4. Stev. Novo mesto 15. fobnivarja IDOfi. XXII. letnik. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 1, in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemćijo, Bosno in druge evropske države znala 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroÈnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. E aOSPOl^RSTVO- Preoravanje travnikov. Zakaj se pri oas tu in tam travniki preoravajo in izpremene v njive? Ali morda za to, ker ;iii imamo preveč? Ali zato, ker je poljedelstvo bolj važno za nase kraje kakor je travnistvo in živinoreja? Ali morda iz tega vzroka, ker nam zmanjkuje njiv za pridelovanje potrebnega živeža? — Ne, to niso vzroki za preoravanje travnikov, Pravi vzrok, da se travniki predelujejo v njive, tiči v tem, ker nam travniki sčasoma tako opešajo, da ne dajejo zadostnih košenj. In zakaj nam opešajo? Zato, ker jih nié ne gnojimo in sploh niČ ne obdelujemo. Ko bi nase travnike tako gnojili, kakor jih gnoje po drugih krajib, potem bi nam dajali ravno tako bogate koianje, kakor jili dobe po drugih krajih. Kusa bi se zgostila in vzdignila. Ali pri nas se za travnike žalibog nič ne stori. Zato pa ginevajo. Mah in malovredna zelisĆa se širijo po prostorih, kjer bi ob količkaj skrbnem delu laliko^ rastle najboljše trave In najlepša travniška detelja. Če se za travnike nič ne Btori, potem ni nič čudnega, ako postajajo košnje zmeraj slabše in slabše, ako nam travnik tako opeša, da nam daje nazadnje v resnici slabše doliodke kakor njiva. Ne puščajmo tedaj travnikov v nemar, ampak gnojimo jih in obdelujmo jili, saj bo nam najboljša pomoč, če hočemo izboljšati našo živinorejo. Kmalo se prepričamo, da ni za gnojenje hvaležnejiih zemljišč kakor so travniki, Z dobrimi travniki ae pridela več krme in — več gnoja, in kaj vse to pomeni za povzdigo naše živinoreje in za zboljšanje poljedelstva, si vsak lahko sam napravi sodbo. Ne preoravajmo tedaj travnikov, ampak gnojimo jib, in kmalu se pokaže, da nam travniki bolj poplačajo nas trud kakor njive. —r— gospodarske panoge, ali če se dosedaj ni dosti storilo za mlekarstvo, iskati je vzroka v tem, da se pecamo Dolenjci v prvi vrsti z rejo volov in da iščemo v tej kupčiji nase glavne dohodke pri živinoreji, llesnica je pa tudi, da se zaradite^ja ni mogel nobeden posebno ogrevati za razvoj mlekarstva, ker se mleko in mlečni izdelki niso dali dobro v denar spravljati. Ali razmere so se v teku časa močno izpremenile. Mleko in mlečni izdelki se čim dalje lažje prodajajo, ker se teh živil čim dalje več porabi. In kar posameznik ne zmore, to lahko doseže združba. Posameznik res ne more s svojim mlekom zunaj na deželi nič prida doseči, zato pa delujejo toliko vspešneje mlekarske zadruge, ki pošiljajo mleko iz posameznih vasi naprej ali ga pa predelujejo v fine mlečne izdelke, za katere je cena od leta do leta boljša. Prav v mlekarstvu se jasno kaže, kaj zmore združena moč. Tudi pri nas na Dolenjskem bi se razmere glede mlekarstva tu in tam na mah izpremenile, ko bi se gospodarji poprijeli mlekarstva in združili v to svrho v mlekarske zadruge. Mleko, ki ni imelo dosedaj nobene prave vrednosti, ker ni imelo nikakih pravih odjemalcev, postane na ta način dragocen vir novim gospodarskim dohodkom, Z mlekarstvom vred se povzdigne pa tudi vsa Živinoreja. In prav temu dejstvu je pripisati, da najdemo po vsih tistih krajih lepo živino, kjer se pečajo gospodarji z mlekarstvom, kajti za mlekarstvo je treba dobrih in dobro rejenih krav in po takih kravah se prireja tudi lepša živina. Z vpeljavo mlekarstva se pa tudi vsa reja bolj ustanovi in utrdi. Poprimimo se tudi pri nas mlekarstva z združenimi močmi! Na ta način se nam ne odpre samo novi vir gospodarskim dohodkom, ampak s tem se bo položil tudi temelj za boljši napredek v živinoreji. —r— Lotimo se mlekarstva. Dolenjsko