Poštnina plačana v gotovini rw«»iaiiio ^iu«iuiih w ovenski Prezzo - Cena Ur 0.40 Štev. 13. V Ljubljani, v soboto, 17. januarja 1942-XX Leto VII. lakllato* pooblsUVnks ca offUicv*o)e ttnlltsn*keira la tujeg* Utor« Union« Pubblicite Italiana S. A. Milana | Uredoittvo •• oprava &opltar|rva d, Ljubljana ! Kedaiione Ammintatrazione kopitarje?« b. Lubiaoa Conceiafonarla escln§1v» per la pabbliriti di provenienta Italiana ed estera Uniuoe Pubblicita Italiana Si A. Milana II bollettino no. 593: Vaste azioni aeree nella Cirenaica II Quartier Generale delle Fone Armate co-munica: Proseguono i combattimenti nella regione di Sollum—Halfava. Attivita delle opposte artiglierie nella Cirenaica occidentale. Numerose azioni condotte dalFarma aerea italiana e tedesca hanno inilitto ieri ali nemico per-dite rilevanti: Colonnc e ammassamenti di truppe mitragliati e disperai, molti mezzi corazzati e mo-torizzati colpiti e distrutti. Parechi velivoli bruciati e danneggiati ali suo-lo. Tre Hurricane abbattuti. U martellamento dei porti e degli aerodromi di Malta i puro continuatos Navi alla fonda sono State attaccate e colpite, batterie centrate, d stru-zioni e incendi di vaste proporziom causati dal tiro dei bombardieri dell'Asse. In operazloni di pii vasto ratfgio nel Medi-terraneo centrale e orentale, velivoli german’ci hanno bombardato gli obiettivi militari del porto di Alessandria. Vojno poročilo št. 593 r Obsežni letalski nastopi v Cirenajki Uradno vojno poročilo št. 593: pravi: Boji v pokrajini pri Sol ln mu in Hal-favi se nadaljujejo. Delovanje topništva z obeli strani v zahodni Cirenajki. . , Italijansko in nem«ko letalstvo le izvedlo mnogo napadov in je včeraj prizadejalo nasprotniku hude izgube. Angleške kolone in zbirališču čet so bila obsipana z ognjem iz strojnic in razpršena. Mnogo oklepnih in motoriziranih vozil je bilo zadetih in uničenih. Več letni je bilo zažganih ali poškodovanih na tleh. tri letala vrst-' »Hurricane« so bila se-strel iena. Nadaljevalo se je bombardiranje pristanišč in letališč na Malti. Zasidrane ladje so bile nanadene in zadete, baterije so bile naravnost zad~te in bombnik? Osi so s svojim streljanjem povzročili obsežna razdejanja in požare. Med napadi nn širšem področju srednjega in vzhodnega dela Sredozemskega morja so nemfka letn'a bombardirala vojaške cilje v pristanišču Aleksandrije. Japonski letalski napadi na trdnjavo Singapoore Rim. 17. januarja, s. Angleške radijske postaje poročajo, da se napredovanje Japoncev na Malaji nadaljuje in da so se po zasedbi Ku;il:i Lumpuria Japonci naglo prerinili 100 milj da 1 jo, da so prišli do železniškega križišča Reren pan-Malacca. Dosegli so tudi drugo železniško Križišče Buna. Tokio. 17. januarja, s. Japonsko vrhovno poveljstvo sporoča, da so japonski bombniki in lovci včeraj popoldne spet bombardirali trdnja vo Singapoore. Navzlic velikim oblakom so se strelili 8 angleških letal vrste »Buffalo Fighter* ler potem nemoteno zadevali angleške naprave na letališčih Sembavan in Tengah. Drugi od tlelki so preleteli meio države Johore pri Pa hangu ter so ob vzhodni malajski obalj bom bardirali vojaške cilie na otoku Pahangu, ladje v pristanišču in povzročili hude dogodke. Sestrelili so eno nasprotnikovo ogledniško letalo Japonci so v dveh dneh nri teh napadih uničili 16 angleških letal v zraku. 7 pa na tleh. Dve iaponski letali pa sta bili prisiljeni spustili so na zasedenem ozemlju. Tokio. 17. jan«aria. s. V običajnem pregle du vojaškega položaja poudarja agencija Do-mei zlasti ianonsko letalsko udrihanje po Singa-pooreju in po drugih nasprotnikovih oporiščih ter poudarja strahotni opusloševalni učinek teh napadov. Na Malaji se kleščno gibanje Japoncev neizprosno nadaljuje zoper angleške čete, ki se umikajo v osrednji del države Johore. Desno krilo Japoncev, ki napreduje ob vzhodni obali Johora, je zasedlo neko oporišče, čigar imena pa ne povedo. Novice, ki jih ie razširil radio v San Franciscu pravijo, da so se angleške čete umaknile proti Palclui, kakih 100 km severovzhodno od Singapooreia. Angleško poveljstvo si z vsemi silami prizadeva ustaviti iapopski pohod ter ojačiti obrambo Singapooreia. Toda za ustavljanje ne more uporabiti večjega števila čet, ker vse potrebuje za obrambo Singapooreia. Tokio. 17. januarja, s. Japonska mornariška letala so zmetala tone zažigalnih in razstrelilnih bomb na angleški letališči Kluang in Skudai, ki ležita severno od Singapooreia v državi Johore. Povzročena je bila huda škoda na vojaških napravah. V japonskih mornariških krogih razpravljajo o ameriških poskusih, kako zmanjšati lastne izgube na morju ter pokazati, da so japonske izgube deiansko večje. Japonci pravijo, kako da ameriško brodovje ne more ustreči zahtevam ameriškega naroda, če so njegove izgube tako omejene, japonske pa tako znatne. Pobožne želje ameriškega ljudstva so smešne utvare. Navzlic trditvam tako imenovanih _strokovniakov, da bi brodovie Združenih držav "v treh tednih lahko vrglo iz boja japonsko brodovie. drži. da so ameriške izgube v začetku voine bile tolike, da zdai onemogočujejo ameriškemu brodovju sleherno možnost gibanja. Vesti 17. januarja Nadaljevanje Canovega uradnega obiska v Bud mpelti (Sl Budimpešta, 17. jan. s. Ko je Eksc. grof Ciano položil venec na grob neznanega madžarskega vojaka, je prišlo ponovno do navdušene narodne manifestacije za Italijo. Množica se je zbrala na Trgu junakov in se razpostavila v dve vrsti, ko je stopal mimo italijanski zunanji minister, in ga vneto pozdravljala s klici fašistični Italiji in Du-ceju. Mnogi visoki Častniki so pričakovali grofa Ciana. ki je obhodil častno četo in položil venec na grob neznanega madžarskega vojaka, medtem pa je godba igrala Kraljevo koračnico in Giovi-nezzo. Potem se je grof Ciano s spremstvom odpravil na italijansko vojaško pokopališče Raco-skres-ztur, kjer počiva 300 italijanskih vojakov, padlih v svetovni vojni. Podtajnik vojnega ministrstva, general Andras Littaj, in skupina višjih častnikov so nato sprejeli italijanskega zunanjega ministra. Ob prihodu se je zbralo Številno zastopstvo madžarske voiske In madžarskega fašija. Potem. ko je grof Ciano položil lovorjev venec v sjiomin padlim Italiianom, se je vrnil v hotel, medtem pa ga je množica navdušeno pozdravljala. Boji s sovjetsko konjen co na srednji ruski fronti Hapadi na sovjetska letališča na Krimu in na sovjetske ladje NemSko vr-vojno po- Nemško vojno poročilo. Hitlerjev glavni stan, 17. jan.: hovno poveljstvo objavlja naslednje r°čilo: Na srednjem in severnem odseku vzhodnega hojišča se. boji nadaljujejo. Pri napadu na •nočne oddelke sovjetske konjenice na srednjem odseku bojišča je nemški pehotni bataljon 14. januarja po hudih bojih zavz_el_ važn kraj in zaplenil 10 topov, mnogo strojnic, metalcev ognja, na stotine pušk in 850 konj. Sovražnik je pustil na bojišču nad 1500 mrtvih. Pri letalskih napadih na ladje pri Feodo-ztji in Kerču je bila potopljena 1;>00_ tonska prevozna ladja, velika tovorna ladja in rušilec pa sta bila hudo poškodovana. V zahodnih vodah Belega morja je bil z več bombnimi zadetki hudo poškodovan ledolomilec vrst- »Stalin«. Berlin, 17. jan. s. V dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila sporoča nemška uradna agencija, da povzročajo nemške čete in nemško letalstvo na severnem bojišču napadajočim Sovjetom velike izgube, dočim na srednjem in južnem bojišču, v obrambi pa pri Petrogradu, nemški napadalni oddelki sovražniku ne dajo miru. Na tem bojišču je pozicijska vojna Kljub veliki nevarnosti, ki jo povzroča led in pa nešteto zimskih neviht in kljub mnogim drugim težkočam, oddelki nemškega letalstva stalno napadajo Ruse. Njihov cilj so predvsem zbirališča ter zimske postojanke. V zadnjih dneh so nemška letala dosegla velike uspehe nad boljševiki, ki so v pogostih valih napadali nemške postojanke. Kakšnih 100 sovjetskih vozil je bilo razbitih in zažganih. Bombardirane so bile tudi kolone smučarskih oddelkov ter več vlakov. Zlasti na severni fronti je nemško letalstvo močno bombardiralo sovjetske pomorske naprave. Med napadi nemškega letalstva na Sebastopol je bila ta trdnjava zelo prizadeta in na sovjetskem letališču je bilo samo na zemlji razbitih 20 letal. Bila so napadena tudi sovjetska letališča pri Feo-doziji, na polotoku Kerču pa so bile bombardirane pristaniške naprave. Poškodovane so bile tri majhne sovjetske ladje. Nemški propagandni minister o pravem značaju in pravem namenu zbiranja tople obleke »Prav ta zbirka je dokaz, da o končni zmagi ni mogoče dvomiti« Berlin, 16. januarja s. Propagandni minister Goebbels je po zaključku zbiranja volnenih in zimskih oblačil /a vojake na vzhodnem bojišču imel po radiu govor, v katerem je objavil končne podatke te zbirke. _ . Po poslednjih izkazilih je dejal se je število nabranih predmetov povzpelo na 67 milijonov 232 tisoč kosov V primeri s stevi om, objavljen;m v pričetku tedna, gre po tem takem za povišek 10.960.000 kosov. Zbiranje zimskih oblačil in izkazani uspehi Dričajo svetu o zdravju nemškega naroda. Dokazali so tudi, kakšno srce ima nem:ško'ljudstvo za svoje vojake, ki se bijejo na boji ču. Ta zbirka je največje pričevanje o tesni povezanosti med kakim narodom m njegovimi vojaki, ,kar jih zgodovina pozna, rotraiia je, da vsa Nemčija teži proti končn-. .zma?,1- ® hoče doseči svojo svobodo in pravice, o cm ko se je dotaknil vseh laži, ki jih je nasprotna propaganda širila o nemškem _ ljudstvu m o neki slabosti notranje fronte, je minister oe-jal, da bi žalil nemški narod, če bi . * s pobijanjem sovražne propagande. J, »Naši sovražniki so hoteli zbiranju zimskih oblačil pripisati političen značaj, ki nima s 6tvar- jo prav nič skupnega. Najboljši odgovor, ki ga morp nemško ljudstvo dati na sovražno propagando, je molčeč prezir. Če iz velike manifestacije, ki jo je nemška vlada priredila za vojake v borbi na vzhodnem bojišču, lahko potegnemo zaključek političnega značaja, moremo reči samo to, da je zbirka dokaz za voljnost vsega nemškega naroda, da v tesnem sodelovanju izvojuje končno zmago. Nemški narod je 7 zbirko dokazal da je bolj ko kdaj prej prepričan o končni zmagi, in izpričal, kako tesno je združen z nemškimi voiaki, ki se borijo za ta poslednji cilj našega narodnega delovanja. O tej končni nemški zmagi ne more nihče dvomiti, niti nihče ne dvomi. Narod, ki je podal tako veličasten dokaz v prid lastnih vojakov in svoje dežele; narod, ki je s tolikšno vnemo odgovoril na klic svojih voditeljev, mora zmagati in bo zmagal v boju proti sovražnikom. Nalogo imam, da vam izrazim voditeljevo zahvalo za vse, kar ste storili za Nemčijo in za vojake, ki se borijo.