevanje na temelj odstotnega priseljevanja gotovega naroda. Po mojem mnenju dobivamo danes ševilne najboljše tipe priseljeneov, kar jih je kedaj prišlo v to deželo. Prihajajo iz vseh narodov, kar jih nosi površina zemlje. Večji del teh izjavlja, da so hotoli uiti nemiru in negotovosti, ki vlada v njih deželah. Ze to dejstvo samo bi moralo nuditi zadostno jamstvo, da so ti ljudje v večini za-željivi.
Najti je Rumunce, Grke, Italijane, Zide, Francoze, Angleže, Perzijce, Slovake, Poljake, Arabce, Turke, Jugoslovane, Norvežane, Fince, Dance in ljudi iz Za-padne Indije. Pred par dnevi sem videl skupino petstotih črncev iz Zapadne Indije, ki so sicer nosili groteskne obleke, a bili čisti in civilizirani. Nadalje skupino petdesetih Norvežanov, velike rasti in zdravih lic, namenjenih proti gozdovom severnega zapada. Za njimi je prišla skupina iz severne centralne Evrope. Bili so to ozko-prsni sklučeni in bolehni ljudje, katere se je sicer moralo pripustiti, ki pa najbrž ne bodo nikdar predstavljali konštruktivnih državljanov, temveč parasite.
Ce se ozrete v lica teh ljudi, vidite takoj, da prihajajo ob enem najbolj srečnih trenutkov v njih življenju,—ob njih vstopu v Združene države. Vprašajte jih in vsi bodo rekli, da so prišli semkaj, da se izognejo razmeram v domači deželi, kjer ne morejo najti primernega dela ter pošteno preživljati svojih družin.
Vsi kažejo pripravljenost, da se takoj lotijo dela v strokah, v katerih so izurjeni ali kot navadni delavci, če nimajo nikake posebne obrti.
Ali pa bodo tudi dejanski storili? To je glavno vprašanje ter ono, od katerega je odvisno celo postopanje s problemom ter (Nadaljevanje na 2. strani)
STRAN 2.
DECEMBER 21st, 1920.
ti

IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
BnBsinea Place of the Cetporation.__6418 8T. CLAIR AVE
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaia za
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov nI odgovorno ne nredništvo. ne opravnižtvo.
CLEVELAND, O., TOREK (T UESDAY), DEC. 21st, 1920. ___«^^104__
CEMU NE NAPREJ V AMERIKI?
Kot se iz Washingtona poroča, je imenoval predsednik Wilson bivšega ameriškega poslanika v Carigradu, Henry Morgenthaua, za svojega osebnega zaupnega posredovalca za Ligo narodov v zadevi posredovanja med Armenijo in turškimi nacijonalisti. Ker pa Morgenthau ni samo velekapitalističnega naziranja in mišljenja, temveč je tudi velik sovražnik ruskih sovjetov, zato je mož kakor ustvarjen za Wilsonovega posredovalca in zaupnika.
Ligi narodov je največ zato, da se reši Armenijo pred boljševiki. Dokler ni bila Rusija v stanu, zavzeti se za to nesrečno deželo, so se predstavniki in državniki entente jako malo brigali za ta kilav sad zavezniške razdelitve na Balkanu in v Mali Aziji- Sele ko je pričela kmečka in delavska republika ruskih sovjetov uvajati v Armeniji mir in red, šele ko se je pričela Rusija pripravljati, da stopi na prste turškim nacijonalistom ter da jim zapove, da ustavijo sovražnosti napram Armeniji ter da zarišejo končnoveljavne armenske meje, tedaj so se šele zavezniki spomnili svoje obljube. Imenovali so Mr. Wilsona za ustvaritelja miru, ker so upali, da bo on celo stvar na najelegantnejši način in v prid kapitalističnega razreda rešil. No, da ni manjkalo dobre volje, o tem ne dvomimo.
Pri tem pa se nam dozdeva, da bi morala Liga narodov imenovati najprej kakega "reditelja" za Ameriko Dasi še nismo polnovredni bratje evropskih veleroparjev, vendar bi morda Lloyd George v tako važnem slučaju storil izjemo. In ta slučaj je dan. Ako, kar je dejstvo, v West Virginiji, ki je ena izmed oseminštiridesetih tir-ž,.v Unije, že pet mesecev divja državljanska vojna, ne da bi se lokalnim, državnim ali zveznim oblastim posrečilo preprečiti jo in napraviti v deželi red, tedaj ne preostaja drugega, kot da se apelira na višjo instanco, četudi je predsedniku Združenih držav več ležeče na miru Armenije kot pa na miru Wefst Virginije.
Da so razmere v rudniških distriktih West Virginije naravnost strašne, to potrjujejo vsi Časniki, pristranski in nepristranski. Taylor, korespondent nekega velekapitalističnega ameriškega dnevnika, sam priznava v svojem poročilu dotičnemu listu, da si ni v West Virginiji nihče življenja svest, kdor je le nekoliko na sumu, da se zavzema za organizacijske pravice premogarjev. Pri tem pa Mr. Taylor še pripominja, da ni v celi državi našel niti enega radikalca, dasi jih je skrbno iskal- "Večkrat
se poroča, da so tukajšnji premogarski okraji torišče raci1'kalizma in boljševizma, toda tu zaman iščete anarhizem, ali radikalizem,'" pravi Taylor. "Jaz sem se špeci-jelno posvetil svrhi, da najdem vsaj enega radikalca v teh okrajih, od katerega bi mogel izvedeti, kaj želi in kako misli. Toda kot je videti, ni tu nobenih radikalcev. Niti enega nisem mogel najti, ki bi imel vsaj nekoliko pojma o Leninu ali samo o "Bill" Haywoodu, ki bi vedel, da eksistira tudi nekaj takega kot socijalizem."
V onih okrajih živi pristno ameriško prebivalstvo, ki je še vedno navdahnjeno o "od Boga danih postav", ljudstvo, kojega razumevanje je ono, ki je vladalo pred vesoljnim potopom in katero ne ve ničesar o socijalizmu, boljševizmu ali anarhizmu. Vendar se vsak poskus uni-oniziranja rudnikov zatre z oboroženim vojaštvom. Vsak delavski organizator je izdan na milost in nemilost tem legalnim morilcem. Vsak zaupnik delavstva je pregnan ir hiše, preganja se njegovo družino itd. Posestniki rudnikov in velekapitalisti so neomejeni gospodarji, pravi diktatorji. Diktatura kapitala je tam edini zakon, kate-iega se izvaja s pomočjo zveznega vojaštva in državne milice.
Mi ne damo dosti na "liberalizem" gospoda Morgenthaua. Prepričani pa smo, da so razmere v West Virginiji tako sramotne, da bi celo ta Wilsonov zaupnik vložil protest, če bi jih poznal-
Kakor smo proti vsem peticijam, vendar sedaj bi priporočali, da se pošlje nujno brzojavko Ligi narodov, v kateri naj se jo prosi, da pošlje Wilsonovega zaupnika takoj v Mingo okraj v West Virginiji.
ške vzgoje; tudi newyorške šole da se bo priseljenec zategel naj
se čim dalje bolj bavijo z prible-ževanjem novodošlih Amerikan-cev k njihovim novim sosedom.
prvo k onim maloštevilnim prijateljem, katere ima v deželi. Nekateri pa pridejo sem, ki ni-
Ravnotake razstave, ne pa v, majo nobenega prijatelja in po-tako velikem stilu, so bile za ob- ! gosto je videti mladega priseljen-držane v Bušalo. Rochester, Syra- ■ ca na Battery v New Yorku, kako cuse in Albany, in Department of stoji ter se s presenečenjem ozira Education je prepričan, da njih j v nebotičnike, ki se dvigajo v učinek je bil jako blagodejen. Za- j zrak na dolenjem koncu New nimanje za šole za tujerodce in i Yorka. On je kot kapljica vode njih obisk je znatno narasel, in v oceanu. Ravno takrat pride ravno radi tega se Department psihološki trenutek, ko je lieba tako živo zan^na za prihodnjo [ dobiti mladega človeka v roke ter newyorško razstavo.	ga spraviti v pravi tok, ki bo na-
Governor Smith je prisrčno o- j pravil iz njega zadovoljnega dr-dobril ta načrt in newyorsske ob- žavljana, ne pa enega onih neza-
PRISELJENISKA RAZSTAVA.