mlekarstvo je z malimi izjemami še na prav nizki stopinji. V tem oziru smo Dolenjci še daieč zadej za Gorenjci in Notranjci. Po Gorenjskem in Notranjskem se pridno snujejo mlekarske zadruge, ki spravljajo mleko iz posameznih vasi v denar in pomnožu-jejo na ta način gospodarske doliodke. Pri nas pa vse molči in miruje. Kaj je temu vzrok? Ali mar naša Dolenjska ni pripravna in sposobna za vpeljavo in za razvoj mlekarstva? Ali tiČi vzrok v neugodnili naših krajevnih razmerah ali v pomanjkanju druzih pogojev? Ne ! Naša Dolenjska je po svoji naravni logi bolj pripravna za mlekarstvo kakor marsikateri drugi kraji, ona ima tudi druge ugodne pogoje za razvoj te važne Naprava cepllne smole. Približuje se čas cepljenja ali požlahtnenja sadnega drevja. Zato je umestno, nekoliko spregovoriti o napravi cepilne smole. Načinov cepljenja imamo dosti. IM pretežni večini načinov cepljenja je potrebno, da se požlahtnitev končno poveže in zamaže. Najstarejše mazilo je pač navadna ilovica ; ilovice poslužujejo se naši priprosti kmetovalci še dandanes. A ilovice iz veČ vzrokov ni priporočati, zlasti ker imamo dandanašnji že več veliko boljših, veliko priporočljivejsih mazil. Ilovice ni priporočati iz teh-le vzrokov: l.j Ilovica se, če dlje časa ne dežuje, na požlahtnitvi razsušl, razpoka, in zrak dobi do požlahtnitve dostop, vsled česar se požlahtnitev prav lahko ne sponese, 2.) Zamazovanje z ilovico je jako počasno, zamudno, osobito zato, ker se mora vrh ilovice bc ovitek iz mahu, cunj ali slame napraviti. 3.) Z ilovico si človek roke umaže, ia uma-zanost rok ima zopet prav latiko slabo sponaaanje po-žlahtnitve za posleilico. 4.J Za požlahtnenje se majhnih, drobnih dreves je ilovii;a kar neporabljivo mazilo, torej kar izkljutno za požlalitnovanje v drevesnicah, v katerih se ravno oajveČ požlahtnuje. — Imamo že veliko boljih mazil v to svrbo. Med vsemi najboljše, najpri-poročljivejše je gotovo tako zvana mrzlo tekoča cepilna smola. Mrzlo tekočo jo imenujemo v razloček od gorko tekoče, kakoršoa se dandanašnji tadi marsikje, posebao v marsikateri drevesnici uporablja. Gorko tekoča cepilna smola pa ni nikakor — iu to iz večih vzrokov — tako priporočljiva, kakor mrzlo tekoča, in zato hočemo popisati v sledečem le napravo mrzlo tekoče. V hosti naberi smrekove smole. Borova smola ni za nič, ker na zraku razpoka. Nabrano smolo se v kaki ponvi ali kaki plitvi drugi železni posodi nad žrjavko raztopi, tako da postane tekoča. To delo vrši se zaradi velike nevarnosti na prostem, ne pa v kuhinji, ali kje drugje pod streho. In se na prostem le nad žrjavko, ne pa nad plamenom. Raztopljeno smolo ae mora potem precediti tako, da postane popolnoma čista, smeti prosta. Precedi ae jo pa takole: Kako segreto posodo, skledo, ponev, se pregrne 8 kosom močnega, tabozvanega tula, ali se boljši re-gentina, in v sredino tega zlije se raztopljeno smolo. Ako se na to urno eno polovico regentina čez drugo vrže, tako da se smolo z njima zakrije, in ako se potem en konec z desnico od sebe, drugi pa z levico proti sebi suče, iztisne se čisto smolo prav ročno, ker vse smeti ostanejo v regentinu. Sicer se precedi smolo tudi labko skozi kako sito ali cedilo, toda oboje mora biti v to svrho prav dobro segreto. Cisto smolo treba nato stehtati ter ji toliko prav močnega spirita primešati, da pride na 30 delov smole 5 delov špirita, torej na 30 gramov ali na 30 dek smole 5 gramov ali 5 dek spirita. V to svrho se mora smolo z nova nad žrjavko raztopiti in špirit se ji ne sme ves hkrati přiliti ter primešati, ampak v večjih presledkih. Shrani se tako napravljeno cepilno smolo, kateri se zamore tudi se eno žlico raztopljenega loja ali pa svinjske masti primešati, najboljše lako-le: Pri kleparju se naroči plehnato pu-ftico pokončno, s preluknjanim pokrovom in žičnatim ročem. Luknja