< Minister je govor zaključil takole: »Vsi ste odgovorili na klic, a katerim vas je voditelj Budimpešta, 17. jan. s. Grof Ciano je v prostorih kraljevega poslaništva priredil zakusko na čast ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru Bardossyju. Pri slavnosti so bili tudi vsi člani madžarske vlade, nemški in japonski poslanik, skupina madžarskih generalov, uradniki italijanskega poslaništva ter italijanski vojni in letalski atašeji. Zvečer je bil grof Ciano na slavnostni večerji v hotelu Dunapalotu. Priredil jo je njemu v čast madžarski ministrski predsednik. Nato se je v posebnem vlaku odpeljal proti Mezoehegjesu, kjer do gost regenta Horthyja in se je danes udeležil lova. Japonska je bila pripravljena sodelovati s čangkajškom Tokio, 17, jan. s. Zastopnika informacijske službe pri japonski vladi so časnikarji vprašali, kakšno stališče bi utegnila zavzeti Japonska do kitajske vlade v Čungkingu, če bi se ta vlada odločila spremeniti svojo sedanjo politiko ter ori-voliti v lojalno sodelovanje z Japonci. Zastopnik japonske vlade je dejal, da bi Japonska prav rada sodelovala s sleherno vlado, če bi prišlo do tega in če bi Čangkajšek mislil odkritosrčno. Nove spremembe v češkomoravski vladi Praga, 17. jan. s. Čežkomoravska vlada je izvedla preosnovo osrednje uprave. Med drugim sta odpravljeni ministrstvo za javna dela in za socialna vprašanja. Ministrstvo za industrijo in trgovino so spremenili v ministrstvo za poljedelstvo in gozdove. Kaj vse so dozdaj potopili Japonci nasprotnikom Tokio, 17. jan. s. Japonsko vrhovno poveljstvo sporoča, da je japonska mornarica v Tihem morju do 10. januarja potopila 31 nasprotnikovih ladij s skupno 91.000 tonami. Zajela je 78 ladij s skupno 171 000 tonami. Japonske podmornice so potopile vsega za 132.000 ton ladji, letalstvo pa za 57.000 ton ladij. Japonske izgube v trgovskih ladjah pa znašajo do tega dne 11 lady s skupno 41.000 tonami. Ameriški odbor za vojno izdelavo Washington, 16. januarja s. Predsednik Roosevelt je ustanovil poseben odbor za vojno izdelavo in imenoval za predsednika Donalda Nelsona Novi odbor bo delal s pomočjo zavoda, ki je imel nalogo določevati prednost nekaterih naročil pred drugimi in kateremu ie poprej načeloval isti Nelson. Njegovi odloki bodo končni. Tako bo imel Nelson popolno nadzorstvo nad velikim načrtom za vojno izdelavo, ki jo je Roosevelt napovedal v svojem zadnjem govoru v zbornici. Sedaj imenujejo Nelsona »ameriškega -Beaverbrooka«. Spričo tega je nejasen položaj Knudsena. Hillmana in drugih voditeljev, ki so imeli veliko besedo v uradu za vodstvo vojne izdelave. Finska ne bo sklenila posebnega miru s Sovjetsko zvezo, pišejo švicarski listi, ki so dobili to poročilo v pooblaščenih nemških krogih. Finska se bo borila do konca ob strani Nemčije, dokler boljševizem ne bo popolnoma uničen. Švedski kralj Gustav je v svojem govoru ob otvoritvi novega zasedanja švedskega parlamenta dejal, da vodi Švedska takšno politiko, ki ji lahko zagotovi svobodo in narodni mir. Kralj je obrazložil tudi ukrepe, ki jih je izdala vlada na vojaškem in gospodarskem polju, ter končno zagotovil, da bo vlada onemogočila in uničila vsako delovanje, ki bi moglo škodovati državi. Najvažnejše in najbolj pereče vprašanje na Hrvaškem je zdaj vprašanje preskrbe in cen živežu. Vlada bo storila vse, da zagotovi vsemu prebivalstvu prehrano v enaki meri. Edino strog red v izdelavi, v porabi in v razdeljevanju blaga more Hrvaški zagotoviti mirno življenje, je govoril včeraj hrvaški trgovinski minister dr. Toth. Zastopnik Avstralije pri angleški vladi je izročil angleški vladi nekak ultimat, v katerem zahteva, naj Anglija takoj pošlje Avstraliji pomoč. poroča AS. Novo obdavčenje tistih trgovinskih in industrijskih podjetij, ki so jim dobički zaradi vojnega stanja narasli, je sklenila uvesti turška vlada. Obdavčenje bo znašalo 15% od dobička. Z načrti o zakrinkavanju velikih ameriških mest in industrijskih središč pri morebitnih letalskih napadih, se bavijo zdaj razne ustanove, kakor poročajo ameriški listi. Neki stavbenik naj bi bil po teh poročilih izumil nov način zakrinkavanja. s preračunano po, stavljenimi skupinami velikih zrcal, s katerimi bi dosegli, da bi se velika mesta iz višine zdela kakor površje mirnega jezera. Oborožena sovjetska moč je strta. Zima je samo za nekaj mesecev podaljšala boljševizmu usodo. Sovjeti so izgubili najboljši del svojega ozemlja. Pomoč demokracij ne more več prihajati. S padcem Singapooreja bo zapečatena usoda Azije in Avstralije, je v Budimpešti napovedal sloviti švedski raziskovalec Sven Hedin. Angleški bombniki so predsnočnjim napadli nemško luko Emden ter druga pristanišča ob severni obali. Civilno prebivalstvo je imelo izgube v mrtvih in ranjenih, pravi včerajšnje nemško uradno poročilo. Razglas Filipincem, naj sodelujejo z osvobodilno japonsko armado in pospešijo pomiritev, je dal nasprotnik guvernerja Quezona, Avinaldo, ki se je vedno boril proti ameriškim osvajalcem. Med zadnjo vstajo na Filipinih mu je japonski cesar poslal srebrn meč v znamenje simpatij in za poroštvo japonskega prijateljstva do plemenitega filipinskega ljudstva. Londonski politični krogi napovedujejo bližnjo preosnovo vojnega kabineta, takoj po Churchillovem povratku v London. Iz kabineta bodo izločeni nekateri ministri, med njimi najbrž tudi Duff Cooper. Vsa dobroimetja Holadske vzhodne Indije se bodo v bodoče štela za sovražni državi pripadajoče imetje in bodo na odlok japonskega finančnega ministra zaplenjena. Ameriške vesti zatrjujejo, da bo kratkem času Havajsko otočje dovolj oskrbljeno z vojaštvom, ker so pričele a-meriške ladje dovažati vojaštvo in vojne potrebščine, tako da bo moč na primerni vojni višini. Rekordne rezultate je prinesel na Švedskem prvi dan podpisovanja tretjega obrambnega posojila. Podpisano je bilo 112 milij. šv. kron. Švedska vlada je poslala angleški vladi protestno nato zaradi nedavne kršitve njene nevtralnosti, ker so dognali, da so bile bombe, ki jih je neko letalo spustilo na neki kraj na južnem Švedskem, angleške. Nad jugozahodno Dansko so angleška letala vrgla nekaj bomb, ki pa niso prizadejale nobene Angleški zunanji minister Eden je sprejel v Moskvi vse sovjetske zahteve, ki ^ se nanašajo na vzhodno Evropo, piše finski list »Sano-mag«. Te zahteve pa obsegajo tudi vse ozemlje Finske, otočje Aaland, severne pokrajina Švedske in severne pokrajine na Norveškem. Volitve predsednika republike na Portugalskem so določene za 8. febr. General Carmona pa je znova sprejel kandidaturo. Švedski kralj Gustav je sprejel v eno svojih "vil 20 finskih otrok v oskrbo in s tem pokazal svoja osebna čustva do finskega naroda. Po vsej Turčiji bo zaradi pomanjkanja premoga omejen ves železniški promet. Omejena pa bo tudi uporaba papirja, ker primanjkuje celuloze. V Nemčiji so neko osebo na smrt obsodili, ker je nagovarjala kmete, da so skrivaj klali govedo in svinje. Poklali so 50 glav živine. Turška velika narodna skupščina 'fco te dni zasliševala dva poslanca, ki ju dolže odgovornosti za potop turškega parnika »Refah«. Parnik je šel na dno pred nekaj meseci pri Cipru, ta dva posl. sta bila tedaj ministra. Po turških mestih je vlada zapovedala iskati zaloge živeža in obleke. Tega blaga so zlasti v Carigradu in Smirni našli precej. Listi si prizadevajo pomiriti zaskrbljeno prebivalstvo in zatrjujejo, da ne bo manjkalo nič potrebnega, da pa je neobhodno nujno pripraviti se na še večje omejitve. Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da se pomožna ladja >Lady Shirley< ni vrnila v oporišče in da jo je treba imeti za izgubljeno. zval o božiču, odgovorili ste kar najbolj ste mogli. Dokazali ste, da se docela zavedate važnosti borbe, ki jo Nemčija bije za svojo bodočnost. Vse težave, ki še ovirajo izvojeva-nje končne zmage, bodo premagane.« Akademski slikar prof. SaSa Santel bo v nedeljo ob 11 dopoldne vodil in tolmačil na razstavi akademskem slikarja Zorana Mušiča v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti 3. Razstavna dvorana bo tudi ob tej priliki, kakor vse ostale dni. toplo in prijetno zakurjena. Spremembe v prometu potniških vlakov Pričenši s ponedeljkom, dne 19. januarja 1!U2-XX začno \oljnti nasledil je ' spremembe v prometu potniških vlakov: 1. Na progi LJUBLJANA-VRHNIKA trg vozita zopet dnevno redno mešani vlak št. 8034 z odhodom z Vrhnike trga ob 9.26 in s prihodom * Ljubljano ob 10.01 ter mešani vlak št. 8033 ■' odhodom iz Ljubljane ob 11.15 in s prihodom na Vrhnika tre ob 11.50. 