Vršijo se priprave za razstavo s primerno slavnostjo pod imenom "America's Making," ki se bo obdržala v prihodnji spomladi in katere namen je predočiti zgodovino priseljevanja v to zemljo od prvotnih kolonistov do današnjih priseljencev in pokazati na kak način je priseljeno ljudstvo prispelo k temu, da je Amerika postala to, kar je. Vse razne narodnostne skupine v New Yorku bodo v tem zastopane in znanstvene ter prosvetne organizacije bodo prispevale k uspehu te razstave.
Izvrševalni odbor za priprave-janje te razstave se sestane prihod ji pondeljek ob 1. p. v Bankers' Club. Glasom izjave odbora je to prvi slučaj, kjer se bo poskušalo nazorno pokazati ameriškemu občinstvu, kaj sa priseljenci prispeli k narodnemu življenju Amerike.
Priseljeniške skupine bodo i-pnele priliko razkazovati svoj pri-I spevek k Ameriki v umetnosti in ; rokodelstvu, v igralskih, pevskih in instrumentalnih nastopih. Posebno pozornost se bo obražalo : na idustrijalne uspehe poedinih ' narodnosti. Razstava, v kateri j naj se v nazorni in prepričevalni j obliki pokaže, kak delež ima priseljenec v ustvarjenju Amerike, bo—kakor mnogi sodijo—prispela k bolj umnemu, harmoničnemu
in konstruktivnemu sodelovanju turodca in tujerodca v nadalnem razvoje te zemlje.
Franklin K. Lane, bivši Secretary of the Interior, je na čelu generalnega odbora ob enem z Dr. John H. Finley, state Commission of Education. V odboru so nadalje mnoge druge ličnosti.
John Daniels, ki je tekom zadnjega desetletja deloval z priseljeniškimi skupinami in je vo dil že mnogo velikih razstav, je generalni ravnatelj podjetja.
Engažirajo se razni izmed znanih strokovnjakov v New Yorku za narisan je sceničnih efektov, pri rejanje alegoričnih skupin, kostu-miranje in za priprave v svrho grafične predočitve raznih točk narodnega rozvoja in napredka. Znani skladatelji bodo pripravili primerno glasbo in librete. Vsi delajo brezplačno.
Prepustilo se bo vsaki posamezni skupini, katere zgodovine in kulturni prispevek' se bo pokazal, naj poskrbi sama za svojo posebno točka v programu. Radi tega je pričakovati pravcato tekmovanje v tem da se nekaj pripravi, I kar bo predstavljalo umetniški čin j celo za New Yoik. Prliskovatelji nabirajo že od zdavnaj materijal med raznimi skupinami, ki predstavljajo priseljeniški element.
State Department se je tekom minolih dveh let jako bolj inteziv-no pečal z vprašanjem priseljeni-
činske oblasti ga podpirajo. City Board of Education je izdal na-redbo "naj vsi učenci, učitelji in nadzorniki prispevajo po svojih najboljših močeh k temu, da podjetje doseže svoj hvalevredni in patrijotični cilj."
Natančni čas razstave bo določen v najkrajšem času. Cas otvoritve je odvisen od raznih dekoracij, ki jih Mr. Rickard ima izvršiti v Madison Square Garden. Bržkone se bo razstava otvorila v začetku spomladi.
(Nadaljevanje s 1. strani) tudi njega rešitev. Ce bi se jih takoj odvedlo z Ellis Islanda v primereno okolico, bi se jih lahko naučilo, da pomenja ta dežela zanje bodočo srečo in prosperite-
to, če se bodo držali postav dežele; da pozdravlja dežela pri- na farme. V tech mestih je tisoče
dovoljnih radikalcev, ki hočejo vse ter ne morejo nuditi ničesar.
Na tem mestu je prilično omeniti, da je zadeva parazdelitve priseljencev skoro najbolj važna stvar v celem problemu priseljevanja. V sedanjem času se nahaja pretežna večina tph priseljencev na poti v velika mesta, kjer jih ne potrebujejo in tudi nočejo. Nekateri najdejo svojo pot na far me, kjer jih zelo potrebujejo, a pretežna večina sili v mesta, kjer so skrajno nezaželjeni v tej dobi uravnave in to radi zadreg, tika-jočih se dobave živil in stanovanj.	*
V zadnjih dneh sem dobil pozive od občinskih oblasti v Buffalo, Akron in Detroit, naj ustavimo pošiljanje priseljencev v njih mesta ter jih napotimo, da se podajo
seljenca, ki je pripravljen delati z glavo ali rokami; da se zavzema za prostost in da nagradi varčnost; da si želi delavcev, da pa noče omahljivcev in nezadovolj-nežev.
Vsi ti ljudje se izkrcajo v senci boginji svobode in ohranili bi jih lahko v njih prvotnem navdušen-
in tisoče ljudi brez dela, ker so številne tvornice zaprle svoja vrata, ker ni treba več neštetih množin vojnega materijala, katerega so izdelovale preje.
Novi tisoči priseljencev so položaj še poslabšali. Ne morejo dobiti dela ter ničesar ne producira-jo, čeprav pomagajo zavživati
ju, če bi imeli na razpolako sistem jJirano, ki je itak pičla. Na drugi kako sprejeti jih in vzgojiti potem | strani pa mi je podpredsednik ko so se izkrcali.	j neke velike zapadne železnice po-
Postava naše dežele pravi, da vedal, da bo znašala v obeh Da-
nico, koruzo, ječmen ter se posvete tudi živinoreji.
Ena naših velikih napak pri postopanju s priseljenci je ta, da se stavi preveč vere v takozvano pisemsko preiskušnjo. Se nikder ni bilo najti večje budalosti kot je ta preiskušnja. Ne pomenja namreč, da bo postal človek priden in produktiven državljan, če zna prečitati in napisati par besed. Večina 72 anarhistov, ki so biii pred kratkim prijeti tukaj, je znala pisati in čitati in nekateri med njimi celo v več kot enem jeziku. Nekateri med njimi bi prestali naj bolj strogo skušnjo, a bili so slabi ljudje za to deželo.
Bili bi škodljivi državljani Niso hoteli iti na delo v rovih, na farmah in v tovarnicah. Hoteli so priti v te doželo ter pričefi s svojo kampanjo proti isti deželi, ki jim je dala zavetišče.
Nikake varnosti n: >.r deželo v takih literarnih preiskusnjah. M'-potrebujemo neka' bolj praktičnega. Hočemo preiskušnjo, ki bo določila, če namerava možki ali ženska v resnic: postati dober delavec ter državljan, ki upošte-^ va postavo. Številni ljudje, ki ne morejo prestati pismene preisku-šnje, bodo postali najboljši državljani. Številni med njimi so utrjeni kmetje, ki so veseli, da se na-; hajajo v prosti deželi, kjer hočejo tudi ostati. Vse druge je treba izločiti.
Naše geslo je:—Kadar v dvomu, deportirati.
Vrata Elli« Islandu se odpirajo na obe strani, na znotraj, kjer čaka človeka, ki soglaša z našimi nazori, srčen sprejem ter na zunaj za vsakega, ki hoče z dejanji uničiti mir našega narod ter strmoglaviti njegove proste naprave.
'I,l"l*l"l,lnl*i"l*l"]*l"[,l"l'l"l'l"fl"l,i"l'l"l*l-f
ilBliilt!ii!aln!i]|il*!ii!a1iilalii!aliililiila!lila!iililiiUI<
AMERIŠKI SLOVENCI
morajo imeti priseljenci prostost ni enako priliko, da si izberejc. pot katero hočejo in dokler bo la postava dovoljevala priseljencem prihajanje brez omejitve, moramo storiti svoj del, da jih asimiliramo ter napravimo iz njih dobre državljane.
Kaj pa napravimo mi? Ogledamo si izseljenca, ko zapusti domačo deželo. Preiščemo ga telesno, kakorhitro pride na Ellis Is U-gotovimo, če je zdrav, zmožen podpirati samega sebe, če ni bil nikdar zaprt in če je prilično priden.
Kaj pa potem? Kakorhitro pride z Ellis Islanda, lahko odide kamorkoli hoče, magari v družbo slabih prijateljev, ki mu natvezijo vse mogoče neresnične stvari glede te dežele. Povsem naravno je,
kota v naslednjem letu letina le nekako 60 odstotkov letošnjega pridelka in to raditega, kec ne rhorejo dobiti farmerji pomoči.