v pokrovu je za to, da se tam skozi 8 pomočjo primerne palčke v pušico po smolo sega, kadar se požlahtnitve zamazuje, iz žice narejeni roč pa za to, da se pusico zanj lahko obesi. Ohlajena mrzla cepilna smola biti mora tako gosta, kakor je gost na primer strjeni med, toraj tako, da jo je ravno se mogoče s primerno palčko na požlahtnitev nanašati ter jo z njo zamazati. Ako je smola pregosta, tako da se ne da z lahka z njo mazati, přilije se ji malo špirita, katerega 86 prav dobro s smolo pomeša. Ako je pa smola pretekoča, namreč tako tekoča, da ko jo solnce segreje, iz požlahtnitve dol teče, da se iz nje doli cedi; potem jo je treba pa pri ognju zopet raztopiti ter nato zopet ohladiti. Med raztoplenjcm primeša se ji lahko tudi nekoliko nove smole. Staro, recimo že lansko cepilno smolo, se mora tudi z nova raztopiti ter ji nekoliko Špirita primešati, da je zopet rabljiva. —1— Kako se mora izpraznjeni sod pravilno shraniti? Po Dolenjskem shranjuje ae izpraznjene, velike sode z vraticami navadno tako, da se jih odpre, drožij osnaži, le nekoliko oplahne, potem pa odprte pusti, da se osušijo. To delo se opravlja tudi zunaj kleti ali zidanice. Iz manjše posode brez vratic, iz barigl in polovnjakov se pa kar goičo ven potoči, prav dobro zabije ter tako zabito pusti, dokler se zopet ne rabi. Obojen način spravljanja je napčen, nepravi. Velik osušen sod se razsusi in postane pust, zvesan kakor pravimo. Kadar se hoče tak sod zopet natočiti, se ga mora pred vsem namočiti, mora se ga pa tudi na primeren način, navadno s takozvano zakulialico, zopet dobro dišečega napraviti. Ako se poslednje ne stori ali v nezadostni meri, zadobi vanj natočeno vino kaj neprijetni duh in okus po puščobi. In koliko ni takih vin po celi Dolenjski? — Dobro zabiti polovnjaki in barigle pa kaj lahko splesnijo ali pa se zacikajo. Eno kakor drugo je pa za vino, katero se ima v tako posodo natočiti, seveda jako škodljivo. Povedati hočemo torej, kako da gre izpraznjeno vinsko posodo, budisi sode ali pa barigle, polovnjake pravilno shranjevati. Pred vsem se jih mora popolnoma čisto z vodo izprati, tako izprati, da priteče is soda ravno taka voda, kakorsna se je vanj vlila. Pri velikih sodih z vraticami je to le na ta način mogoče, da zleze kdo vanj, ter da ga s čisto vodo, takozvano seslo in kletarsko krtačo toliko Časa drgne ali krtači ter aplahnuje, dokler ne ostane voda v njem popolnoma čista. Tak sod pusti se potem 5 do 6 dni, da se v tem Času vsa voda na dnu nabere, katero se s Čisto ruto posuši, nato pa sod z žveplom zakadi ter zapre in zabije. Za to zakajenje vzame se posebno, takozvano kletarsko žveplo, katerega se vzame po velikosti soda le eno ali pa več trsič. Žveplo se položi na kos žlebnlka, ali pa na kako škerljico, kjer se ga prelomi, v sredi zažge ter hitro na dno soda palme, sod pa zapre in zabije. Tako zakajenje z žveplom se mora pa potem vsake tri mesece po enkrat ponoviti. V ta namen vzame se takozvano kletno kadilnico, v kateri se žveplo zažge, potem pa njeno cev ročno v čepno luknjo vtakne, da se kadi žvepleni dim v sod, katerega ni treba odpirati. Veho ima se pri tem odmašeno, in sele potem, ko se prične Iz nje že močno ven kaditi, se jo zabije, zabije se pa tudi Čepovo luknjo. Pred zopetnim napolnenjem tako shranjenega soda z vinom, se ga mora seveda zopet prav fino z vodo, krtačo in sešlo izprati, ker sicer zadobi vino duh po žveplu, lîariglc in polovnjake spravi se pa, ker vratcc nimajo na ta način pravilno, da se jih s čisto vodo popolnoma izkota (izplajha), potem pusti, da se odcedijo in nekoliko posušijo, konečno pa s kadilnico dobro zakadijo ter potem šele zabijejo. Da se zamore pa s prazno posodo tako ravnati, pogrešati bi se ne smelo v nobeni kleti, ne v vinogradnikov! in ne v gostilničarski, 1. seslo, 2. kletarsko