2. Na proei NOVO MF.STO-STRAZA TOPLICI:: vozita zopet dnevno redno mešani vlak st. 9530 z odhodom iz Novega mesta ob 14.40 in s prihodom v Stražo Toplice ob 14.58 ter mešani vlak št. 9537 z odhodom iz Straža Toplice ob. 15.27 in s prihodom v Novo mesto ob ! 5.45. Izostaneta pa na tej progi dnevno redno mešani vlak št. 9540 z odhodom iz Novega mo- •i ob 19,.kO in s prihodom v Stražo Toplice ob 20.08 ter mešani vlak št. 9541 z odhodom iz Straže Toplice ob 20.22 in s prihodom v Novo mesto ob 20.40. 3. Na progi LJUBL.IANA-ZALOG vozita zo pet dnevno redno potniški vlak št. 636 z odho dom iz Ljubljane ob 7.40 in s prihodom v Zalog ob 7.55. dal je vlak štev. 630 z odhodom i* Ljubljane ob 14.20 in s prihodom v Zalog ob 14.35. V obratni smeri vozita dnevno redno vlak št. 637 r. odhodom iz Zaloga ob 8.05 ter s prihodom v Ljubljano ob 8.20 ter vlak št. 613 z odhodom iz Zaloga ob 14.41 in s prihodom v Ljubljano ob 14.53. Na navedeni progi pa izostaneta dnevno redno potniški vlak št. 624 b z odhodom iz Ljubljane ob 8.05 in s prihodom v Zalog ob 8.19, ter vlak št. 625 1) z odhodom iz Zaloga ob 8.26 in s prihodom v Ljubljano ob 8.41. še nekai podatkov o živilih, ki jih je lani porabila Ljubljana 9 možnosti izboljšanja in povečanja kmetijskih pridelkov v Ribniški dolini Ljubljana, 17. januarja. V včerajšnji številki našega lista smo 6i na kratko ogledali kaj vse in koliko Ljubljančani pojejo raznega mesa, sočivja in kaj popijejo. Danes pa naj še na kratko navedemo Številke o porabi ostalih živil in 6adja. Tudi pri sadju so številke prav zaninrve. Svežega domačega 6adja in drugih užitnih gozdnih sadežev smo leta 1939 porabili čez 3 milijone kg, dočim je ta številka padla lansko leto na 1.'700.000 kg. Poraba orehov, lešnikov, limon, rožičev je ostala na isti višini, t. j. 269.702 kg. Poraba sadnih marmelad, paradižnikove mezge, pomaranč in ostalega južnega sadja pa je znatno porasla. Porabili smo takega sadja 27G.C00 kg. Silno se je povečala tudi potrošnja ananasa, kokosovih orehov in suhih smokev. V letu 1939 smo takega blaga porabili 19.000 kg, leta 1940 nekaj čez 27.000 kg, lansko leto pa je ta številka poskočila kar na 612.000 kg. Malo se je dvignila tudi poraba rozin, 6vežih smokev, orehovih in lešnikovih jedrc. Porabili smo jih 113.732 kg. Tudi poraba medil je bila lansko leto večja kakor druga leta. Porabili smo ga 48.617 kg. Meščani so veliki priiatelji krompirja, zelja, repe in drugih okopavin. Vsega tega so porabili 7.885.087 kg. Drugih poljskih pridelkov in ostalih povrtnin v 6vežem 6tanju pa so porabili nekaj ti-sočev kg več kakor dva milijona. Suhega fižola, graha leče, kislega zelja in repe so porabili 809.772 kg, doč:m so domače vložene zeleniave in konser-virane povrtnine noužili le 9S kg. Padla pa je poraba vseh vrst žita koruze, ovsa, otrob, kostanja in krmilne moke. Od 3 milijonov kg je številka lansko leto zdrknila na 1.883.370 kg. Tudi poraba moke je nazadovala od 10 milijonov kg na nekaj več kakor 8 milijonov.. Zelo pa je porasla poraba testenin. Predlansko leto smo te vrste blaga porabil nekaj več kakor 80 ti«oč ke, lansko leto pa je številka porasla kar na 498.209 kg. Tudi poraba riža se je za trikrat povečala, v primeri z letom 1940 Lansko leto smo riža v Ljubljani porabili 955.79 kg leta 1940 pa komaj 248.000 kg. Prav tako ie padla tudi poraba jedilnega olja. Od 4 do 5 sto tisoč kg, kolikor smo ea porabili druga leta, je številka padla na 259.507 kg. Enak padec je doživelo tudi pralno milo. Porabili smo ga lansko leto samo nekaj več kakor 192.000 kg. Tudi poraba je doživel navaden sir v hlebčkih, le da smo gorenjski in bohinjski 6ir nadomestili z okusnim italijanskim. Znatno je padla tudi poraba rudninskih vod. Kurjave pa smo porabil lansko leto naslednje količine: Mehkih drv, trsak in butar smo [X>rabili 13.531 kub. metrov, trdih drv 6mo pokurili 120.000 kub. metrov, industrija ie porabila oglja 829.339. Poraba premoga ie ostala v splošnem na isti višini — 69,458.995 kg. Premoga pa je industrija porabila okrog 25 milijonoy kg. številka o industrijski uporabi je le približna kajti industrijski premog je pavšal i ran, vendar pa 6e okrog navedene številke suče poraba kuriva v omenjeni namen. Kakor nekatere druge surovine je zabeležila znaten padec tudii poraba bencina, bencola in različni pogonski plini kamor prištevamo metan in podobne plime. Se leta 1939 smo teh dragih tekočin uvozili v Ljubljano 1.365.000 1. leta 1940 je uvoz že padel na 1,149.000 I, lansko leto pa je poraba zdrknila na 6amo 510.587 litrov. S Hrvaškega Vsi zatemnitveni predpisi na Hrvaškem ostanejo še nadalje v veljavi, samo zagrebška cestna železnica bo lahko razsvetljena, tako je odločila vlada. V Zagrebu je bila ustanovljena posebna straža, ki bo nadzorovala trgovanje in katere naloga bo predvsem pobijanje nelegalne trgovine in črne borze. Stražniki bodo dodeljeni ministrstvu notranjih del, trgovinskemu ministrstvu in pa ustaški organizaciji. Ribnica, 16. januarja. Mnogokrat tako radi poudarjamo v Ribniški dolini, da je za tukajšnje prebivalstvo najvažnejši življenjski in gospodarski činitelj — domača lesna obrt. Da je tako, o tem te Ribničan prav kmalu prepriča, 5e le imaš kake pomisleke. Takoj li bo naštel, kakšna sreča je za dolino rešetarstvo, ki daje toliko ljudem kruha, še več, pribil bo in pojasnjeval, da je le rešetarstvo tisto, ki je povzdignilo gospodarski nivo te doline, da eo mnogi obogateli, 6i postavili udobne domove in celo povzdignili svoje gospodarstvo. Težko bi bifo tem dejstvom oporekati, če pa globlje motrimo gosjiodarsko in politično življenje naše doline, pa se nam vsiljujejo skoraj nič manj pomembni problemi, ki zaslužijo pozornost in raz-motrivanje in nam kažejo samo v dobi, ko je naša domača obrt zastala, nova*pota, po katerih bi^ prebivalstvo z gotovejšim korakom stopalo v bodočnost. Vsekakor važni pioblenii Ribniške doline sta regulacija hudournikov, ki nanašajo iz mnogoštevilnih melišč obilo sedimenlmega materiala v dolino in jo močvirijo, ter regulacija Bistrice in Ribnice, ki zaradi velikih ovinkov in vijug, da skoraj orjejo dolino, poplavljata ogromne pre-lele rodovitne zemlje. Z regulacijo teh potokov bi Sodraška kotlina in llibniška dolina pridobili ogromne komplekse rodovitne zemlje, ki bi dajala tem pasivnim krajem več kruha. V preteklem letu je oblast regulirala hudournik pod Kadicami m izvedla pomembno regulacijo potoka Sajevca V zadnjem času lepo napredujejo tudi regulacijska dela na Bistrici pred Sodražico, v načrtu pa imajo tudi regulacijo Ribnice v Dolenji vasi. S temi deli je oblast mnogo storila za zboljšanje kmetijstva v naši dolini, saj je z regulacijo Sajevca preprečila vsakoletne povodnji in poplave bogatih njiv in travnikov, z regulacijo Bistrice in Ribnice pa bo prebivalstvo po potrebnem izsuševanju zamočvirjenih predelov pridobilo na stotine hektarov rodovitne in plodne zemlje. Za ta dela pa je bila potrebna pridnemu prebivalstvu pobuda Ln tudi pomoč oblasti. Zato prebivalstvo Ribniške doline in Sodraske kotline z veseljem pozdravlja pomemben ukrep Visokega komisarja, ki je odobrtl-za izboljšanje kmetijstva v Ljubljanski pokrajini milijon lir. Lastniki številnih zemljišč ob Sajevcu, Bistrici in Ribnici bodo lahko s pomočjo denarnih podpor izvedli potrebno meliorizacijo močvirnih predelov, ki bodo po izsušenju dali 100 odstotkov več pridelkov. Prav tako bo Visoki komisariat dal podpore za izvedbo iz.bolj Sevalnih del: preoranje, izboljšanje zemlje, izkopavanje grmovja in skalovja, kopanje jarkov, odvajanje vode in gradnjo poljskih cest. Iz tega kredita bo Komisariat podeljeval podpore malini kmetom in najemnikom do največ 40 odstot- Na saneh od Ribnice do Sodražice Obisk tečaja, zadruge in tovarne suhe robe Ribnica 16. jan. 1942. j S sanmi iz Ribnice v Sodražico 6tno se odločili kljub ostremu mrazu. Sani je vlekel Kaprolov konj iz Gorenje vasi, domači franeč pa nam je zagotavljal, da bomo v pol ure že v Sodražici. In sam so drsele po že zglajeni cesti globoko zasnežene Ribniške doline, franefe je zavaroval naše ' padla. Samo 36.952 kg «mo lansko leto grabili te vrste blaga. Poraba sladkorja pa je ostala skoro na isti višni. Od 1.700.000 kg iz drugih let je poraba padla za 300.000 kg. Dočim je poraba kave, čaj’a kavinih izvlečkov precej padla, pa je zelo narasla poraba mlečnih izdelkov. Poraba svežega mleka in sirčkov je ostala skoraj na isti višini. Mleka smo porabili 6,648.267 litrov. Mlečnih praškov, konserv in njunih nadomestkov smo porabili 19.767 kg. Majhen porast pa reiw smiKj iktroj m.ui r^. j 110reereče vprašanje vse ribniške doline in deloma tuch kočevskega ter ljubljanskega okraja ljubljanske okolice naj jx>lagajo važnost vsi za to poklicani činitelji Ob tej priliki 6mo si tudi ogledali Ivančevo tovarno žičnatih tkanin in pletenin. V spodnjih prostorih je pet modernih pletilnih 6trojev za pletenje raznih mrež za sita, postelje, ograje itd. V gornjih prostorih dvoriščne stavbe so ogromne zaloge rešetarekih izdelkov suhe robe, ki pa trenutno čakajo na zaželjene nove trgovinske zveze. V teh skladiščih najdeš vse mogoče izdelke revnih delavcev suhe robe; prekrasen šopek v vazi prikazuje nazorno V miniaturi skoraj V6e vnste 6uhe rob«. Ta spominski šopek ni namenjen morda reklami, temveč naj bo v okra6 v pisarnah, 6aj stane le 40 lir. V skladiščih najdeš lahko zanimive like raznih izdelkov in modelov, ki jih tovarna sit izdeluje po temeljitem opažanju bratov Ivancev v posameznih pokrajinah bivše države, tako model za rezanje slavskega kolača ter raznih narodnih slaščic. Izne-nadeni pa smo bil, ko nam je ljubeznivi razkazo-valec pokazal »tolkač«, s katerim da Štajerci vinorodnih krajih tolčejo 6lad:kor v steklenice kislim vinom. Tak tolkac da noftijo kar v škornjih, da jim je pri kislem vinu takoj pri rokah!... Za kov stroškov za nabavo orodja, oziroma kim iijskega orodja. Podeljeval bo tudi porlpore za povečanje zajčjereje. Ker gojijo v Ribniški dolini posebno krompir, pridejo Ribničani tucU v poštev pri nagradnem tekmovanju za pridelovanje semenskega krompirja vseh vrst. Opozoriti moramo tudi na nagradno tekmovanje za zidanje gnojniČnih jam in za vzorne nasade. Vsi, ki imajo v načrtu kakšno tako delo in žele podpore, naj v prošnjah na kmetijski oddelek Visokega komisariata v Ljubljani navedejo priimek, ime, očetov ime in bivališče, kraj. kjer leži zemljišče, ki se naj izboljša, površino zemljišča, domnevne stroške za delo in čas, v kateiem bo izvedeno. Posipajmo cestne hodnike! Ljubljana. 