Primerna razdelitev priseljencev, če bi bilo mogoče kaj takega doseči zakon nodajnim potom, bi odpomogla temu pretečemu položaju. Poslala bi na tisoče in tisoče ljudi na farme ter zadala s tem enoga najbolj uspešnih u-darcev visokim življenskim stroškom. Zdi se mi, da bi se dale. dosti doseči, če bi se pregovorilo priseljence, naj vzamejo v najem majhne kose zemlje ter jih obdelujejo. To bi pomenjalo produktivno delo. Vzemimo zapad, kjer je na milijone akrov proste zemlje. Po mojih mislih bi se moralo bodriti novodošlece, naj se nastanijo tam ter pridelujejo pše-
se sicer ne moremo postavljati z velikanskimi kulturnimi deli. toda imamo dve-knjigi, izdani v zadnjem času, ki sta jako važni v našem življenju, in sicer;
ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00 in pa , POEZIJE IVANA ZORMANA,
Cena $1.25. Te dve knjigi bi morali biti v vsaki slovenski hiši v Ameriki-Tudi naš urad jih ima še nekaj na razpolago. Vsa naročila naslovite: Ameriško . Jugoslovanska Tiskovna Družba, 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O.
OiiMiilaliilaliiUiiMiiMiiMliiMnlaUBUaliiMwi
Za življenja cesarjeve matere je bila Elizabeta takorekoč sama, in ko je tiranska stara ženska umrla, je bilo prepozno, da bi se izpremenila. Ogrska je ved. no vzbujala njeno ljubezen, in ona ni bila nikdar visoka, rezervirana avstrijska cesarica ljudstvu dežele, ki ji je bil Franc Jožef kralj.
Okolo leta 1885, ko jo je prvikrat obšlo poželje-nje po potovanju, ji je njeno dobro srce očitalo, ko je pomislila, da bo njen soprog za njene dsotnosti morda občutil samoto.	>
"Ali poznaš kako zanesljivo osebo, ki bi zabavala cesarja, ne da bi poskušala' vplivati nanj ?" me je neki dan vprašala.
Omenila sem več dam, ki bi bile — bila sem prepričana prevesele, da bi tolažile cesarskega začasnega vdovca, pa teta Cissi jih ni odobrila, in stvar je zaspala, dokler mi ni neki dan povedala, da je našla pravo osebo v igralki Katarini Schrattovi, o kateri je šla spolšna sodba, da je bila bolj zanimiva zunaj odra dvornega gledišča, kakor pa na njem. Ona je bila in je ljubeznjiva, priprosta ženska, in moja teta jo je ze. lo čislala.
' Elizabeta je pogosto obiskovala gospo Schratto-vo ter ji je podarila mnogo daril, med njimi majhno maslenjačo, na katero je bila Katarina neznansko ponosna. Ljudje niso odobravali Elizabetinega vedenja, ona pa je imela docela prav, da je dobro mislila o igralki, ki se je izza smrti moje tete pokazala udano prijateljico Franca Jožefa.
Gospa Schrattova ima krasno vilo v Glorietstrasse v Hitzingu, ki je prava pravcata zakladnica prekras-
nih reči in vsebuje mnogo cesarjevih daril. Ima pa tudi majhen selski dvorec v Išlu, in kedarkoli je Franc Jožef tam, je tudi Katarina vedno na svojem dorcu, in cesar vedno pije popoldanski čaj pri njej. Kratkočas-no zgodbico pripovedujejo o nekem večernem obisku cesarja pri njegovi prijateljici.
Ostal je bil pri njej precej pozno in s .svojo obič-no obzirnostjo je Franc Jožef, ki ni hotel motiti služin. čadi, stopal kalikor mogoče brez šuma po hodniku, ki je vdil do vrtnih vrat. V trenutka pa, ko je dospel do njih, so se odprla neka vrata in nova kuharica gospe Schrattove je stopila ven v nočni obleki s prižgano svečo v roki. Glas tihih stopinj jo je bil vznemiril, in ko je zagledala postavo nekega moškega, je bil njen prvi nagib, da bi zavpila.
Franc Jožef p*a je hitro stopil k njej. "Bodite mirni, nespametna ženska; ali me ne poznate? Cesar sem," je rekel s pridušenim glasom.
Neverna kuharica je osupnila, kajti v svoji naj-bujnejpi domišljiji si ni nikdar mislila, da bi kdaj naletela nji avstrijskega cesarja, ki bi taval pozno ponoči naokoli. Še vedno v dvomu je posvetila neznancu v obraz, pri tem pa je spoznala dobro poznane poteze Franca Jažefa.
Rodoljubna ženska je v hipu padla na kolena in je začela na ves glas peti cesarsko himno. Cesar se je požuril, da odide, in jaz dvomim, da bi bila patrijotič-na himna kdaj peta v bolj smešnih okolnostih.
Cesar je bil gotovo nadvse nesrečen v krogu svoje družine, kajti senca blaznosti zalezuje stopinje Habsburgovcev, in iztežka je kaka panoga te rodovi-ne, ki ne bi imela kakega blaznega, božjastnega ali grehotnega člana . Obžalovati je, da so zdravi otroci Franca Ferdinanda in Zofije Chotekove izključeni od prestolonasledstva, ker ima otrok, ki bo po običajnem poteku dogodkov postal neki dan avstrijski cesar, od materne strani vse zmožnosti, da podeduje bebstvo; ki označuje mnogo knezov in kneginj rodbine Bour-bon.Parma.
Malokatero leto mine, da ne bi zunanji svet zaznal o prešernih činih nadvojvod. Z nadvojvodinjami je stvar lažja, ker jim njihovi stariši po navadi dovoljujejo poročiti se po njihovi volji, morda z ozirom na usodo toskanske kneginje Lujize, ki je njeni zakon s saškim kraljem Friderikom Avgustom bil vzrok mnogih njenih poznejših nadlog.
Nadvojvoda Ludvik Viktor je najmlajši cesarjev brat, in spominjam se ga kot veselega, zgovornega človeka, čegar prireditve so bile nekaj posebnega v elegantnem dunajskem svetu. Šle so razne govorice, da je bil nadvojvoda nekam udan grehotam, ki so jih trpeli samo v časih starodavne civilizacije, in konečno je cesar odločil, da bo solnograški zrak dobro vplival na njegovega brata ter mu je namignil, da si mora tam izbrati svoje bivališče. Tako je nadvojvoda izginil iz družbe in Dunaj ga ne pozna več.
Drugi Franc Jožefov brat, pokojni nadvojvoda Karol Ludvik, je imel iz zakona z Annunciato bour-bonsko-sicilsko, tri sinove in najstarši od njih je Franc Ferdinand, ki bo nasledoval svojemu stricu kot avstrijski cesar.
Franc Ferdinand je v javnosti najbolje poznan po svojem morganatiškem zakonu z Zofijo Chotekovo, k v je bila dvorna dama nadvojvodinje Izabele. Grofica in nadvojvoda sta imela skrivno ljubavno razmerje; neki dan pa je z ""Požunu prišlo vse na svitlo vsled izgubljenega medaljona, v katerem je bila slika Franca Ferdinanda. Nadvojvodinja je takoj odpustila Zofijo Chotekovo, njen ljubimec pa se ni obotavljal narediti jo za svojo ženo.
Cesar je kmalu spoznal, da je ta zakon pomenil popoln uspeh in je dal lepi ženi naslov grofice Hohen-berg, pozneje pa jo je povišal v vojvodsko dostojanstvo.	*
Nadvojvoda Karel Ludvik, ki je bil debel, star človek, živalskih nagibov, se je poročil v tretjič s portugalsko infanto Marijo Terezijo. Bila je ljubeznjiva ženska petnajst let mlajša od svojega soproga, čegar
glavna zabava je bilo jahanje, lov, pa slabo ravnanje ž njo. Ko je nadvojvoda umrl, se je splošno domnevalo, da se bo vdova poročila s Sv jim kamornikoitt. grofom Cavrianijem, vsled česar je nastal velikanski vrišč.
Ime pokojnega nadvojvode Otona, ki je bil kaj lep človek, je v Avstriji vsled njegovih številnih in raznovrstnih grehot splošno obsovraženo. Vedno mislim, da preuranjena vzgoja Habsburgovcev vzbuja v njih vse grehote, ki spe v njih, kajti razbrzdano po-željenije po vživanju, lenoba in razsipnost po navadi razvijejo dedne napake.