krtačo, 3. kadilnico in 4. kletarsko žveplo. Navadno pogreša se pa po dolenjskih, že clo pa kmečkih kleteh, vse to. —1— Politični pregled. Iz državnega zbora je omeniti to veselo novico, da je vendarie enkrat po dolgih letih sprejet zakonski načrt o zavarovanju zasebnih ura()nikov, za katere sedaj res ni bilo ni6 poskrbljeno. — Ko so obravnavali predlogo glede vojaekili novincev, potegnil seje posl. dr. Žitnik za vojaške begune, s posebnim ozirom na razmere Belokranjcev in vseli tistib, ki gredo v Ameriko. Jako je želeti, da bi vojaSke oblasti v tem oziru ravnale nekoliko bolj prizanesljivo. Z napeto pozornostjo vse čaka nove volivne pre-osnove. Zakonski načrt, katerega je cesar že v prvo odohril, predloži vlada v posebni seji bržčas 19. februarja. O volivni preosnovi se sedaj piše jako mnogo, a zvečine le ugiba. Gotovo je, da bodo zanjo še budi boji v zbornici, osobito med Nemci in Slovani. Zdi se namreč, da je vlada Nemcem dovolila preveč v razmerju s tem, kar je dovolila Slovanom. Ali se bodo uresničile vse lepe nade, ki jili veČina stavi v splošno in enako vo-livno pravico, pokazala bo prihodnost, a upati je zares in tudi želeti, da se bodo stvari splošno zasukale na boljše. Vlada je pokazala puntarskim Lahom v Trstu, ki vedno hrepene po nadvladi laškega kralja, enkrat prav pošteno zobe. Pa je bil že tudi skrajni čas. Izdajstvo, zarota, poneverjenje, slepartjtvo, goljufija: vse to se je vršilo predvsem na tržaškem magistratu v škodo Avstriji. Tržaški magistrat je dosedaj opravljal tudi mnogo poslov okrajnih glavarstev, in je tu imelo njegovo uradnlštvo mnogo prilike, pokazati svoje hrepenenje in uresničevati svoje težnje. Vee te posle je sedaj vlada kar mahoma odvzela tržaškemu magistratu, pa jib izročila posebnim uradnikom. Seveda zato sedaj strašna jeza v Trstu, in 80 laški poslanci vprašali v državni zbornici vlado, zakaj je to storila. Pa so jo skupili ; minister jim je odkrito povedal, da se vlada na take izdajavske ljudi ne sme in ne more zanesti. Vlada bi morala z isto hvalevredno ostrostjo nastopiti tudi proti Vsenemcem, ki očitno izjavljajo, da ne bodo mirovali prej, nego da pride del Avstrije pod nemškega cesarja. Cesar in Ogri se niso mogli sporazumeti ; ker so mažarski odposlanci stavili zares nesramne zahteve, jib je cesar kratko in odločno zavrnil. Kaj bo sedaj, se ne ve; Košut, sin onega znanega puntarja iz 1.1848, Bunta na splošno vstajo, in če se bodo dali Mažari zapeljati, utegnemo doživeti prav lepo domačo vojsko. In to bi jako prav prišlo sovražnikom Avstrije na jugu. Italijani ne morejo preboleti poraza iz 1.1866 in le čakajo ugodne prilike. Mnogoteri cgleduhi, ob avstrijski meji, pomnožene posadke v teli krajih pomnoženje vojne mornarice: vse to mora sprevideti, kdor le ni slep. Še več. Italijani preskrbujejo z orožjem Črnogorce, ki so si nabavili tudi dokaj mo-dernili topov, orožja in streliva. (!rnogora in Italija imata preko mcjrja brezžični brzojav, za zasebne stvari pač menda ne. (Jrnagora pa je na tihem sklenila tudi vojaško zvezo s Srbijo, in tako je Avstriji zaprt dohod dalje na lialkan; pa kaj lahko ji ti prijazni sosedje spuntajo ljudstvo v Bosni in 1 Icrcegovim, ravno tedaj, ko bi imela opraviti doma z Ogri ali pa Labi. Čedne nakane našib ljubili prijateljev! Srbija bo nadaljevala carinsko vojsko z Avstrijo ; svoje prešičevo meso bo lahko oddajala v Nemčijo, Belgijo, Francosko in Angleško. V Italiji imajo novo ministerstvo, na čelu mu je neki Sonnino, o katerem se trdi, da je zagrizen sovraž- nik katoličanov ter hoče posnemati slabogtasnega Koinba na Francoskem, Tamkaj se je vnela prava verska vojaka. Vlada da zapisavati premoženje cerkva, da ga jim bo potem odvzela; pri tem postopajo nekateri ťramasoni nepopisno surovo in s silo odpirajo tabernakeljne. ^ťo je vzbudilo tudi najbolj mlačne katoliške Francoze in s silo so branili svoje cerkve, dasiravno so jim duhovniki in škofje odsvetovali. Nastali so krvavi poboji po cerkvah in p'red cerkvami. To Francozom ne bo dosti pomagalo, naj se rajši organizujejo v društvih ter pri volitvah složno nastopajo za katoliške kandidate. To bo kaj izdalo. LJmrl je 29. m. m. danski kralj Kristjan J.