17. jan. Če je bil človek zadnje dni kaj več na cesti, je gotovo opazil, da hodniki pred poslopji niso skorai nikjer posuti s pepelom, žaganjem ali kakšnim drugim posipniin materialom, kakor je bilo to v navadi druga leta. Sicer so poti lepše in sneg tudi ni umazan, vendar pa nepo-sute poti zelo ovirajo hojo, ker mora človek večkrat loviti ravnovesje, če sc noče zaporedoma pobirati s tal. Včeraj je spel zupadlo prav toliko snega, da se ne pozna, kaj se pod snegom nahaja: ali led ali drsnica. Ali ne bi bilo prav. če bi hišni posestniki spet začeli posipali hodnike in cestne prehode s posipnim materialom? Hoja bi bila varnejša in padcev veliko manj. Res ne vemo, zakaj so posipno navado letos opustilil fiovice iz Države Jutri ob 11 bo v navzočnosti Kralja in Cesarja velika slavnost v čast znamenitemu fiziku in astronom Oalileu Galilei v Campigogliu .Slavnost prireja Kralj. Ital. akademija, veščak Francesco Severi pa bo govoril o »Oalileu in moderni mi6li.< V ministrstvu za javna dela izdelujejo velike načrte za zgraditev mnogih hidToelektričnih central, kar bo zlasti važno za dobo po vojni. Italijanska industrija 6e namreč širi, a za pridobivanje električne energije potrebuje precej premoga, ki ga je doslej po večini uvažala iz tujine. V načrtih gre tudi za to, da bi Italija sodelovala pri graditvi podobnih hidroelektričnih central v sosednih državah, od kooer bi potem dobavljala potrebno energijo. To bo vsekakor boli poceni, kot pa drago uvažanje premoga. Po teh načrtih bi Italija v kratkem prišla do dvakrat tolikšne električne energije, kakor je bila tista, ki jo je Italija imela še pred sankcijami. Uvodne razprave za proglasitev blaženim Antonija Chevrierja. V torek je imela vatikanska Kongregacija obredov pod predsedstvom kardinala Verdeja svoje zasedanje in na njem obravnavala dokumente, ki se nanašajo na svetniško življenje francoskega duhovnika Antonija Chevrierja, ki je umrl v Lvonu leta 1879. Prve preiskave in obravnave so se začele že 1. 1913. in sicer na pobudo lyonskega nadškofa. “i Italijanski železniški promet. Navzlic tež-kočam, ki jih povzroča vojna, so italijanske železnice v celoti izvršile naloge in so prevozile najmanj toliko blaga kakor v predvojnem času. Zadnja leta je blagovni promet na železnicah stalno naraščal Od leta 1935 ko je znašal 38 milijonov 245.000 ton, se je do 1. 1939 zvišal na 51,624.000 ton. Dejansko se je zmanjšal le promet na tistih železnicah, ki vodijo v pristanišča. kajti tam se je zaradi vojne mnogo manj blaga naložilo ali pa razložilo. Pač pa se je zato povečal notranji železniški promet, ki je presegel vse dosedanje številke in je ta povišek izravnal tudi’ razliko, ki je nastala v skupni- statistiki zavoljo izpadka pristaniškega železniškega prometa Nobenih novih obrtnih dovoljenj za prodajanje jestvin in oblačil. Korporacijsko ministrstvo je izdalo podrejenim organom nalog, da se ne sme več dovoliti prav nobeno novo obrtno dovoljenje zn odprtje trgovine z živili. Prav tako ne bo mogel nihče več odpreti nove trgovine z oblačili, čevlji in podobnim blagom. Razveljavljena bodo tudi tista obrtna dovoljenja. ki so jih prosilci že dobili, pa jih do določenega roka niso izrabili in začeli z izvrševanjem svoje obrti. Ukrepi so bili utemeljeni z razlogom, da se ne sme j>ovzročati nobena zmeda na tržišču. vino ljubeče prave Štajerce je tak priočen, oziroma prinožen tolkač ree novost! ' Z mrakom je legel nad dolino še ostrejši mraz, ko smo se vračali polni novih vtisov v našo lepo Sodražico. Earl Derr Bifigcrs I kovanec. »Si lahko privoščite vožnjo v Smith si ie ogledoval kovanec. »Deset centov,« je nemarno. vanje brez pomena, pripomnil »Saj vendar ne smem stopiti v avtomobil in ponuditi loda Smith ni obstal na postajališču. Prečkal je cesto in LK deset centov. Ccntleman ima na vsak način pravico do | hitel vzdolž Fortstreeta. Mesec; je svetil na nJfSOV^rja^k^klobuk enega dolarja.« . Navzlic vsej trudnosti se je Charlie moral zasmejati. »Zal mi Chan.se i.c.storiK^arbo^mojihToS ^ »VerjeVno imate prav. Toda ta hip se mi zdi pametnejše, da tu počastitev na znanje in /.daj bi se pa rad poslovil. Nocojšnji večer mi je dal čez glavo dela.« .... Stopil je na hodnik in naletel tam na Spencerja, ki je ravnokar prišel s ceste. Chan je pogledal na uro. »Je .Oceanik* že odplula?« je poizvedoval. »Da, je že proč.« »In ni bfto nikogar od naših prijateljev na krovu?« »Nikogar nisem videl, da bi šel na krov. Bil sem prav gotovo prvi od vseh tam. Fden se je pa le prikaza.' »A?an Jayncs. Prišel je z avtomobilom od Grand hotela in pripeljal s seboj prtljago. Slišal sem ga, kako je med zobmi klel, ko je ladja odplula. Pomagal sem mu pri razkludanju. Sicer pa mi je oddal sporočilo za vas.« »In kuj je rekel?« . .. »Povedal je, da bo s prihodnjo ladjo odšel m da ga tudi sto zlodejev ne bo več zadržalo.« Clian se je zasmejal »Potem se bom moral pač jaz se za nekai zlodejev več potruditi, če bo mož Svoj poskus res tvegal.« i j . ir — - .,X!nl i a n n ■> < li k Ml n vam ne dam več kot za vožnjo. Saj je že kasno in je tudi dann možnost, da si svojo čast ohranite brez uporabe takšnih predpravic.« . Smith je trdovratno odmajal z glavo. »Neizogibno moram imeti pravico do enega dolarja.« »Najbrž računate, da morate na vsak način še kje kaj po- m na rameni njegovega svojevrstnega suknjiča. V Clianu se je naenkrat vzbudilo zanimanje: iz kakšnega namena hodi ta mož sredi noči po ulicah? Na nasprotni strani ceste, ki je bila v temi in mu je dovoljevala naglo napredovanje, je sledil Chan postavi mimo elegantnih prodajaln te glavne honolulske ulice prav do hotela VVaioli. Tu se je Smith ustavil in previdno pogledal v hotelsko vežo, kjer je samotni nočni vratar zadremal za svojim steklenim oknom. Chan je videl, kako je potepuh za trenutek obstal in okleval, jK>tem pa se po nenadnem sklepu obrnil okrog in jo znova mahnil po poti, po kateri je prišel. Charlie se je s niti« ie deial Chan in skomizgnil z rameni. »Če vam moja po- Jo znova mahnil po poti, po kateri je pnsei. vnariic se je s !ud'ba ne zadostuje, potem jo ude volje umikam.. Stopil je k;™jim ogromnim telesom stisnil ob vezna vran, kjer je je Svojemu avtomobil«. .2.1 »i je. d« ~ »».m odpeljati r.v... bd «k„l. ^ ^ • fldklHJfc SmitU j. bre, slutnje v nasprotno smer.« Smith mu je sledil. »No, lepo,« je rekel. »Morebiti sem nekoliko preobčutljiv. Potem pa imam že rajši tistih deset centov.« Charlie mu je ponudil denar. »Seveda to je le posojilo, gospod komisar. Zapisal si bom znesek, da vam ga pozneje vrnem.« Potem je zdrvel potepuh po česti Bethel v smeri proti Kraljevi cesti. Chan je svojo nogo že postavil na stopnico avtomo- hitel nazaj na vogal postajališča, kjer je počakal na naslednji vlak v Vaikiki. Charlie ga je videl, kako je vstopil in se odpeljal — brez predpravice na dolar. Počasi je stopal Chan nazaj proti policijski postaji. Kaj naj to pomeni? Očitno Robert Fyfe m samo njemu, detektivu, s takšnim poudarkom jpovedal svojega naslova, temveč tudi temu bilain gledal zamišljen za njim, ko je nenadoma stopil s stop- Smithu. In kazalo je, da bi ta v neki nujni stvari takoj rad go- ® . ... . i. . i «r #-* ■*«1 t iifralnnm nice nazaj in začel slediti potepuhu. Svetla mesečina je obsevala popolnoma prazne ceste in zato ^u.j.v r- --~-- - - . . . npna{lonia je bila za Chana velika nevarnost, da ga zasledovalec odkrije Nato je stopil skozi vrata ven V mesečini je nenadoma J ^ razume, je . . — =-----1 = -.------.«— zagledal postavo potepuha, ki se mn je bližala. »Glejte, to je sijajna ideja, gospod poročnik,« je rekel gen tleman. »S seboj me boste vzeli do postaje in me tam izvago-nirali, ali ne? Kako bi sicer prišel do svojega nad vse udobnega ležišča, To pot sem danes enkrat že premeri .« Charlie je segel ▼ žep in mu pomolil roko, v kateri je bit svoj posel. Smith je capljal s svojimi obrab-.! ljenimi'čevlji brez velikega hrupa vzdolž po cesti, toda Chan se jet drsal za njim, kakor da bi imel klobučevinaste copate. Potepuh je zavil na desno v Kraljevo ulico. Charlie se je varno in previdno tiščal hišnih zidov do vogala Fortstreeta, kjer voril z igralcem. Charlie je stopil v svoje vozilo, ko je njegov šef po stopni. cah prišel iz policijskega poslopja. »Mislil sem, da ste že davno doma, Charlie,« je rekel. »Spet me je nekaj zadržalo,« je razložil Chan. Njegov predstojnik je radovedno stopil bliže. »Kaj novega?