Oton se je bil poročil z Marijo Jožefo, sestro saškega kralja, eno najboljših žensk, ki pa jo je izza poročnega dne sistematično zanemarjal. — Neki večer je šel nadvojvoda z več ženskami supirat k Sa-cherju, kjer je najel posebno sobo. Iznenada se je prikazal na stopnjicah neznansko pijan, na sebi pa •razen čepice, rokavic in sablje ni imel ničesar. Silno grozo nekega odličnega grofa, ki je bil pripeljal svojo hčer v hotel k večerji, naj si vsa'k sam predstavlja; pobegnila sta oba, za njima pa Oton, ki je prišel pogledat, je li kateiu njegovih ožjih prijateljev spodaj pri večerji. Ni potrebno omenjati, da lastnik ni želel, da mu uidejo vsi gostje; prijeli so nadvojvodo ter ga vtaknili v njegovo uniformo. Ta čin je vzbudil veliko govorjenja in družinski očetje nekaj časa niso obiskovali takih restavrantov iz strahu, da ne bi zopet naleteli na tega pijanega norca brez obleke.
Ena Otonovih najljubših zabav je bila, da volM cele dneve in noči ni dajal piti, nato pa mu je dal zopet toliko vode, da je poginil. Zopet drugič je pri-siljl svojega vojaškega služabnika, da je toliko časa pil konjak, da je obležal, nato pa mu je nadvojvoda vlival čistega špirita v grlo, tako da* je revež kmalu potem vsled tega umrl.
Otonova smrt je bila strašna nemezis, ki je sledila njegovemu zločinskemu življenju. Leta dolgo .ie imel neko ostudno bolezen; nos mu je odpadel, r>je#
ZA BOŽIČNO DARILO
ni lepšega, kakor bančna knjižica, na katere je naloženega nekaj denarji pri nas na ime otroka, žena, sorodnika, ali prijatelja.
Najvarnejši nasvet je: — Naloži svoje prihranke, četudi so majhni pri nas ter uživaj korist, ki ti jo daje 5% obresti, ki se pripišejo h glavnici dvakrat na leto. Vse podrobnosti pri
SLOVENSKEM STAVBINSKEM & POSOJILNEM DRUŠTVU 6313 St. Clair Avenue
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
Tiskarna
m« i	o
1 iskovine Dnevnik
6418 ST. CLAIR AVENUE.
TEL. PRINCETON 551
°—-—k —• Evropi meseca JANUARJA
POŠILJAMO DENAR V EVROPO S POŠTO, KABLOM IN ČEKOM PO NAJNIŽJI CENI.
ZUPNICK & COMPANY
TUJEZEMSKA MENJALNICA & POOBLAŠČENA PAROBIIODNA AGENCIJA NAJBOLJŠIH PAKOBRODNIH ČRT.
124 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
P .......... ^ ; " 1
DECEMBER 21st, 1920.	• T "ENAKOPRAVNOST"	----"" STRAN 3.
Oaiiimiiiiiicati[fifiiiiiic3iitiiii3iiiTC3Hiiiiiiiiifr3iiiiiiiiiiiicaiiiiTiiiiiiic3iifMiiiiiiir3ii!TiiiiiiTiEaiiiiiiiiiiiis3iiiiiiiiiiiicatiiiiiiii!itcaiiiiiiitiiiicaiir
| STE LI STORILI SDO DOLŽNOST?,
Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju?	| Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče.
NE POZABITE	|
c da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila	|
| vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar	|
I vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v	|
| starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi	| | podpisi prejemnikov dokažemo.
I SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI.	|
§	=
Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim	|
| potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje,	| I in sicer BREZPLAČNO.
i i	5
Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in	|
a opravljamo vse javne notarske posle.
I	i
Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na:
I NEMETH STATE BANK	1
IVAN NEMETH, Predsednik.
I 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave.,	|
NEW YORK CITY, N. Y.	j
E
m«"«'-iona
POLOM
aiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
«
CUNARD ANCHOR LINE
LADJA ITALIA
odplove proti Dubrovniku in Trstu 20 JANUARJA
Cena za tretji razred
^ Dubrovnik .. $125.00 g trst .......... $115.00
fl Dodatno $5.00 vojnega davka.
LADJA PANNONIA
odplove proti Dubrovniku in Trstu
22. JANUARJA
Cena za tretii razred: $125.00.
Dodatno še $5.00 vojnega davka.
V vašem mestu je zastopnik Cunard Anchor črte. ^ Pojdite k njemu.
oeaocsaoaocsatogoE0
Slov. Delavski Dom v Collinwood, 0.
IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednik: — JOHN IVANClC, 1280 E. 168th St. Tajnik: — ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDlC, 1276 E. 168th St. Blagajnik: — FRANK FENDE, 1225 E. 168th St.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: — JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd St. FRANK HAJNY in JOHN PAVLIN. STAVBINSKI ODBOR: JOHN IVANClC, FRANK FEN DE, JOHN BOHINC, PAUL CESNIK, PAUL ŽELE. Direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v mesecu v Jos. Kunčičevi Dvorani.
ur
P «
ii|»iiiii«iii|g|ii|«|ii|B|ii|»|ii|«|iii»iii|i[ii|«iiia iTillirahitaliilBliiliilMliiliikliiUliilaliililiilrš^
Tel. Main 2063	O. S. Cent. 1690 jj
John L. MiHelicH ■SLOVENSKI ODVETNIK
902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. PODRUŽNICA: 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R.
■'■iTSTi Ila !■ iiartilBli itMliitSTiaTBltilalii! ■lnTaTiiTaTi itanii t«!5il»l< liil«li«l ■ liiialiilaliarHlailalitlMliilBliiiMliii^
DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijalitela. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
do 8. zvečer.
KROONLAND	1	Jan.	Cherbourg
ROCIIAMBEAU	4.		Havre
LA LORRAINE	6.	u	ii
LAPLAND	8.	II	Cherbourg
BELVEDERE	15.	II	Trst
LA TOURAINE	15.	11	Havre
LA FRANCE	20.	>1	ii
IMPERATOR	20.	11	Cherbourg
PANNONIA	22.	ti	Trst
AQUITANIA	25.	H	Cherbourg
OLYMPIC	26.	ii	
LA SAVOIE	20.	II	Havre
ARGENTINA	20.	n	Trst
glede kasnejših odplov in glede cen se			zglasite v našem uradu
(Dalje)
"Ve3te, v Baybelu sem videl cesarja."
Pričel je, in odslej ga nobena reč ni mogla ustaviti. Najprej je opisal pristavo, veliko štirivogel-na poslopje, znotraj dvorišče, zaprto z mrežo, vse to na griču, ki se dviga nad Mouzonom, na levi strani ceste v Carignan. Nato je pripovedoval zopet o 12, arma-denem zboru, čigar taborišča na pobrdnih vinogradih je bil prehodil; te krasne čete, iskreče se v solncu, so ga bile navdale z velikim domoljubnim veseljem.
"Bil sem torej tam, gospod stotnik, ko je cesar nenadoma stopil iz pristave, kamor je bil prišel odpočivat in zajutrkovat. Vrhu generalske uniforme je nosil plašč, dasi je solnce zelo vroče pripekalo. Za njim je nosil sluga vojaški stol. Ni se mi videl dobrega zdravja—ah ne! Sključen, s trudno hojo in žotim obrazom, kratkomalo, bolan človek. . . To me sicer ni presenečalo, kajti mou zonski lekarnar, ki mi je svetoval iti do Baybela, mi je dejal, da je prišel neki adjutant kupovat zdravila. . . da, zdravila, saj razumete, za onga..."
Navzočnost matere in žene mu je branila omeniti drisko, za ke-tero je cesar bolehal, odkar je bival v Chene-u, in ki ga je silila, ustavljati se po obcestnih pristavah.
"Kratko, sluga je postavil vojaški stol ob živi meji na robu žitnega polja, in cesar je sedel nanj. Ostal je nepremičen, s potrtim obrazom malega rentarja, ki greje svoje bolečine na solncu. Z mračnimi očmi je motril širno obzorje, Meuso, ki teče po dolini, gozdne bregove tam nasproti, ki gube svoja temena v daljavi, na levi vij^ovi Dieuletskih gozdov, na desni zeleni grič Sommantski. Kroginkrog njega so stali adju-tanti in štabni častniki, in neki dragonski polkovnik, ki me je že prej izpraševal o kraju, mi je namignil, da naj se ne dostranim. Takrat, nenadoma. . ."