\., 88 let star, najstarejši vladar v l'^vropi, prav do zadnjega trenntka Čvrst in zdrav. Njegova najstarejša hči je soproga angleškega kralja, ruski car Nikolaj pa je sin druge Kristjanove hčere. Rusi imajo sedaj doma še dokaj mirno, a puntajo se vojaki v Sibiriji. Pojavlja pa se po nekaterih krajih huda lakota, prav kakor na Japonskem, kot posledica vojske. Po celi državi sedaj z vso strogostjo izvršujejo dan na dan smrtne obsodbe nad puntarji, vjetimi pri zadnjih nemirih. Božični zvonovi. (Konec.) Mraz ga je stresel. Segel je z roko po nji, kakor bi jo hotel pridržati. Nagne se ma k nSesn ter Sepeće: „Ta doli — tu doli so zvonili zvonovi —. Anica se mi je iztrgala in dla za glasovi zvonov. Tako sve prišli k cerkvi. Jaz se nisem upala notri, saj ne znam već moliti. — Bodete skrbeli za otrokaV" „Skrbel bom za otroka, skrbel bom tudi za vas; čemn pa imam denarja?" Žena se oddahne: „In kruba, da ne bomo već ladni?" „In kaj bi se bilo zgodilo z vašim iiioiem, ée — bi — bili — to storili?" in z grozo je pogledal doli. Ledene plosće so se sukate po odprtini v ledu. „Moj ubogi mož!" zastoka žena ter se obrne proé od vode. „Ce bi bili ljudje izvedeli, v kaki bedi amo, gotovo bi se nas bil usmilil oden ali drugi. „Vodite me na svoj dom." Le s težavo je hodila. Gospod je na eni roki nesel malo Anico, a na drugo se je opirala slabotna iena. Čudno mu je bilo pri srcu, tako nekako, kakor da bi ga bila doletela v boiiíDi noči vehka sreĆa. Zdelo se mu je, da ne daje on, ampak da sprejema, dobiva, ves vesel, da daje, vesel in srečen, da dobiva. Oprezno jo je vodil po stopnicah navzgor. Ko je zagledal bolni raoii, da se je vrnila žena, objela ga je nezavest; ni upal već, da jo vidi še kedaj. Tuji gospod je poklical sosedo, in ko je videla cekin v njegovi roki, je bila čudovito postreiljiva in vljudna; brž brž je poskrbela najpotrebnejšpga, da se uteši lakota in prežene mraz iz sobe. Morebiti bi bila Že sama rada pomagala, a ti najrevnejši vscb revnih, ki stanujejo v tej hiši, niso mogli pomagati sebi, kaj še le drugim. Gospod je stopil k bornemu ležišču ter vlival bolniku krepćiln« pijaće v suha usta: „Skrbel bera za vas, nič se nikar ne bojte, vse bo dobro," je skoraj prosil, ponižno pr(»8il, kakor da bi on revež izkaza) njemu bogatinu kako uslugo, če mu dovoli, da mu sme pomagati. Pomoč v skrajni siH! Široko odprte oči je upiral bolnik v tujega gospoda, strah je šinil sedaj pa sedaj po velem obličju, in šepetal je: „To so lepe sanje, a pomoči za me ni." A dalo se nan je pomagati, Čeprav ni verjel v to. Bogati je potisnil par cekinov revežu v mrzlo roko, ki jo je biU sama kost in koža in žulji in umazanost. Zjasnilo se ma je obličje, zavest rešitve ma je prekinila nde, tresoči prsti so se stianili in akleaili, da pokažejo zahvalo in hvaležnost, katera se ni mogla pojasniti v besedah, a je tičala globoko v srca. Žena poklekne poleg ležiěča: „Odpusti," sepetaje prosi, „nisem mogla več prenašati." S tresočo roko je mož pogladil svojo ljubo ženo po glavi. „la Jeznšček bo prišel sedaj tudi k nam," se oglasi vmes drobni glasek Anice, ki se je nežno privijala k staremu gospodu. Vzdignil jo je, in bilo mu je, kakor da je prišel Jezušček k njemu samemu, prišel prvič, odkar je nehal biti otrok. Zvonovi 80 zvonili in oznanjali sveto božično jutro ter vabili k jutranji božji službi. Anica je naslon'la glavico na sivo glavo dobrega gospoda: „Ali pride JezašČek tudi k tebi?" ga vprašazïedavo. „Danes