« »Žalibog sem še vedno na isti točki,« je vzdihnil detektiv. »Pa vendar niste v tako brezupnem položaju pri vsei tej je r"° napeto vzornostjo oprezoval, ali bo njegov prijatelj tu stvari, kakor se delate?« je nekam boječe vprašal šef. 0 cenah na ljubljanskem živilskem trgu Ljubljana, 17. januarja. V januarski številki »Sadjarja in vrtnarja« je C. J. objavil tabelo, kako so se na ljubljanskem živilskem trgu v posameznih mesecih leta 1941 gibalo ceno. Neki ljubljanski dnevnik je po tej tabeli posnel obširen Članek ter s tem povečal zmoto in zmedo, ki bi lahko nastala že po sami tabeli »Sadjarja in vrtnarja« med ljubljanskimi producenti in tudi na dežeii. Zato se moramo na ta zmotna izvajanja povrniti, da seveda nehote in samo po površnosti zapeljana javnost ne bi obsojala niti mestnega tržnega urada ljubljanskega, niti predstavnikov ljubljanskih zelenjadarjev in vrtnarjev, ženskih organizacij ter prodajalcev zaradi napačnih nasvetov Visokemu Komisariatu, ki te cene uradno določa. Pisec navaja, da je majnika meseca na ljubljanskem trgu veljala berivka od 10—18 lir, prav tako ima majnika meseca ceno za zeleni radič 14—10 lir, za grah v stročju 12—16 lir, za breskve 20 lir itd. 2e julija meseca pa nepremišljen človek opazi silen padec cen in si domišlja, kako neusmiljeno oblasti cene pritiskajo in kako ogromno škodo delajo ubogemu zelenjadarju in kmetu. Berivke namreč v izvajanjih Č. J. sploh ni bilo več na trgu po mesecu juniju, zeleni radič se pojavi na ljubljanskem trgu šele decembra meseca s ceno 3.C5 lir, grah v stročju morajo poleti prodajati od 2.50 do 3 lir, a breskve od 3 do 4 lire! Razlika v teh cenah je tako ogromna, da mora ta stran obsojati pridelovalce, kako strašno so odirali Ljubljančane pred določanjem maksimalnih cen, a druga stran bo pomilovala uboge zelenjadarje, misleč, kako strašno jih pritiskajo oblasti. Toda stvar je popolnoma enostavna in nikakor ni tragična, ker je C. J. pač pozabil, da so bile cene pomladi še v dinarjih, pozneje pa v lirah! Sam namreč ves čas navaja vse cene za lirskem, namesto da bi opozoril na dinarske cene ali pa dinarske cene preračunal v lire. ari«! rieastičnih primerov zmede: Uradno določena cena je navedena pri zAleni že za september, ko smo dobili šele meseca novembra uradno določeno ceno za tak pridelek. Redkvica meseca majnika ni veljala 1 liro, temveč 1 din. Za navadni krompir je maja meseca navedena cena 2.50 lire, sedaj je pa maksimiran na 1.80! Glavnata solata naj bi bila veljala meseca junija 14 lir, že julija pa samo 2 liri. Regrat naj bi bil maja veljal 16 lir, čeprav za regrat nikdar še ni bila določena uradna cena in se tudi nikdar ni prodajal po 16 lir. Tudi nekaj drugih pridelkov ni bilo maksimiranih, čeprav so v tabeli in članku. Kar se pa uradnega določanja najvišjih cen tiče, jo pri vsaki objavi najvišjih cen v dnevnikih tudi poudarjeno, da so cene določene na šojah v rtieslnem tržnem uradu, ki se Jih udeležujejo zelenjadarji in vrtnarji, zeljarji, zastopniki naših največjih kmetijskih organizacij, predstavnice ženskih organizacij, predstavnik Pokrajinske delavske zveze, zastopniki konzumov in nabavljalnih zadrug, torej predstavnice in predstavniki najširših slojev naših konsumentov in producentov, enako pa tudi zastopniki prodajalcev. Mestni tržni urad tako dogovorjene cene vsakokrat predloži Visokemu Komisariatu, urad za kontrolo cen pri Visokem Komisariatu pa po svoji uvidevnosti predložene cene spreminja in odobri tor jih razglasi za uradno določene cene Vis. Komisariata. Mestni tržni urad je torej pri določanju najvišjih cen samo posredovalec, ki vedno skuša doseči soglasnost med pridelovalci in konsumenti. kar se mu navadno tudi posreči. In ker pri teh predlogih sodelujejo tudi pridelovalci, pač sami najbolje vedo, kako naj cenijo svoje pridelke. Propaganda proti domnevnim prenizkim cenam torej nikakor ni upravičena in utemeljena, predvsem pa je škodljiva konsumentom v teh izrednih razmerah, ko moramo posledice vojne pravično razdeliti na vse sloje, da ne bo trpela samo ena stran. Ali že imamo domačo lekarno? V vsako hišo, bodisi kmečko ali mestno, spada domača lekarna, ki naj vsebuje poleg ob-vezilnega materiala, kemičnih razkuževalnih sredstev, Škarij, pincet in drugega orodja tudi zdravilne rastline in zdravila, prirejena iz njih. V domačo lekarno spadajo tudi tinkture, praški, plja in mazila. Za lekarno vzamemo, če le mogoče, primerno omarico, lahko pa si jo uredimo tudi na kakem drugem prostoru. Glavno navodilo pri rabi domače lekarne naj nam bo, da ne smemo nikoli zdraviti z domačimi zdravili resnih in akutnih bolezni V takem primeru kliči vedno zdravnika I Domačo lekarno uporabljamo le za dolgotrajne, kronične bolezni, pri katerih vemo, da bolniku ne moremo škodovati. Pri kroničnih boleznih pokličimo zdravnika, medtem pa lajšajmo bolniku bolečine z blažilnimi čaji. Pri tovrstnih boleznih se za nadaljnje zdravljenje pomenimo s hišnim zdravnikom, ki bolnika dobro pozna. Zdravnik bo najl olje vedel, katere zeli bi pomagale v tem primeru. Pri kroničnih boleznih zdravimo bolnika navadno s čaji, ki učinkujejo počasneje, pri hujših bolečinah pa damo bolniku primerno množino tinkture. V novejšem času so po dr. Madausovi metodi pričeli zdravilne rože stiskati v posebne pilule, kroglice ali ploščice, ki jih bolnik zauživa. Ta način zdravljenja je zelo učinkovit, ker dobiva bblnik zdravilne rastline v surovem stanju, količino pa lahko strogo odmerimo. Pri kuhanju se namreč gotove snovi uničijo. Zato, če je le mogoče, imejmo dr. Madausove zdravilne preparate v domači lekarni. Tudi pri prvi pomoči ob nezgodah nam bo domača lekarna prav dobro služila. Z njo pa si bo lahko pomagal tudi zdravnik, si domačo lekarno spadajo poleg zgoraj na- i ju * razkužil, obvezilnega materiala, tudi sledeči čaji, tinkture, praški, olja in mazila. Čaji. Tavžentroža, preslica, islandski mah, bezgovo cvetje, lapuh, poprova meta, brinje, ko-priva, omela, rutica, Špajka, rman, gozdni koren, kolmež, krčnica, pelin, hrastova skorja, krhljika, pljučnik, sporiš, lučnik, lipovo cvetje, gosja trava, kadulja, materina dušica, borovnice, koperc, mačeha, regrat, slez, sleznica, sivka, steznik, triplat, trpotec, arnika. Izvlečki, Arnika, Iloffmalinove kapljice, encijan, borovnice, rožmarin, janež, brinje, kolmež, KOMEDIJA GLEDALIŠČE MLADIH LJUBLJANA in Jazz VESELI BERAČI FRANČIŠKANSKA dvorana SOBOTA 17. t. m. oh 18.30 - NEDELJA 18. t. m. ob 14.30 - PONEDELJEK 19 t. m. ob 18.30 rutica, pelin, steznik, sivka, gozdni koren, špajka, kafrni špirit, metin špirin, smetljika, jaščarica. Praski. Encijan, triplat, santalovec, soda bi-karbona, pelin, aloa, rman, sladki les, laneno seme. galun. Olja. Sivka, koperc, rožmarin, lan, mandelj krčnica, lučnik, rutica, janež, kafra, vrbena ’ Mazila. Omela, rutica, mirta, hamamela, 'lipa, janež, lilija, topol, lavor, sivka, ocetno kisla eli-nica. b Tako urejena domača lekarla zadostuje za vsako silo. Seveda dostikrat ni mogoče dobiti vseh teh zdravil, zato jih lahko nadomestimo ali zamenjamo s kakimi drugimi sličnimi. Prvi nastop »Pavlihovcev« je bil uspešen V četrtek so nastopili »Pavlihovci« v frančiškanski dvorani v okviru »Mrakovega gledališča«. Ti so poleg »Veselega teatra« in Klaičevih »Večerov humorja« tretja komična skupina, najmlajša po starosti sodelujočih, pa tudi po temperamentu in idejah najbolj mladostna. Ti štirje fantje so prinesli zaželjeno optimistično vedrino v humor, mladosten polet, bogato fantazijo in kopico izvirnih, presenetljivih idej. To so tipične oznake mladinske svežosti in sile. ki preveva njihove domisleke. Pri njih je samo smeh, komika — satire nil Ravno to je tako značilno za »Pavlihovce«. Sugestivno se čuti njih neposredna, življenjska sila. prežeta optimizma in zdravega humorja, ki predstavlja živo nasprotje senilnim, obrabljenim in cenenim komičnim efektom. Mladina se roga vsemu, kar je nezdravega, senilnega, kar bo zatonilo prej ali slej, ona gre s smehom skozi življenje. A glavno jo to: fantje imajo talent, dobri psihologi so in precej okusa imajo. S preprostimi sredstvi dosegajo dobre učinke V svojih zamislekih zahtevajo od gledalca fantazije in nekoliko tiste čudovite otroške naivnosti. Japonski aranžma je bil naravnost sijajno podan z naj-skromnejšimi sredstvi. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so nam prizanesli z jazzom in ga učinkovito nadomestili z domačo, s toplim očbutjem zapeto pesmijo. Kova kategorizacija hišnih pomočnic in hišnic V zvezi z naredbo Vis. Komisariata št. 187 (Sl. list št. 104 z dne 27. 12. 1941) bo Zavod za socialno zavarovanje od 1. 12. 