Delaherche je vstal; bližal se je pretresljivemu delu svoje povesti in je hotel podkrepiti besede z živo igro gest.
"Nenadoma izbruhne grom topov, in prav nam nasproti, pred Diuletskimi gozdi, prilete grana-;e v lokih po nebu. . . Častna beseda, name je delali vtis, kakor da so za belega dneva prižgali u-metni ogenj. . . Okrog cesarje seveda vse kriči in se vznemirja. Moj dragonski polkovnik me priteče vprašat, če morem natanko povedati, kje se bijo. Takoj pravim:—V Beuair.ontu, o tem ni ni-kakega dvoma.—On se vrne k cesarju, na čigar kolenih je adjutant razvijal zemljevid. Cesar ni hotel verjeti, da se bijo v Beau-montu. Jaz seveda, to razumete, nisem mogel drugega, kakor vztrajati pri svoji trditvi, tem bolj čim so granate, ki so frčale po zraku, letele ob Mouzonski cesti zmerom bliže nas... In nato, kakor vidim zdajle vas, gospod, sem videl cesarja obrniti svoj bledi obraz proti meni. Da, za trenotek me je gledal s svojimi kalnimi očmi, polnimi žalosti in nezaupno-sti. Nato se mu je sklonila glava čez zemljevid, in nič več se ni ganil."
Delaherche, ki je bil v tre-notku plesbicita goreč bonapor-tist, je po prvih porazih priznal, da je cesarstvo storilo marsikako napako. Ali še vedno je zagovarjal vladarsko rodbino in obžaloval Napoleona 111., češ, da ga vara ves svet. Ce je hotel kdo verjeti Delaherche u, so bili resnični krivci poraza edino republi-čanski poslanci opozicije, ki so dosegli, da zbornica ni 4ov°hla dovolj vojakov in potrebnih denarnih sredstev.
"In cesar, ali je ostal na pristavi?" je vprašal kapitan Beaudou-in.
Bogme, gospod stotnik, nič dru
gega ne vem o celi reči, pustil sem ga na njegovem vojaškem stolu. Bilo je poldne, bitka se je približala, in pričel sem misliti na po-vratek. Vse, kar'bi vam mogel še reči, je to, da je neki general, k/ sem mu v daljavi za nami pokazal Caragnan, kar osupnil, ko je slišal, da je tam belgijska meja, bore par kilometrov od nas. . . . Ah, ubogi cesar, dobro postrežbo ima!"
Gilberta, smejoča se in dobre volje, kakor v svojem salonu za časa vdovstva, kjer ga je nekdaj sprejemala, se je bavila s stotnikom ter mu podajala pražene kruhke s surovim maslom. Hotela je na vsak način, da sprejme sobo in posteljo. Toda on je odklonil, in dogovorili so se, da odpočije par ur na kanapeju gospoda Delaherche v njegovem kabinetu, predem poišče svoj polk. V trenotku, ko je jemal škatljo s sladkorjem iz rok mlade žene, je mati gospoda Delaherche, ki ni obrnila oči od njiju, prav jasno zapazila, da si stiskata prste; in zdaj ni več dvomila. Služkinja je stopila v sobo.
"Gospod, spodaj je vojak, ki vprašuje na naslov gospoda Weis-
Gospod Delaherche je bil na glasu, da ni ošaben. Rad je kramljal z malimi ljudmi tega sveta ter se delal popularnega v svoji prirojeni klepetavosti.
"Weissov naslov? Glej na, to je čudno... Pošljite vojaka k nam."
Jean je stopil, tako upehan, da se je opetekal; ko pa je zagledal za mizo svojega stotnika z dvema damama, se je presenečen zdrznil in umaknil roko, ki jo je nehote že iztezal, da bi se oprl. Nato je kratko odgovarjal vprašanjem tovarnarja, ki se je kazal dobrega človeka in prijatelja vojakov. V kratkih besedah je pojasnil svoje tovarištvo z Mauricem, in zakaj da ga išče.
"Korporal je iz moje kompani-je," je naposled dejal stotnik, da kratko prekine besedovanje.
Zdaj je tudi on povprašal kor-porala, ker je želel vedeti, kaj se je zgodilo s polkom. In ko je Jean pripovedoval, da je videl polkovnika jezditi skozi mesto na čelu mož, ki so mu bili še ostali, da se utabori na severu, je Gilberta s tisto živahnostjo lepe ženske, ki malo premišlja, zopet prenaglo izpregovorila:
"Ah, zakaj ni prišel stric k nam na zajutrek! Pripravili bi mu sobo Kaj, če bi poslali ponj?"
Toda gospa Delaherche je zamahnila z vladarsko avtoriteto.
Po njenih žilah se je pretakala stara meščanska kri obmejnih mest, z vsemi moškimi krepostmi trdega domoljubja. Prekinila je svoje strogo molčanje z edinimi besedami:
"Pustite gospoda de Vineuil, on opravlja svojo dolžnost."
To je povzročilo vidno neudob-nost. Delaherche je od vedel stotnika v svoj kabinet, hoteč mu sam postlati na kanapeju. Gilberta je vzlic temu poučenju odšla esela kakor ptička, ki tudi v neurnem času dobroviljno stresa svoja krila; služkinja pa, kateri so bili zaupali Jeana, je vodila korporala preko tovarniškega dvorišča v labirint hodnikov in stopnic.
Weissova sta prebivala ulici Des Voyards; toda hiša, last gospoda Delaherche, je bila zvezana z mogočno zgradbo v ulici Ma-qua. Ta ulica Des Voyards je bila tačas izmed najtesnejših v Se-danu, ozka, vlažna ulica, temna od sosednih okopov, ki jih je spremljala. Strehe visokih pročelj so se skoraj dotikale druga druge, temne veže so bile podobne kletnim luknjam, posegno v tistem delu, kjer se je dvigal visoki zid nadstropje s prosto kurjavo in raz svetljavo, se je počutil tam zelo dobro; bil je skoraj v najbližji bližini svoje pisarne, kamor je šel lahko v brezpetnikih, ne da bi pre stopil hišni prag. Srečen človek je bil, odkar je imel Henrijeto, po kateri je hrepenel tako dolgo, že od tistih dob, ko jo je spoznala v Chene-u pri njenem očetu davkar ju, kjer je morala kot šestletna go-
spodinja zastopati mrtvo mater, dočim je prišel on skoraj kot dninar v glavno čistilnico, pridobil !si z napornim trudom višjo izo-brazjo ter se povzpel na mesto knjigovodje. In da se vresničijo njegove sanje, je moral še umreti oče, in je bilo treba še hudih bratovih zablod v Parizu — zablod tega Maurica, ki se je čutila sestradvojčica kot nekako njegovo deklo ter se vsa žrtvovala zanj, da napravi iz njega gospoda. Ona, ki so jo vzgajali docela kot pepel ko in so jo bili jedva naučili več nego čitati in pisati, je bila pravkar prodala hišo in opravo, ne da bi mogla zasuti brezdno neumnosti mladega človeka, ko je prihi-tel dobri Weiss ter ji ponudil, kar je premogel, povrhu pa še svoje srce in svoje krepke roke; in ona je privolila v možitev, ganjena od njegove ljubezni do solz. Bila je zelo umna in premišljena, polna nežnega spoštovanja, četudi je do moža ni navdajala zaljubljena strast. Zdaj se jima je smehljala sreča. Delaherche je bil že večkrat govoril o tem, da sprejme Weissa kot družnika v svojo tvrd-ko — in to je pomenilo popolno srečo, samo če bi bilo še kaj otrok.
"Pozor!" je dejala dekla Jea-nu, "stopnice se strme."	,
Zares se je zadeval v temi, ki se je bila zgostila; takrat pa so se naglo odprla vrata in osvetlila
stopnice s pramenom luči. Zaslišal se je rahel glas, ki je dejal;
"To je on."
"Gospa Weissova", je zaklicala dekla, "vojak je tu, ki želi govoriti z vami."
Oglasil se je lahen smeh zado-voljnosti, in tisti rahli glas je odgovoril :
"Ze prav, že prav; saj vem je."
In nato, ko je korporal v zadre-1 gi in zasopel obstal na pragu:
."Vstopite, gospod Jean . . . . Maurice je že dve uri tu, in vsi vas tako silno nestrpno pričakujemo!"	|
In na to jo je zagledal v bledi luči sobe. Čudovita je bila njena
podobnost z Mauricem, tista nenavadna podobnost dvojčkov, ki se zdi kakor dvojnost obraza.