in danes ob letu in vsako|leto naj pride odslej," je zaklical, „in če prideš ti k meni, bo vedno pri meni." Zvonili so zvonovi in spremljali vroče molitve src in ust, molitve zahvale, da jih je našel Bog in so oni našli Boga. Vesel božič zares! Pise se nam: Iz Novega mesta. (Naša godba.) Naš kapelnik g. Filip Emeršič je s^ojo službo odpovedal in izstopi dne 1. aprila t. 1. O [žalujemo, da nas zapušča g. Emersič oziroma, da je bil prisiljen službo odpovedati vsled nesporazumljenja z g. god-benim ravnateljem, ker smo uverjeni, da boljšega naslednika ali vsaj njemu enakega za mesečnih 100 kron ne bomo dobili. Značilno je, da je v tekočem leta odstopilo uže nad 40 podpornih Članov. Ker se godba ne vzdržuje le po gardi, marveč prispevamo pretežni del za isto mi podporni Člani izven garde ki nas je nad 200, in ker smo prijatelji za Novo mesto pre-potrebne godbe, mora se nas tudi vpoštevati in ker nam ni vse eno imamo li godbo ali ne, tuli ne gre in ne sme biti, d)i bi bila ista odvisna le od ene same osebe in da bi se vsled tega mahoma uničila. Nujno svetujemo toraj, da se izvoli godbenim ravnateljem sposobnejša oseba. Povdarjamo pa izrecno, da nimamo proti osebi sedajnega ravnatelja g. KoŠičeka ničesar ugovarjati, saj je on izvrsten gospodar v svoji stroki, iz česar pa še ne sledi, da bi bil zmožen tudi načelovati godbi, kakor kažejo dejstva. Več podpornih članov. Dostavek uredništva. Da smo vsprejeli ta kočljivi dopis, je vzrok, ker je dostojen in stvaren ter ne želi delati razpora, ampak mirno poravnati obstoječa nesporazumljenja. In tudi mi to želimo! Naj se stvar uravna in priravna tako, da bo prav za vse. Vaak malo odnehaj, pa bo šlo. Sicer je res nevarnost, da premine godba. Koliko se trudi n. pr. Ljubljana imeti svojo godbo, a gre le z največjo težavo ! In mi imamo godbo, ki je opravičeno na dobrem glasu; ali ni toraj nespametno tiščati z glavo skozi zid in jo tako pokopati? Ce se ne da % našimi godci doseči toliko, kolikor želi ta ali oni, moramo vendar upoštevati različne ne ravno ugodne razmere naših godcev. Bodimo pravični in sodimo ne po lastnih Željah, ampak po dejanskih okolflčmab. Opomnimo le še, da nima nobeden v tem vprašanju prizadetih faktorjev najmanjšega povoda, iskati v naših besedah kakega nasprotstva. Dobra stvar nam je pred očmi, ne osebe. Iz Novega mesta. {Občni zbor kmetijske podružnice.) Dne 8. t. m. se je vršil občni zbor kmetijske podiužuice novomeške. Zbralo ^se je vzlic temu, da je bil ravno ta dan velik semenj v Št, Jerneju, 32 Članov, ki so sledili z vsem zanimanjem poročilu o delovanju podružnice kakor tudi razpravam navzočih zborovalcev, tako da je čas prav hitro potekel. Iz poročila o delovanju podružnice povzamemo, da 80 se vsi lanski sklepi izvršili in da je podružnica tudi v lanskem letu, kolikor se je dajo, pospeševala razne panoge našega kmetijstva, V subvencijonirani trtnici, katero vzdržuje sedaj že sedmo leto, je pridelala 49 550 biîf in 104 000 ključev. Članom podružnice se je brezplačao razdelilo 4100 bili, ostalih 45.450 bilf se je pa prodalo raznim pro- silcem iz novomeškega okraja. V trtnico se je vložil» 103,000 ključev, ki obetajo 60 do 70% prav dobrega prirastka. Vinstvo je pospeševalo podružnica tudi s tem, da je v zvezi z mestnim županstvom priredila prvi vinski semenj v Novem mestu, ki se je prav dobro sponesel. Udeleitba je bila nepričakovano velika, zlasti s strani vinogradnikov. Zbralo se je skupaj 111 ponudnikov vina z 200 poskušnjami, ki so imeli 5500 hI vina na prodaj. Za prvo pot je bila tudi kupčija dobra, kajti prodalo se je 850 hI vina, — Ker se imajo v trtnici zanaprej zopet vzgajati cepljenke, je podružnica dobila konzorcij, ki se hoče v večji meri poprijeti vzgajanja cepljenk s pomočjo stratificiranja in pocepiti vto svrho 80.000 do lOO.OOO