1941 dalje zaračunaval prispevke za služkinje in hišnice po II. mezdnem razredu ne glede na višino zaslužka, in sicer za 26 delovnih dni mesečno, kar »znaša 25.30 lir na mesec. Za hišno pomočnico (služkinjo) se v smislu te kategorije smatra ženska oseba, ki v hišnem gospodinjstvu fizične osebe izvršuje dela, ki niso posebej specializirana. Vse ostalo osebje, zaposleno v hišnem gospodinjstvu (kuharico, sobarice, vzgojitelji otrok, gospodinje, postrežnice in podobno) se uvršča še vnaprej po višini zasluška. Opozorilo Vsi izseljenci nemške narodnosti, stanujoči v Ljubljani in okolici, ki so se javili za izselitev v Nemčijo, se opozarjajo, da je poslednji transport določen za dan 20. jan. 1942. Vsi oni, kateri še niso do sedaj sprejeli obvestila, kdaj se imajo izseliti, se pozivajo v njih lastnem interesu, da se zanesljivo javijo najkasneje do 17. januarja 1942. v transportnem oddelku na Starem trgu 21-T. nadstropju. — Pooblaščenec nemških izseljencev. Sodba v Vokičevem procesu: 10 mesecev ZDRAVILNA ZELIŠČA VSEH VRST kupuje in najboljše plača Grom Jože, Ljubljana, I Tržaška ceita ti. I Ljubljana, 17. januarja. Dne 10. t. m. prekinjena razprava proti bivšemu poročniku Ostoji Vokiču zaradi zločinstva tatvine se je včeraj ob 10 dopoldne nadaljevala pred istim zbornim sodiščem in je trajala dobri 2 uri. Za razpravo je vladalo večje zanimanje iri jo bil avditorij polno zaseden. Dopoldanska razprava je bila izpolnjena z govori državnega tožilca, zastopnika drž. pravobranilstva in branilca. Drž. tožilec g. Bogdan Lendovšek je v polurnem govoru skfbno nanizal vse momente, ki obremenjujejo in obtožujejo obtoženca zločina tatvine vojne blagajne. Zločin naj bi bil obtoženec izvršil na drzen način in pod izrednimi okoliščinami. Navedel je med drugim zanimivost, da je 1. apri>a lani bivša divizijska oblast dvignila pri podružnici Narodne banke v Ljubljani ogromno vsoto 75 milijonov. Kam je ta vsota izginila, ni dognano, neizplačane pa so ostale razne vojne dobave in izplačane niso bile plače oficirjem in drugim. Obtožbo oslanja v prvi vrsti na izpovedbe priče dr. Druškoviča. Za obtoženca je predlagal eksemplarično kazen, strogo kazen tudi za obtoženko Olgo Vokičevo. Dr. Kocjančič, zastopnik drž. pravobranilstva, se je pridružil izvajanjem drž. tožilca in je senat opozarjal še na nekatere bistvene okolnosti, ki obremenjujejo obtoženca Vokiča. Končno je predlagal, da se obtoženca hkratu obsodita na povračilo zneska po odbitku vsote, ki je bila zaplenjena. Branilec dr. Maks Snuderl jo v dobro uro trajajočem govoru zbral vse gradivo in vse dokaze, ki nasprotno razbremenjujejo obtoženca v pogledu bistvene obtožbe, da naj bi bil Vokič zakrivil zločin tavvine, odnosno uradne poneverbe. Takrat je množice obvladala vojna psihoza, nastal je razpad. In dejanja, storjena v takih okoliščinah, niso kazniva. Denar je bil res derelicta. Za oba obtoženca je predlagal oprostitev. Predsednik sodnega zbora, g. Ivan Brelih, Je nato opoldne objavil, da bo sodba objavljena ob 17. uri. Točno ob določeni url je g. predsednik v prisotnosti obeh obtožencev, drž. tožilca, zastopnika drž. pravobranilstva in branilca med splošno tišino prečital sodbo s kratko utemeljitvijo. Predsednik je začel: Obtoženec Ostoja Vokič je kriv, da je v času od 11. aprila do 15. maja lani kot državni uslužbenec za sebe uporabil znesek državnega denarja, najmanj 340.000 din, zakrivil je s tem prestopek po § 379. k. z. (zloraba uradne dolžnosti) in se obsoja na 10 mesecev zapora, na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni ter na plačilo povprečnine v znesku 200 lir. Zasebna udeleženca — državni zaklad in Ivan Breskvar — se zaradi svojih odškodninskih zahtevkov zavračata na civilnopravdno pot. Obtoženec pa se zaradi zločina tatvine glede ostalega zneska, da bi si prilastil milijonske zneske, oprosti Oprosti se nadalje obloženka Olga Vokič od obtožbe, da bi pomagnla prvemu obtožencu in denar prikrivala. Sledila je nato kratka utemeljitev, ki se je v polnem obsegu nanašala na vprašanja pristojnosti sodišča, na vprašanje tatvine ali uradne poneverbe in na vprašanie, da li je bil obtoženec takrat še državni uslužbenec. Državni tožilec je proti sodbi prijavil revizijo glede obeh obtožencev in priziv zaradi prenizke kazni, S tem je bila milijonska afera začasno pred sodiščem likvidirana. Prijava koles in kočij Urad za registracijo koles in kočij v Beethovnovi ulici 7 posluje za stranke vsak delavnik od 9—14. Tudi pogrešane kočije in bicikle, ki so bili — ali oddani na vojne vežbe ali odtujeni — morajo lastniki vozil temu uradu. Prav tu morajo javiti lastniki vozil tudi vsako spremembo bivališča. Oboja obvestila, pravočasno predložena. so takse prosta. Kočije in kolesa, ki so dotrajana ali ki so zaradi kvara poslala neuporabna za promet, morajo lastniki odjaviti, obenem ie treba vrniti evidenčno tablico in prometno knjižico temu uradu. Ta odjava se mora kolko-vati s kolkom za 4 lire. Razen tega mora lastnik plačati celo redno takso. — Kr. Kvestura v Ljubljani. Zahtevajte povsod naš list! Novo mesto Naročnike »Slov. doma« iz okolice opozarjamo, da poravnajo zaostalo naročnino, ki jo lahko plačajo v Slovenčevi podružnici (Krajčeva trgovina), da boste tako v redu prejemali »Slov. dom«. — Znamenita povest »Moje ječe« iz Slo« venčeve knjižnice se že dobi po 5 lir v podruž* nici. »Tropa brez zvoncev« je še nekaj izvodov na razpolago. Ljubljana Koledar Danes, sobota. 17. januarja: Anton, pušč. Nedelja, 18. januarja: Petrov stol v Rimu. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec. Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška 48. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil v eobo’0 od 2 Odo jx>nedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra 7, tel. 41-52. Aleksandra Velikega in Diogena ožive danes v soboto, dne 17. t. m. ob pol 7 zvečer v frančiškanski dvorani Komedija gledališča mladih in Veseli berači. Petje in jazz Veselih beračev. Burke, skeči, satire, narodne pesmi. Ponovitev 6poreda jutri v nedeljo, 18. t. m. ob pol 3 in v ponedeliek, 19. t. m. ob pol 7 zvečer: Predprodaja vstopnic vsak dan od 10 dalje v frančiškanski dvorani. Gospodinjt hupujte »ALPA« čaj! Opozarjamo na koncert orgelskih del iz pred- klasične dobe, ki bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob Vil uri zvečer v Hubadovi dvorani. Koncert l>o izvajal na orglah Glasbene Matice skladatelj prof. Matija Tomc, ki bo govoril hkrati tudi uvodno besedo k temu koncertu, v katerem nas bo‘ upeljal v koncertni spored ter pojasnil to dobo, ki spada nekako v razdobje 1500 do 1750, kar se tiče orgelskih skladb in izvajanja na orglah. Koncertni sjiored, ki ga bomo priobčili v ponedeljek, prinaša dela najrazličnejših avtorjev, ki spadajo v različne šole in k različnim narodnostim. Opozarjamo na točen začetek koncerta ob K 7 zvečer in na nizko vstopnino. Vstopnice se dobe v knjigami Glasbene Matice. Mrakovo gledališče, frančiškanska dvorana. Nedelja, 18. t. m.: »Pavlihovci«. Zadnjikrat. Začetek ob 10.30 dopoldne. — Torek, 20. t. m.: »Elektra«. Premiera. Začetek ob 18. — Opozarjamo na zadnji nastop »Pavlihovcev« in na premiero velike antične tragedije »Elektra«. Blagajna franč. dvorane dnevno od 10 do 13 in od 15 do 17. Vse Šolske pofrebSttne ima stalno v zalogi po zmernih cenah papirnica Liudshe Hnflfarne v Ljubljani, Pred Škofijo 5 tel. 25-29 in Miklošičeva c. 5, tel. 30-30 Važen delavski sestanek bo v nedeljo, 18. jan. 1942 ob 10 v veliki dvorani Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva c. 22. Med prihodnjim tednom bodo pogajanja za sklenitev novih kolektivnih pogodb za pleskarje, soboslikarje. kleparje, monterje, inštalaterje, mizarje, krojače, modistke, šivilje in dimnikarje, s katerimi se bo uredilo delovno razmerje za leto 1942. Vabimo na sestanek odbora delavskih strokovnih organizacij gornjih strok. Sestanka se lahko udeleže tudi ostali delavci gornjih strok, ker bodo na sestanku podana poročila tudi o drugih važnih delavskih zadevah (izredne brezposelne podpore, minimalne mezde itd.). — Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani. Veseli berači in skupina Gledališča mladih prirode danes, 17. t. m. ob '47 zvečer, v nedeljo popoldne ob 543 in v ponedeljek zvečer ob 547 pester večer skečev, satir, burk itd. Jazz. Petje. Pesmi. — Prednrodaia vstopnic vsak dan od 5410 naprej v frančiškanski dvorani, kjer bodo tudi vse predstave. Ljubljansko trlednlišče Drama. Robota, 17. jan. ob 17.80: »Rokovnjači«. Izven. Nedelja, 18. jan. ob 14: »Dom«. Izven. Znižane ceile. Ponedeljek, 19. jan. zaprto. Opera. Sobota, 17. jan. ob 17: »Prodana nevesta«. Izven. Nedelja, 18. jan. ob 10: »Princeska in zmaj«. Izven. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. — Ob 15: »Ples v Operi«. Opereta. Izven. Fonedeljok, 19. jan. zaprto. Igor Zagrenjen: 111 Zavetje v pečevju Takole je pleteL Pa ne dolgo. Možat sklep ga je vrgel pokonci. »Saj sem ves preležan!« j« zagodel m Mateje počakal — tu so že godli, tam so godli. ... Spalo jih je, kakor se je dalo sprevideti, le še nekaj. , »Zdaj pa le, možje, pokonci!« je nato zavpil. In kakor bi bili čakali njegovega ukaza, 60 začeli sedati, 6e pretegovati in zehati. Kmalu že pa so bili vsi na nogah. • Ognji, ki so goreli V6o noč so veselo buhnili, ko jim je več pridnih rok po-, skrbelo za izdatnejšo rejo. Tržani so segnali premražene Francoze j>okonci, spet 60 morali k vodi, zdaj pa prav dol do Šumke. Ali 6e še spomnite, kako je bilo takrat, ko 6te streljali na naše ljudi, ki 60 čežnjo poganjali živino in se sami reševali? Zdaj je pa drugače! Preteto se je zasukalo! Naglo skuhajo kosilo. Ko se ob ognjih segrejejo, pridejo drug za drugim kmalu ao vesele volje. Tak danes bomo pa doma! Drugega i re6 ne bomo ugledali kakor pogorišča — pa saj to itak vemo! Za nas, hudč preizkušene ljudi, je to že stara reči Kaj vse smo že videli, kak-trpljenja 6mo bili priča! Zdaj ni več tista ura, ko je gorje padlo na nas ka .,,sf jastreb spusti z jasnega neba na ptščel Kje je že to! Kar je [»orušenega, bomo spet postavili pokonci, še lepše, še trdnejše. Kar nas je bolelo, je zaceljeno. , ,a.?.