Vendar pa je bila manjša in še tenkejša, še šibkejša videti, s svojimi malce velikimi usti, finimi potezami in čudolepimi plavimi lasmi, podobnimi zrelemu ovsu. Posebno pa sojo razlikovale od brata njene mirne in vrle sive oči, v katerih je vnovič živela vsa junaška duša starega očeta, junaka Velike armade. Govorila je malo hodila nešumno s tako spretno ži-vostjo in s tako veselo krotkostjo, da so jo drugi občutili kakor božanje v zraku, po katerem se je gibala.
(Dalje prihodnjič)
Spodaj podpisani sem bil že dalj časa bolan na želodcu in se splošno nisem počutil dobro. Toda
Dr. Alb. Ivnik
doktor kiropraktike 6408 St. Clair Ave.
me je popolnoma ozdravil s svojo metodo zdravljenja in zato ga na tem mestu prav toplo pri. poročam vsem rojakom in rojakinjam in vsem, ki čitajo te vrstice.
MARTIN RAČEClC 1308 E. 55. Str.
■niiaiiiiaiiilaltililitlBiiilčnildnlisliiUiilaiiilBlii^
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
DECEMBER 21st, 1920.
Lokalne novice.
—V češkem narodnem domu
na 49, vzhodni cesti in Broadway se je sinoči vršilo veliko javno zborovanje, katerega se je sklicalo, da se ustavi gonjo proti mestnemu direktorju za javno varnost, A. B. Sprostyju. Zborovanje je sklicala organizacija "All-Ameri-can Union," v kateri so zastopane raznovrstne tuje narodnosti. Nastopilo je več govornikov in tudi župan Fitzgerald, ki je izjavil, da ne bo on nikdar dovolil, da bi se ponižalo Sprostyja, ako se mu ne poda absolutne dokaze o njegovi krivdi. Na shodu je bilo navzočih približno 1800 oseb. — Predsednik zborovanja je bil demokratični koncilman Charles A. Kadleček. "Napad na Sprostyja je direkten napad ha 75,000 če-hoslovaškega prebivalstva v Cle-velandu," je dejal Kadleček v svojem govoru. "Napada se ga pa vsled tega, ker nosi tujezem-sko ime, in ako bi se s temi napadi nadaljevalo, bi se teško našlo državljane naše narodnosti, ki bi hoteli nastopiti javne službe. Ce-ho slovaški element v Clevelandu je upravičen do večjega zastopstva kot ga ima, ker nas je v mestu 75,000." Louis A. Perry, ki je govoril v imenu clevelandskih Italijanov, je dejal, da se je tuje-zemski element v Clevelandu že večkrat napadlo na sličen način, toda da se preje ni nihče upal postaviti po robu. "Državljani tuje-zemskega pokoljenja pa si teh reči sedaj ne bodo več dovoljevali, ker so združeni v odločitvi, da branijo svoje pravice. Mi tuje-zemci smo pripravljeni nastopiti za Sprostyja, ker imamo malo gorke krvi v žilah, in ker ljudje, ki ga napadajo, so oni, ki ne želijo, da bi kak tujezemec prišel do kakega vplivnega mesta in sicer iz bojazni, da bi Združene države nekdaj imele predsednika čeho-slovaškega pokoljenja.'
—Nove in stare direktorje S. N. Doma se opozarja, da se nocoj vrši skupna seja, na kateri naj nikogar ne manjka.
—Mestna zbornica je na sinoč-ni seji soglasno sprejela Woods-Marshalovo plinovno naredbo, ki določa, da mora East Ohio plino-vna družba za dobo prihodnjih deset let, pričenši s 6. februarjem nuditi svojim odjemalcem plin po 35c za tisoč kubičnih čevljev brez ozira na količino, ki jo porabi odjemalec.
Ko se povedali predsedniku plinovne družbe o sprejemu tozadevne mestne naredbe, je dejal, da je družba ne bo sprejela. Ko so ga vprašali, kaj bo družba napravila, je dejal, da tega ne more reči. Ako se mestna vlada ne bo podala, tedaj bo družba morala prodajati svoj plin po 35c za 1000 kubičnih čevljev, ali pa pobrati svoje cevi iz mestnih ulic in zapreti vrata.
—Pevsko društvo "Zvon" priredi v S. N. Domu v Newburgu v nedeljo 26. decembra, to je na Štefanov večer koncert, pri katerem bodeta sodelovala tudi pevska zbora "Soča" in "Samo."— Program bo jako zanimiv, zato društvo pričakuje obilnega vde-ležbe.
—Pevsko dr. "Jadran" je izvolilo za leto 1921 sledeči odbor: predsednik F. Kalin, podpreds. A. Praprotnik, tajnik L. Boštjan-čič, 1312 E. 167. St., blagajnik M. Podboj, zapisnikar L. Kranjc, nadzorniki: G. M. Kabay, F. Zlobec in F. Hrvatin.
—Pred par tedni je znani slovenski sedlar Frank Pire odslovil enega njegovih "borderjev," ker ni hotel plačati stanovanja in hrane. Pozneje je ta večkrat prihajal nazaj in ga nadlegoval, naj ga vzame nazaj. Sinoči pa je prišel zopet k njemu in sicer pijan, nakar je sledil prepir, tekom katerega je nadležnež nenadoma naskočil Pirca ter mu zadal z nožem rano bližini srca, ki pa, kakor se poroča ni smrtno nevarna
—Ze sedaj opozarjamo na veliko zabavo, ki jo priredi S. N. Dom na Silvestrov večer v svojih prostorih. Torej ne pozabite!
—Pisma imajo v našem uradu Mr. Frank Zgonc, Mary Božič, in pismo pod šifro "Sreča."
Ljubica povodnjega moža.
V Zdovljah je živela vdova, ki je slovela zavoljo lepote in vsled blagostanja, ki je vladalo pri njej. Imela je dve mladi lepi hčerici, zanosito hišo in poslopja, kakršnih ni premogel daleč naokrog niti najboljši gospodar.
Zato se je tudi rada potrkala na prsi in se je košatila:
"Jaz sem Repička in druge ni več pod solncem!"
Sicer je bila pa dobrega srca in je rada pomagala ljudem, če so ji bili po godu. Zameril se ji je vsakdo najhitreje, če je voščil, ko je prišel k njej.
"Bog daj srečo, gospodinja!"
S takim človekom je opravila kar na kratko, da še sam ni vedel, kdaj in kako je smuknil iz hiše. Zunaj je potlej slišal Re-pičko, ki je rentačila v jezi:
"Bog ti bo dal, teslo zanikamo! Eno po grbi — drugo pa še jaz na vrh! Vedra glava da in pridne roke! — Le glej, da mi ne prideš več blizu!"
Kdor jo je enkrat spravil do takih besedi, ni dobil od nje niti kanca vode, pa makari da bi mu lahko rešila življenje ž njim.
Taka je bila Repička in je imela srečo povsod, kamor je ganila. Na desno in na levo suša, — po njenih poljih dosti mokrote; spredaj in zadaj deževje, da je vse gnilo — po njeni zemlji vedno še dovolj toplote! Kar je kdo pomnil, ni Repičke še nikoli prehiteval čas pri delu.
Vse o pravem času v zemljo, vse po redu tudi iž nje. Poleg tega je imela še gostilno, ki je bila vedno tako dobro oskrbovana, da se je ni ogibala niti najvišja gospoda, če jo je kdaj zaneslo v te kraje.
Čudna je bila le okoliščina, da Repički niso nikoli škodovala neurja. Hiša je stala na cesti in mimo je ob nalivih prihrul tako močan hudournik, da ga ni mogla nobena moč obdržati v strugi, a njeni zemlji vendar ni naredil škode.
Drugod je odnesel po pol njive, če jo je zasegel, ali pa je zasul po cel travnik s prodom, — pri Ripički nič!
Njene njive so bile samo pogno jene in kakor osvežene pri takih priložnostih. — In še ena reč je bila, ki ni šla nikomu v glavo! Leto za letom je bila vdova v blagoslovljenem stanu in ni niti skrivala tega, tako da je dajala vsej okolici očitno pohujšanje in so se zgražali celo taki, ki sami niso bili čisto zdravi v tej zadevi. Ko pa je bilo na tem, da se dopolni čas, je vse nekam izginilo. To je napolnjevalo z grozo vsakega človeka, kdor ni vedel, da je vdova Jjubica—povodnjegav moža. Toda na svetu je že tako, da ima zid ušesa in noč oči — zato ne more ostati trajno prikrita nobena reč. Spričo tega je prišlo tudi na dan, kako je bilo s to zadevo.