ključev. Djtična pogodba se je predložila deželnemu odboru v potrditev. — liizne vinarske potrebščine kakor modro galicj, žveplo, gumijeve vezi je prodajal za kmetijsko podružnico kakor prej g. Perko. Sadjarstvo je pospeševala podružnica z oddajo lepega sadnega drevja, ki ga izgojuje v sfoji drevesnici. Podružnica je pridelala lansko leto 385 visoko debelnili jablan; od teh je članom brezplačno oddala 364, prodala pa 21. Ker se po drevju močno poprašuje, se je sklenilo sedanjo drevesnico razširiti in vzgajati zanaprej tudi hruške, čeSplje, češnje, marelice in breskve. Živinorejo je pospeševala podružnica s tem, da se je pogajala na pristojnem mestu za oddajo simodolske živine na Dolenjskem in sicer v novomeško okolico, kjer se delajo prve poskušnje s tem plemenom, in kakor vse kaže, z ugodnim vspehom. Podružnica je pospeševala tudi mlekarstvo s prirejanjem pouka v Šmihelu, Bršljinu in Novem mestu. Na to stran hoče podrninica tudi zanaprej obračati vso svojo pozornost, ker je prepričana, da bi se dalo z mlekarstvom odpreti tudi v novomeškem okraju veliko močne)! vir gospodarskim dohodkom. Da se gospodarji kolikor mogoče izpodbujajo k gnojenju travnikov, je podružnica izposlovala lansko leto več metr. atotov umetnih gnojil, ki so se brezplačno razdelili med 12 gospodarjev v svrho naprave pravilnih po-skuHenj. Vspehi teh poskušenj so bili po došlih poročilih povsod ugodni in obetajo biti tuđi zanaprej povoljni. Podiužnica je priredila kakor prejšnja teta tudi v pretečenem letu več poučn ill preda van j v Novem mestu, pri kateri priliki sose obdelovale različne kmetijske zadeve. Takisto so sc priredili na novo poučno zabavni večeri, na katerih seje predavalo o času primernih kmetijskih vprašanjih. Računski zaključek izkazuje 6631-27 K v dohodkih in 3712'03 K v stroških, tako da preostaja gotovine 2819 24 K. Na mesto odišlega odbornika g. župnika Borštnarja se izvoli odbornikom g, Florjančič iz Št, Petra. Pri predlog h so se stavili različni nasveti, ki ao se po živahni debati .skoraj vsi sprejeli. Ti predlogi ao: 1) Za uzorno napravljene vinograde naj se delijo premije. 2.) Podpora za nakup subvencijskih bikov naj se zviša in naj se oddajajo ti biki po nižji c«ni, kakor jih sedaj vlada ponuja občinam. 3.) Prašati je na pristojnem mestu, zakaj se ne prirede tečaji za rezarje. 4.) Gospodarske potrebščine, ki jih preskrbuje podružnica, naj se prodajajo v mestu samem, ne pa zunaj mesta, 5.) Priporočati je za zeleno cepljenje samo gumi „Excelsior" in kdor izmed trgovcev se podružnici nasproti izkaže, da prodaja ta gumi, tega naj podružnica priporoča. Nazadnje so se podali razni člani v državno klet, kjer ae je s primernim poukom priredila vinska poskušnja. Božja poi pri sv, Antonu v Meniški vasi pri Toplicah. Topliška fara šteje več starih božjih potov, ki se v novejšem času zopet dvigajo in oživljajo. Farna cerkev sv. Ane sama je v tem oziru sloveča in na dan spomina sv. Ane (26, julija) od daljnih krajev prihajajo ljudje počastit to znamenito pomočnico krščanskih žen in mater. Prvotno je bila topliška farna cerkev Materi božji posvečena, pozneje pa je nastala tu zelo obširna bratovščina sv. Ane, ki je najbrže dala povod, da so sv, Ano povzdignili na tron velikega altarja ter za farno pa-trouo izvoliti. — Sv, Ani se priporočajo matere za srečno rojstvo otrok in bere se vsako leto mnogo maš v zahvalo. Zelo obiskana je božja pot pri sv. Il')ku na Gorenjih Sušicah, Na dan sv. Roka (16. avg.) je tu dvojna božja služba s pridigo in darovanjem. Ljudstva se nabere prav obilo, posebno Kočevarjev. P<»9treže se jim z jedjo in pijačo pod milim nebom in po hišnli. Darovanje v cerkvi donese podružnici lep dohodek. Najbolj pa je zaslovela božja pot sv. Antona v Me- niàkivasi. Vus je dobila to imp, ker so imeli nekdaj tukaj 8V(tja posestva