£ ne 8e ne odpirajo več. Ne bomo tožili, ne prehvali solzd, ne grebi« po bridkih spominih! Druge reči nam zdaj hodijo na mar! Z delom bomo vse popravili, kraj in dom bosta nova samo po naši volji — m nikogar drugega! • Ko pokčeijo, razglasi Tone: »Zdaj pa vsak v svojo kraj, vsak s svojimi Francozi! Rajža je v kraju, doma 6mo, 6tari sosedje na 6tarem svetu!« Možje iz Globokega vzem6 svoje odbrano, Goljavam prav tako. Tisti iz Mrzlega dola sklicujeto svoje, Tone pa z Gradišarjem zbere Senožečane. Po ljudeh in potrebi se razdele tržani, ki bodo poslej zraven pri delu im stražili Francoze. Saj je že kar gorko! Jutranje 6once ima pa le še zmerom 6vojo moč! Ko so vsi nnrčd, krenejo. Zdaj f>a vidiiy Globoko se jaoslavlja od Mrzlega dola, oboji od Ooljave m Senožeti, v se v pr čk lete klici in odkrite želje hudo preizkušenih, epainetovanih ljudi. Nazadnje ostane s 6vojo senpžeško trumico Tone Vresk sam. Todle zavijemo 6 ceste, zdaj pa v bregl Kmalu se bomo še mi razkropili, vsak k svojemu požganemu domu. ki ga že toliko časa nisi videl! « Sele zdaj ie Tone vzel za mar, da hodi žnjirm tudi Pohar s svojimi Francozi in dvema tržanoma. »Kaj pa ti, Pohar, kaj nisi ostal spodaj?« Pohar je prišel v zadrego. »Saj ne boš hud, Tone, če sem se bil potuhnil! Dejal sem 6i, kaj pa naj delam vso dolgo zimo v lastni hiši? Zmerom mi bodo hodili na misel domači, kje 60, če 60 še živi, če bodo še kdaj prišli nazaj!« »Pa si 6i mislil, v druščini bom lažje prebil in 6e zamotil do pomladi, kajne? , Povem tl pa, da ti bo drugoval samo Oradišar, sosedov bi pa nemara tudi i sjaodaj dobil dovolj takih, da bi radi e teboj kdaj pa kdaj spregovorili kakšno besedico, ali mar ne, Gradišar, kaj dčš?« »Zares da bi jih dobil!« je potrdil Gradišar. I »No, vidiš!« je rekel Tone. Pohar pa je «pet začel: »To ie vse res, Tone! Najx>tilo pa me je za teboj gor še nekaj drugega! Dejal sem si: Pohar, Vreskov Tone te je sprejel takrat v zavetje, ko se pod milim Bogom nisi vede! kam obrniti. Jesti ti je dajal in pri ognju si se lahko grel vso zimo. Nič |)rida te ni, če mu tega vsaj 'majhno ne povrneš!« . »Nikar mi ne govori! Vsak kristjan bi moral napraviti tako, kakor sva takrat midva z Gradišarjem!« Pohar ni na te besede nič odgovoril. Cez čas šele se je Tone &pet oglasil: »Sicer pa, napravi, kakor veš! Dobrega pomočnika 6e človek nikoli ne otepa! Eno mi pa moraš obljubiti: to, da boš čez zimo imel v skrbi mojo novo hišo in domačijo! No, če 6i take volje, meni bo jx>-tlej čisto prav! Sjiomladi ti bomo j>a mi ix>magali, ko boš postavljal dom in kmetoval!« To je bilo tedaj zgovorjeno. ' .Dolga je bila pot. Skozi gozdove se je vlekla, šla čez ko-šenice, tekla enakomerno, se vzpenjala in spuščala. Zdaj so morali zavirali, zdai z vsemi močmi potiskati. Sonce je 6ijalo na svetli <»ozd znani tako domači duh pritlikavega ščavja, ki Y Vroči™’ le eiIiI v ^nice. Zdravo je dišalo po smoli in jx> igličevju. Globoko je človek šel po sapo k 6voji sanmi, zdaj oni. Proti večeru 60 ostali samo še trije: Tone, Gradišar in Pohar. Majhno preden je 6once zašlo, se je poslovil še Gradišar. PohaT in Tone pa sta po ozki poti krenila na levo. Večernica je migljala na čistem, mirnem nebu, prav na sredo, nad ožgane ruševine Vreskovine, ko 6e je ustavilo tudi zadnje krdelce. Zamišljeno je obstal Tone. V veselje, da je spet doma, 60 jele padati grenke, težke kaplje jaelina Spomin se mu je silil na minule žalostne dni, ko je bil izgubil vse ljudi, kar jih je imel na svetu rad. Ko pa 6e je zastrmel v ruševine, se je namah otresel žalosti. Odločna in podjetna misel ga je prežarila kakor iskra: »Se lepše bo še boljše večji dom, večji 6vet!« je dejal skoraj na glas. Naglo so nakrmili in napojili živino, tisto, kar so bili prijaeljali s seboj, j>a 60 pustili, naj bo čez noč kar na vozovih. Potem so zakurili in 6kuhah večerjo. Tržani so bili trudni od pota in bdenja. Nič dolgo se zatorej niso pomišljali. Z voza 60 potegnili močne vrvi, po dva pa po dva sta potem trdno povezala slednjega Francoza na rokah in nogah. »Tako! Nocoj nam zanje že ne bo treba 6krbeti!« III i rrrr Žalost in veselje:; j | | | | | j | | | Risal lože Beranek ssc Besedilo priredil Mirko Javornik J | j | J | | | J J 1 11 328. » .. Nekaj mesecev pozneje me je obiskal frgovec, ki je bil prišel iz južne Amerike Blizu mesia Lime je živel pri nekem nemškem posestniku. Po njegovem opisu sem spoznal, da mora ta Nemec biti moj bratranec. Odločil sem se, da pojdem za njim .. .♦ 0 ».. Povedal sem ta sklep ženi. Bila je zadovoljna, čeprav me ni rada pustila samega. Z menoj ni mogla. Bog nama je dal drugega sina Ferdinanda in nama s tem malo potešil žalost. Vendar sva si vse prizadevala, da bi našla izgubljenega prvorojenca ...« 330 d .. .Poslovil sem se od ljubljene žene, ki me je spremila v pristanišče. Obljubil sem ji, da se bom prej ko prej vrnil. Dobil sem prostor na španski ladji, ki je peljala blago v Južno Ameriko. V začetku smo imeli lepo vožnjo, biez oblaka m viharja...« Kako je zdaj s tobakom v Evropi Največ in najboljšega tobaka imajo v Evropi Bolgarija, Grčija in Turčija Iz Bukarešte poročajo: V mnogih evropskih državah se čuti zdaj neka stiska pri oskrbovanju 6 tobakom. Vojna je prekinila zlasti uvoz tobaka ta izdelovanje cigar, ki jih je Evropa prej dobivala iz krajev onstran morja. Nastala je nekaka praznina in manjka zdaj približno 120.000 ton tobaka na leto. Vse dozdaj so tisti, ki kadijo cigare, še nekako zadostili svojim potrebam, ker so tobačne tovarne še razpolagale z znatnimi zalogami in zlasti še zato, ker je bil holandski tobačni trg izredno dobro založen. Ker ni bilo mogoče preprečiti vedno večjega pomanjkanja za cigare, 6e je vedno več kadilcev oprijelo cigaret Zdaj proučujejo vprašanje, ali bo evropska proizvodnja tobaka zadosti velika, da bo lahko jx>krila znatno večje zahteve V vojnem času. Glavne evropske pridelovalke tobaka za cigarete so Bolgarija, Grčija in Turčija Njihova sedanja zmogljivost proizvodnje tobaka se 6uče okrog 130 do 140 tisoč ton na leto. To zadostuje za evropsko potrošnjo v normalnih razmerah. Tem deželam pa ie treba prišteti še nekatere druge, v katerih je pridelek tobaka še tudi kar zadovoljiv, čeprav 6e j>o 6voji kakovosti ta tobak ne more pri- merjati z bolgarskim, grškim ali turškim tobakom. Zgoraj navedenim količinam je treba dodati še 42.000 ton italijanskega tobaka, jjribližno 60.000 ton nemškega (pri tem je vštet tudi pridelek tobaka v zasedenih deželah), 38 tisoč ton francoskega in 40.000 ton cigaretnega tobaka, ki ga pridelajo v drugi deželah jugovzhodne Evrope, kakor n. pr. v Srbiji in v sedanji Hrvatski. Ce uj>oštevamo tobačni pridelek tudi v deželah izven Bolgarije. Grčije in Turčije, lahko rečemo, da znaša celotna letna proizvodnja tobaka v Evropi kakih 310.000 ton na leto. Tolikšne množine približno odgovarjajo sedanji povečani porabi tobaka. V nekaterih državah so, kakor pravi to nemško poročilo iz Bukarešte, 6kušajo na vse načine pospešiti gojitev tobaka, da bi ga pridelati čimveč. Tako imajo na primer v Romuniji za leto6 v načrtu, da bodo dosti več zemlje zasadili s tokakom, tako da bo celotna romunska, s tobakom zasajena površina merila 26.000 ha. To se z drugimi besedami pravi da so Romuni to površino v primerjavi z letom 1937, raztegnili za sto odstotkov. Posebnega poudarka so vredni italijanski poskusi 6 saditvijo cigaretnega tobaka amerikanske vrste. Kako dolgo žive rastline in živali Od alg do več tisoč let starih dreves ter od muh enodnevnic do 300 letnih želv Vprašanje, kako dolgo luliko žive posamezne rastline in živali, vzbuja med prirodoslovci že dolgo časa veliko zanimanje in so mu posvetili precejšno pozornost zlasti v zadnjih desetletjih. Dolgost življenja posameznih rastlin in živali je dokaj različna in se giblje v nenavadno širokih mejah. »Članom* nekuterih rastlinskih družin je namenjeno silno kratko življenje, tako da si jiač njih rojstvo in smrt sledita tako rekoč neposredno drug za drugim, poznamo j>a na drugi strani spet takšne rastline, katerih življenje se zdi naravnost »večno«. V življenju rastlin je važna njihova izredna sj>osobnost za prerojenje in nenavadna moč rasti, ki se opaža pri mnogih visokih rastjinah. Najstarejša drevesa, torej tista, ki so doživela že nekaj stoletij, iinajo to lastnost v nič manjši meri kot mlade rastline, ki je njihova življenjska sila tako rekoč še neizrabljena. Tudi ni rečeno, če se na drevesu nekaj vej posuši ali jih recimo vihar polomi, da je tisto drevo /e obsojeno na neizogibno smrt Dostikrat se zgodi, da celo nn vejah, ki so se posušile, poženejo sveži popki. Zelo odločilna je potem za starost, ki jo kakšna rastlina doseže, tista doba, ko začne počenjati listje, torej pomlad. Listi so najobčutljivejši udje žive rastline. Stalno so izpostavljeni raznim zajedalcem in škodljivim zunanjim vplivom, istočasno pa predstavljajo oskrbovalni sistem, ki je najvažnejši in najjjotreb-nejši. Tudi če rastlina izgubi listje, ni nujno, da bi morala že zato »poginiti«. Nasprotno ]>a doba, ko se rastlina odene z novim zelenjem, velja za čas velikega prerojenja, ki daje rastlini moč doseči večjo starost, kakor bi jo dosegla, če ne bi leto za letom izgubljala starega listja. Med rastline, ki jim je usojeno najkrajše življenje, spadajo vsekakor alge, gobe, razna zelišča in žita. Med njimi, ki sodežejo izredno visoko starost — izreden primer tvori tako imenovana »orjaška sequoia«, ki je visoka 12 metrov in meri obod njenega debla pri tleh 10 m. doseže pa starost tudi 4—5000 le* — zadostuje, če omenimo smreke, bor in ciprese, ki dočakajo včasih starost 3—400 let, dalje bukve, ki brez posebnih težav dočakajo 90 let, ter končno nekatere vrste hrastov, kakor toseus pacata, ki dočaka dostikrat tudi celili 1000 let. Prav tako različna, če ne še bolj kot pri rastlinah, je življenjska doba raznih živali Največjo starost dočakajo menda plazilci in dvoživke in med njimi zlasti želve. 