Povodnji mož je dober mož, ki ima vsega dovolj, celo v izobilju. Lep sicer ni in prijeten tudi ne, ker veje od njega zoprn mraz in diši po samih ribah, obleče se pa tako, da se lahko meri z vsakim fantom daleč naokrog.
Tudi oblast ima veliko in vode so mu pokorne in vse njihovo bogastvo je njegova last. Po vodah ima steklene gradove in srebrne deklice mu strežejo, kadar pride v svoje kraljestvo. Vse te krasotice so hladne^ in znajo samo peti in lepo gledati — drugega pa nič. Povodnji mož je potemtakem obsojen v vedno sam-stvo, kar mu provzroča venomer nove težave in bridkosti. Prisiljen je iskati zavetja svojim težavam in druščine pri človeških ženskah, ki pa ne ljubijo preveč njegove družbe. Po navadi se ga boji vsaka in ima raje najhujšega pijanca nego povodnjega moža. Včasih se dogodi, da je revež leta in leta obsojen v post in mora samevati pod
vodami. V takih dneh si preganja dolgčas z raznoterimi šalami in budalostmi, ki pa seve ljudem niso baš v korist. Koplje se in pleše ter prha tako, da nažene s tem vodovje v najvišje gore, odkoder potlej dero hudourniki kakor neznosne pošasti v dolino.
Tako je bilo tiste dni, ko je umrl Repič, možak najlepših let in korenitega zdravja. Zagrajal je vodi, pa ga je odneslo. Potlej so ga dobili v olšju spodaj pri Dravi, vsega nabuhnjenega in tako zdelanega, da ga skoraj ni bilo mogoče spoznati.
Repička je bila obupana in objokana, njive razdrapane, polne peska in kamenja, otroka brez o-četa in hiša brez gospodarja. Ponoči je tulilo krog oglov in je letalo in vršalo, da ni obstal noben posel pri hiši in je crknila celo mačka od same grozote. Bila je črna, taka, ki nosi hudiča v repu — a še ta ni mogla strpeti.
Vdova je dajala za maše in se je zaobljubila k Mariji na Ma-cen, toda vse skupaj ni pomagalo prav nič. Vode je bilo tisto leto toliko in take grozote je počenjala, da še nikoli tega. Vse je že kazalo, da pride Repičevo na boben in družina na beraško palico. Vsled tega je žena obupala in je začela preklinjati sebe in ves svet.
Tiste dni je prišel k njej berač, ki je imel steklene oči in kosmate roke, na glavi pa meglo namesto klobuka. Ko je dobil malenkosten dar, ni rekel: ,,Bog povrni!" — ampak je sedel za peč in je postokal:
,,Nesrečni ste pri vas, kajne, ženka —"
Repička je pogledala jezno in je že imela zoprno besedo na jeziku, češ — kaj te briga moja reč, ko mi itak ne moreš pomagati! Vendar si je premislila in se je premagala ob zavesti, da kmalu utegne doleteti tudi njo enaka u-soda. Pogledala je po dekletih in je pripomnila:
,,Kaj jaz! Tile dve, ti —"
Možina je zavil steklene oči in je skimal z glavo, da se je zamajala megla kakor bela cunja.
„Ce hočete prav, bo še vse dobro pri vas —"
Zdaj je bila žena skoro resnično jezna! To šemče neumno ! Kakor da bi ona ne hotela vedno pravega!
,,Kaj pomaga to, kar hočem jaz!? "
Nameravala je reči še nekaj, pa je raje obmolknila, ker se ji je zdelo, da so se začele nekam čudno svetiti beračeve oči.
,,Dobro," je dejal možakar. ,,Ponoči bo prišel tak, ki ne more čez dan. Ce hočete, bo sreča — če nočete, pa nič!"
Predno je mogla žena povprašati, kam merijo te besede, je berač izginil. Stopila je za njim, da bi ga poklicala nazaj, a bilo ga ni nikjer več. Skrušena in obupana je tedaj čakala Repička v hiši, da bi videla, kaj ji prinese noč...
Na večer je spravila dekleti leč in je pogasila luč, pa je sedla za mizo in premišljavala najrazličnejše reči. Pripravljena je bila na vse, karkoli bi prišlo nadnjo.
„Več kot poginiti itak ne morem," si je dajala poguma in se je kljub temu tresla po vsem životu.
Bilo je v poletju, noč svetla in tiha — in v mesečino zatopljena je spala vas. Tupatam se je oglasil pes, zategnil in zavil, pa je zopet obmolknil, kakor da se je zbal česa sila hudega. V daljavi je šumela Drava.
Zena je čakala, da ji je že spanec lezel na oči in so se ji začele mesti misli od utrujenosti. Tedaj se ji je zazdelo, da šlapa nekaj proti hiši in da nekje curlja voda. Tako je copotalo, kakor bi šel prav velik in neroden medved po cesti — in zraven je kapljala voda, venomer enako in zmeraj bliže.
Repička je mezdela v nepopisni grozi in se je še v naglici hotela pokrižati — ali tisti hip se je že oglasilo s ceste:
„ Marinka, ne križa — ženin se bliža!"
Vdova se je prestrašila tako,
da ji je naenkrat zastala roka kakor oledenela. Niti toliko ni imela moči, da bi bila izgovorila bra-nečo besedo. Zunaj je medtem nastal hrušč in šum — kakor ob silnem viharju, vendar se je zdelo Repički, da se ne gane niti en list na drevesu. Mimo okna so švigale medle lučice, ki so se zaletavale ob steklo, da je nastalo prijetno zvenčanje po sobi. Od nekod pa je vel tak hlad, da je obhajala vdovo čezinčez kurja polt.
Hipoma je potrkalo na okno, z močjo, kakor bi treščilo, da se je na mah odprlo kar samo od sebe in je zagledala Repička — povodnjega moža. Okorela od strahu je buljila vanj, ko se je oglasil:
,.Marinka, pocinka, — daj grump!"
V tem hipu je spoznala beračeve steklene oči in se je domislila njegovih besedi. Uvidela je z grozo, da je bil predhodnik — povodnjega moža samega, ki je zdaj prišel. Trepetaj e je vstala in se ni mogla prav odločiti — ali naj bi bežala, ali bi dala prišlecu, kar želi. Od strani je pogledala proti njemu in je razločila v mesečini velikansko šapasto roko, ki je molela v sobo. Malo je postala in je pomislila:
,,Zlodja, naj bo, kar bo!"
Zatem je odšla v shrambo in je postrgala po kablici zadnje ocvirke, ki so še bili pri hiši, in jih je vsula gostu na roko. Zdajci ja za-cvrčalo — kakor da je vrgla zabelo na ogenj — in povodnji mož je stopil v sobo. Odkar je kanila mast na njegovo roko, ni bil več tako oduren in je dobil šisto človeško podobo.
Ko je Repička zapazila, da ji ne prizadene nočni obiskovalec nič žalega, jo je popustil strah in je začela prav zložno kramljati s povodnjakom.
„Ali nisi bil že popoldne pri nas?"
j Povodnji mož se je zasmejal, da se je tresla hiša.
(Dalje prih.)
NEMIRI V RIMU.
Rim, 20. dec. — Policija, ka-rabinerji in pehota je bila pozvana sinoči pred parlament, da razžene množico, ki je zahtevala, da se dovoli letno svoto 300.. 000.000 lir za pokojnino onim, ki so bili v vojni trajno pohabljeni, in pa za vdove in sirote, katerih možje oziroma očetje so bili ubiti v vojni. Več oseb je bilo ranjenih.
Grocerija in mesnica naprodaj.
Nahaja se na prometnem kraju; se tudi zamenja. Najemninska pogodba za dvojno stanovanje in trgovino narejena za tri leta. Vsa zaloga in oprema se proda za $7,000. Tel. Eddy 3550—'W.	(302)
IZ URADA TAJNIKA DRUŠT.
CARNIOLA 1288 T. M.
Tem potom pozivljem vse one člane, ki so vpeljali nove člane k društvu, da se vdeležijo seje 26. decembra, 1920, ker jim želim oddati od jednote dobljeno nagrado (cash).