200—300 let stara želva ni nobena posebnost. Med sesalci dožive najvišjo starost menda sloni (150—200 let), med ptiči jastreb (108 let), orel (104 leta), sokol, velika uharica, papagaj, labod in krokar (100 let). Zavidljivo visoko starost pa dočakajo tudi gosi (80 let), štorklja (70 let), golob, galeb, žerjav in raca (40—50 let). Prav tako stari so lahko tudi konj, osel, medved in kamela. Največ ,40 let dočaka med sesalri povodni konj, od plazilcev in dvoživk pa krokodil ter krastača. Kvečjemu 30 let živi severni jelen. 20—25 let lev, tiger, bober, čebra, krava in divji prašič od 15—20 let domači prašič, kokoš, številni majhni ptiči, tudi kanarček, ki včasih doseže celo 25 let starosti Življenjsko najodpornejši pa je med malimi znanimi ptiči vrabec, ki doživi tudi do 60 let. Nekoliko krajše življenje je usojeno volku (12—15 let), lisici (10 let), veverici (10—12 let), malim plazilcem (9—12 let), psu in močeradu 10—12 let, zajcu 7—8, mački 2—10 in domačemu kuncu 5—7 let. . V primeri • temi živalmi pa je življenjska doba rib dosti daljša, vsaj kolikor je doslej znano za nekatere vrste rib. Ugotovljeno je, da razne ribe dosežejo starost nad 100 let, najdaljše življenje pa je, kolikor je pač doslej dognano, usojeno ščukam, krapom, jesetrom in kitom. Zelo malo časa žive na splošno žuželke. Tako je na primer tako imenovanim muham enodnevnicam usojeno živeti le nekaj ur. Mnogo vrst metuljev tudi živi le nekaj dni in navadno poginejo že, brž ko zležejo iajčeca. žuželke v splošnem žive le v toplejših letnih časih in nekatere odnesejo že prve mrzle sape. Prav malo je izjem, to se pravi, takšnih žuželk, ki bi preživele eno ali več zim. 10—15 let ostanejo pri življenju le samice nekaterih vrst mravelj. 5 let živi tudi matica pri čebelah in pri termitih, dočim čebele delavke žive komaj 6 mesecev, še manj pa trot. Razmeroma zelo dolgo pa žive lahko mr-hobrbci. celo do 11 let. Pijavke se drže pri življenju tudi 20—27 let, trak ul in po celo 25—35 lef. Pijavke spadajo torej med izredne trdoživke. Tudi na Portugalskem samo dve vrsti kruhr Z raznimi omejitvami sedanja vojna hidi Portugalski ni prizanesla. To dokazuje poročilo iz Lizbone, ki pravi, da se je portugalska vlada odločila zaradi zmanjšanja uvoza živil uvestii slabši kruh, kamor pa so ga Portugalci dozdaj jedli. Odslej bodo portugalski peki pekli'le še dve vreti kruha. Zaenkrat 60 še zavrnili predlog za uvedbo ene same vrste kruha, torej enotnega kruha, kakršnega jx»znamo po drugih evropskih deželah, kjer ie vpuv sedanje vojne večji. I »SLOV. DOM« v vsako hišo! Veliki načrti za zgraditev evropskih prekopov Z Atlantika in s Severnega morja bodo ladje lahko plule čez Evropo na Sredozemsko in Orno morje Eno zadnjih poročil iz Berlina se bavi, vsaj nakratko, tudi z vprašanjem plovnih prekopov, ki jih v bodoče nameravajo zgraditi na evropski celini. Poročilo prav;: Izvedba velikega načrta za zgraditev notranjih plovnih prekopov čez Evropo bo deloma uresničena že v času sedanje vojne. Ti prekopi bodo re6 življenjskega pomena za gospodarsko samostojnost na naši celini. Glavna žila v tej mreži prekopov bo Donava. Madžamska, Romunija in Bolgarija zdaj modernizirajo svoje pristaniške naprave ob Donavi in prav tako tudi svoje podonavsko bro-dovje. Velikega pomena bo — nadaljuje berlinski poročevalec — tudi prekop med Renom, Majno in Donavo, na katerega bo priključenih še mnogo drugih stranskih prekopov V Italiji zdaj grade prekop, skozi katerga bodo ladie lahko plule z Jadranskega morja v Donavo in ki bo obenem predstavljal tudi nejKeredno zvezo med Italijo in Romunijo. Romunija je od 6Voje strani namenila vsoto 160 milijonov lejev za zgraditev prekopa med Donavo in prestolnico Bukarešto. Tudi pristanišče Konstanco nameravajo zvezati z Donavo. V Franciji hočejo tudi izvesti načrt, po katerem bodo zgradili cel ©istem prekopov, ki bodo predstavljali prometno notranjo francosko Mo med Atlantskim morjem in eRnom. Ce 6e V6i ti načrti irvedeio, bos'a v bodoče Atlantski ocean in Severno morje zvezana po celi mreži prekopov s Sredozemskim in Črnim morjem. Tn-ba se je bilo odločiti. Franco mora odpotovati, zapustiti ženo, otroka, starega strica, mogoče za nekaj mesecev, mogoče zn nekaj let. Zapustili mora Valsoldo, drago hišico, svoje rože, morda za vedno. Oditi mora v Piemont, poiskati si dela in zaslužka z upanjem, da bo lahko poklical družino k sebi, kadar bi izginili vsi veliki narodni upi. Bil je vesel, da je izbrala žena cerkev in ta slov-sni trenutek, da mu da poguma za to žrtev; zato ni več izpustil sladke roke. Tudi on jo je držal, kakor bi jo držal ljubimec. Ni pogledal Luize, obraz mu je ostal nespremenjen, telo nepremično. Samo 7. roko je govoril, z dušo na dlani in v prstih. Bila j" to najbolj strastna govorica, polna nežnosti, ljubkovanja in ognja. Nekajkrat se je hotela nežno izviti, a on jo je trdo držal. Z dvignjenim obrazom je gledal na oltar, kakor zatopljen v orglnnje, v duhovnikov glas, v petje ljudstva. V resniti pa ni spremljal molitve, čutil je navzočnost Boga. Nekako zamaknjenje ga je obšlo. Vse je kipelo v njm od ljubezni, od bolesti, od zaupanja v Boga. Lniza ga je prijela za roko, ker je vedela, da moli, da va lovijo v njegovem srcu vse skrbi in dvomi. V rcsnici je pa hotela vliti mu poguma, ker je bila prepričana, da je dobro zanj, če izvede ta bolestni odhod. Ni razumela stisljaja, ki ji jr odgovoril. Zdelo se ji je, da je to strasten odpor proti ločitvi. Ker tega ni mogla odobravati, četndi bi bila tako zelo rada, je vsak trenutek poskusila, da Izvije svojo roko iz njegove. Med povzdigovanjem je on iz spoštljivosti potegnil svojo roko Iz njene. Pot-m je moral vzati na roke Marijo, ki je za- spala. Spala je najprej z glavico na očetovih ramah ter kazala lep, miren obraz. Ta ljubljenka ni vedela, da bo moral iti oče daleč, daleč proč. In srce njenega očeta je postalo mehko zaradi tega malega, toplega zaklada, ki je dihal vanj, te glavic"', ki je imela duh . gozdnega ptička. Zazdelo se mu je, da je že odšel, in da ga ona išče, da joče za njim. In v roke mu je šinilo hrepenenje, da bi jo stisnil k sebi, a obstal je iz strahu, da bi je ne bil pr budil. Gilardoni je šel prvi ven. Stal je na pragu In čakal dono Estero z odprtim dežnikom. Prišla je Luizi ob roki. In zlobna Luiza je rekla profesorju navzlic tihim prošnjam tovarišice: »Tu je vaša dama.« Estera ni imela poguma, da bi odklonila Gilardonijevo roko. Le smehljaje mu je omenila, da sveti tisoč zvezdic. Gilardoni je pogledal nebo, izrekel dva ali tri stavke brez brez smisla ter zaprl dežnik. Ni več snežilo. Nad Boglio je bilo nebo jasno in v zraku je neprenehoma bučalo. »Veter, veter!« je rekel Ismarl, ki se jim je pridružil. »Jaz grem peš!« je zastokala zdaj Cija, ki je imela velik strah pred jezerom. Ljudje, kj so se usuli iz cerkve, so razkropili in razpršili skupino ter jo povlekli po stopnicah navzdol. Znova se je sešlo teh §'st popotnikov z brodnikom na trgu S. Mamette. Dona Estera je rekla, da ji ni prav dobro; zato odklanja čaj in pojde peš domov s Cijo. Profesor je stal ob strani in molčal. Franco in Luiza sta vedela, da bi bil zastonj vsak ugovor. In tako sta odšli ženski proti domu. Spremljal ju je Ismael, ki se je moral potem vrniti1 po Maironijeve in po čoln. • V Gilardonijevem salonu je gorela petrolejka, v peči je prasketal prijeten ogenj. Plnella je vse pripravil za čaj A narediti ga je morala Luiza. Zakaj zdelo se je, ko da je profesor ’ čisto iz uma. Ni delal drugega, kakor da se je zmerjal z norcem in oslom. Sprva se ni dalo nič izvl~či iz njega. Polagoma pa je prišla na dan zgodba o nebesih pod dežnikom in peklenske posledice teh nebes. Ko so šli po cerkvenih stopnicah navzdol, je prišlo med njim in Estero do naslednjega razgovora; »Veste, dona Estera, bojim se, da sem vas razžalil.« »Kako?« »Z ono stvarjo pod dežnikom.« »S kakšnim dežnikom?« Profesor si ni upal ponovit} poklona. »Saj veste, rekel sem vam nekaj...« »Kaj?« / »Govorila sva o nebesih ...« Estera je molčala. in kadar sem skupaj z nekom, ki ga spoštujem, ki ga iz vsega srca spoštujem, takrat zinem lahko kakšno neumnost. Tudi zdaj bi bil skoraj rek~l eno, dona Estera.« »Saj niso neumnosti,« je odgovorila Estera, se ločila od njega in odšla s Cijo proti Orii. Toda profesor o tem pogovoru ni poročal tako. Pripovedoval je, da je razkril svoje globoko čustvo in da se je dona Estera ujezila. Franco bi se bil zelo rad zasmejal, Luiza pa je šaljivo rekla: »Prepustite to meni, pustite meni, naredila bom čaj, in mir in vse; vi pa prihodnjič ne bodite tak zapeljivec!« Malo je manjkalo, da profesor ni pokleknil pred njo ter ji poljubil čeveljčka. Opomogel si je, prevzel dolžnosti gostoljubja in ponudil prijateljem čaja. »Poglejte Marijo,« je rekel Franco tiho. Deklica je zaspala v profesorjevem naslanjaču poleg okna. Franco je vzel svetilko v roko ter jo dvignil, da bi boljše videl. Otrok je bil podoben nebeškemu bitju, ki je padlo na zemljo s svetlobo zvezdic. V spanjn ji je bila po obrazu razlita nadzemska sladkost, skrivnostna slovesnost. Za Ljudsko tlakarno » LJnhIJanli Jot« Kramarič — Izdajatelj Ini Sodja - L re