Pozdrav
J. TAVČAR, (302)	1152 E. 61st St.
MALI OGLASI
IŠČEM STANOVANJE
Novoporočenca želita dobiti čedno- stanovanje obstoječe iz 3 ali 4 sob in sicer od E. 40. do E. 67. Str. Kdor ima kaj prilič-nega naj sporoči v uradu Enakopravnosti.
299
BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO
za rane, izpahke. lišaje, opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni.
Naprodaj tudi pri Bailey's Co. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio.
FRANK PIRC
5911 ST. CLAIR AVE.
Slovenski sedlar.
Vam popravim zofe, stole, av. tomobilske strehe, denarnice in raznovrstne plahte in marsikaj, kar potrebujete čevljarji za dom. Se priporočam vsem rojakom.
uiiimniinHiniiniii
IŠČE SE
malo stanovanje obstoječe 2 ali 3 sob od E. 55. do E. 67. Str. Kdor ima kaj priličnega naj spo roči v uradu Enakopravnosti.
ROCKEFELLER ŠE NIMA DOVOLJ.
t New York, 20. dec. — Pomožni zvezni okrajni pravdnik R. S. Owens je danes vložil tožbo proti John D. Rockefellerju za $292,678,78, ker leta 1916 ni plačal dohodninskega davka od vse svoje lastnine. Poleg zahtevane svote bo moral plačati še 5-dstotno kazen in pa 1-od-•stotne obresti od neplačane svote od 30. junija 1916 naprej.
DR. L. A. STARCE
OPHTHALMOLOGIST Edini slovenski ophthalmologist v Clevelandu.
Slabe oči povzročajo, glavobol, ner-
voznost in razne druge bolezni. 6127 ST. CLAIR AVE. Cleveland, O. Uradne ure 10-12; 2-4; 7-8. Ob nedeljah in sredah 10-12.
<ŠXŠXi)®®<ŠX!XjX^^
Rojaki - Pozor!
Prodajamo DEBELE PRAŠIČE vsakovrstne velikosti in teže, žive ali zaklane, ter jih pripeljemo na dom. Prodajamo tudi mast, kri in čreva. Kdor želi kupiti po zmerni ceni naj se o-glasi pri
JOSEPH FIŠER
Prodajalec živega blaga NORTH RANDALL
Pokličite na slahko tudi po telefonu — Ohio State — 284 G.
Qlo.o.oa'xoioyxo^
List Enakopravnost je pričel izha jati iz potrebe. Tako je tudi potrebno, da se ga povspeši do cilja—trdne in neomajene podlage v splošnem. Da se to uresniči, je velike važno sti to, da se vsak izmed čitateljev potrudi pridobiti čimveč novih bojevnikov — naročnikov. .List je storil že mnogo za vas, da za vas, ki citate te vrstice. Koliko ste pa sto' rili vi za list?
Neprekosljivo nizke cene smo nakazali celi zalogi SUKEN J
ki so bile nošene le malo časa. Izredna razprodaja traja le ta teden
1 '	^^o. D. volneni zeleno rujav-
kasti blanketi
Špecijal .......... $4.50
En par............ $9.00
0. D. volnene nove srajce ..................... $4.50
Težki čevlji ................'..................$3.95
Usnijate rokavice ..............................65
Težke modre srajce...........................$3.50
Praznični čevlji ..............................$5.50
Združenih držav armadni čevlji ................$5.95
Zagotovo morate obiskati
THE AMERICAN ARMY STORE
728 PROSPECT AVE.
Odprto ob	Sprejemamo naročila
večerih.	po pošti.
oaoooi
D
CVETLICE!
iox=ao
CVETLICE! M
O
K
ZA PRAZNIKE
so cvetlice najlepši okrasek za vaše stanovanje in posebno sedaj ko je zunaj led in mraz prinese cvetje v hišo spomin na spomlad. Rože se tudi najprimernejši božični ali novoletni dar. Oglejte si naše razložbeno okno, kjer imamo tudi razen kinč za božična drevesca. Sam vam priporočam
SLAPNIK COMPANY 6113 ST. CLAIR AVE.	Cleveland, O.
aoc=aoBOc=aoooEO
NAPRODAJ
Dve peči za gretje, ena na premog in druga za plin. Proda e za eno tretjino originalne cene. Vprašajte na 1051 Addison Road.	300)
Za bolezni in bolečine
PAIN-EXPELLER
Tvorniška zuitmkn reg. v pat. ur. 2dr. dr.
\Ja
Prijatelj v Potrebi
LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačam«
v	gotovini tako j.Simon, zaneslji
vi	prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite -vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave.. nad Sin ger Sewing Machine Co. Odpi-to do 6. ure zvečer.	>
tSXsXsXsXSCsXsX^^
Znižanje! Znižanje!
Vprizorili smo veliko znižanje cen na vsemu zimskemu in jesenskemu blagu: na vrhnjih oblekah za fante in dekleta, na spodnjem perilu za celo družino — površnjih ženskih oblekah za hišna dela, itd.
Istotako so znižane cene obuval za celo družino.
VELIKA ZALOGA GALOŠEV
JOHN DEBEUAK
580 E. 152nd St.
PRODAJAMO
HIŠE - LOTE in FARME
ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU.
Za pošteno postrežbo se vedno obrnite na
D. STAKICH & J. KRALL 15813 WATERLOO RD.
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm. Sitter
1805 ST. CLAIR AVENUB
Cleveland, O.
PRODA SE
pohištvo še škoro novo, priprav, no za malo družino in avtomobil "Hudson" za 7 oseb, dobro hranjen se proda po nizki ceni. Pridite in si oglejte na 16016 Saranac Rd., do 5. Januarja 1921.

IZVRSTNI PEVCI!
Naprodaj imam pevce — kanarčke — same dobre pevce. Zglasi-te se na 1401 E. 43. Str.
NAZNANILO ROJAKOM,
Vsem Slovencem želim naznanita da imam na prodaj 40 pevcev — kanarčkov. Vsi so izvrstni pevci in vaffl bodo v pravcato zabavo. Prodajam jih posamezno ali po parih. Pridite in s1 jih oglejte in čuvši krasno petje boste gotovo kupec. Kanarček s kletko je tudi kaj primerno božično darilo-Cene so zmerne. Želeč vsem prijateljem vesele božične praznike se vam priporočam.
MARY KAPUS 1384 E. 53. St.	Cleveland, 0.
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu «
Frank Zakrajšek
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—'W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike.
THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addison Rd.
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN, Lekarnar.
Nuga-Tone
RAZVIJE MOČNE IN STALNE ŽIVCE. BOGATO. RUDEČO KRI. ŽIVAHNE MOŠKE IN ŽENSKE
miiiMi
KUPITE DELNICE SLOV.DEL, DOMA V COLLIN WOODU.
Vsak organ in vsaka funkciia telesa. se zanaša na močno živčno sil" za zdravo živlienie in delo. Nuea--' Tone je bogat fosforus za živce in z9 železo v krvi. Sestoja iz osem vodilnih zdravilnih medecinov. naibol' priporočanih od znamenitih zdravili* kov.
Želodčne nadloire. neprebava. sla* ba prebava, zabasanost. bolan glavobol. jetrne nadloire. plin v želodcu i° drobovju, kislina v želodcu. smrdliiv.° dihanje, bel jezik, davliivi žolč. dviganje zavžite jedi. pekoč občutek, bolezen v želodcu, in druge zgrabliW® 'bolečine so hitro odpravljene z vpo-rabo čudežnega zdravila Nuea-Ton«' Da vam dober tek. povečalo bo vašo težo in spali boste dobro in se počutili kot nova oseba. Nuga-Tone krepi. goji in oiačuie vse najglavnei»e organe. Gradi močne, utrjene in ko* renjaške moške in zdrave in krasne'" še ženske. Na tisoče ljudi jemlje hvali Nuga-Tone. Izrežite to nazn»* nilo in ga vzemito v lekarno, dobit® eno steklenico Nuga-Tone in ako niste popolnoma zadovoljni vrnite stalo in vrnjen vam bo denar. Ak" ne morete dobiti zdravila pri vašem11 lekarrtariu. nam pošljite $1.00 in dobili boste zdravilo za cel mesec 1 naprej plačano poštnino.
Druggist: You can get Nuga-Ton« from vour iobber or from the N"' tional Laboratory. 529 So. DearbofJ St. Chicago. 111. Guaranteed. Ret*«1 price $1.00.