zatiški menihi. Ker je bil sv. Anton pušžavmk 2aČetnik meniškega življenja,, se vas z dvojno pravico „Me-niSka vas" imenuje. Na dan sv. Antona, 17. januarja je glavni «licid. Letos je bilo tolik« romarjev, da niso luogli vsi v cerkev in jih je bilo zunaj se za eno cerkev. Najveè se snidejo ljudje iz bližnje okolice, pa tudi Cdli) iz Sube Krajine priromajo. G-iJsptidarji in gospodinje pridejo na božjo pot vsled obljube in prinesejo sv. Antonu, ki ga častijo kot patrona domače iivaldi, veliko darov: klobas, krač, masla in jajec. G. župnik iz Toplic je povelićeval v domaći pj-eproati besedi sv. Autona kot velikega svetnika in v bolezni pomočnika. Po sv. maši je bila v gostilni „pri Francetovih" dražba za darovano meso, ki je donesla cerkvi 160 K, vse skupaj je ta dan prejela blizu 600 kron daril. Pri sv. Antonu se bere na leto okoli 60 sv. mas, namreč v zahvalo za zdravja To je najboljši dokaz, kako rad Bog usliši priprošnje svetnikov in zaupanje vernega ljudstva. — Cerkev 8V. Antona ima oltar iz črnega caaniiorja in je kopališkim gostom priljubljeno počivališče ob sprehodih 20 minut od Toplic. O dijaški kuhinji v Novem mestu. Prvi semester smo dovrlili. Dijakov gimnazijcev je dobivalo hrano 68, med temi dva samo zveôer, dmgi razfen opoldne in XîeÈer. (Dajalo se je opoldne in zvečer lirHna tu 8 učencem ljudske BoIe.) Napredek je bil sploh dober. Med gimnazijci imajo 4 odliko, 42 prvi red; đni?i red 9, dva trojko in eden je bil radi bolezni neizprašan. Trojkarja sta bila odpuščena; nesrečneži z dvojkami bodo v drugHm semestiu najbiž red popravili, vendar se je petim zapretilo, da bodo odpuščeni, ako 80 ne poboljšajo do prve konference v drugem polletju. Slabše je šlo v materijalnem oziru. Ee.«* so blagi dobrotniki kuhinjo podprli z denarnimi doneski in z obilo živili, vendar je bilo pri letošnji draginji mnogo premalo. Potrosil se je lanski ostanek 72 K, vzelo se iz hranilnice 390 K pa je še dolga îta moko 243 K. Tedaj je v prvem semestru 705 K manj do-bodkov nego troškov. To se bode pač deloma, vsaj upanje imam, v drugem pulletju poravnalo; vendar pa prav prisrčno prosim, ne pozabite novomeške dijaške kuhinje! Gotovo bi bilo žalostno, ako bi se uničil oni mali kapital, ki ga je pokojni župnik JakšiČ zapustil. Moral bi rasli, a zmanjšal se je že îîa nekaj atotakov kron. Ne pozabite dijaške kuhinje mesta in trgi dolenjski, ki ste prejšnja leta tako radodarno pošiljali svojo podporo — letos pa se po njej doslej zastonj oziram. Pa tudi premožnejši zasebniki, Dolenjci v Novem mestu in -drugod, poglejte tu in tam z milostljivim očesom na lačne dijake, izmed katerih bodo vsaj mnogi pozneje v različnih stanovih z marljivim in vestnim delom Vam dobrotnikom skazovali Svojo hvaležnost! Ravno, ko sem te črtice dovršil, mi je prinesel pismonoša 100 K, ki jih je nabral bi. gospod župan Vehoveo v Žužemberku pri različnih dobrotnikih. S tem se nedostatek zmanjša za. 100 K. Vrlemu gospodu županu izrekam prisrčno Zïhvalo za njegov trud, ki ga ima vsako leto za lukajšno dijaško kuhinjo s tako lepim vapeliom. Bog povrni njemu in vsem dobrotnikom žužemberškim darove s svojim blogoslovom — kuhinji pa daj posnemalcňv. Dr. Josip Marinko. DomaČe vesti. s prihodnjo številko 1. marcija bodemo list ustavili vsem, ki še niso poravnali naročnino za leto 1905, zaostalo naroÈnino pa v kratkem iztirjali. (Iz Novega mesta) prejeli smo ozir zabavnih večerov Marijanske kongregacije dn« 1. in 2. febr. jako «Olg dopis, poln najlaskavejie polivale. Da se nam ne bo oĆitalo, da damo sami sebe hvaliti, opozarjamo le na splošni itis zabavnega večera, izražen v besedah; „Kaj tacega nismo pričakovali," kakor so dejali premnogi izmed zares odličnega občinstva, ki je oba večera napolnilo dvorano ter z burno pohvalo obsipalo pevke in igralke, ki so izvršile vse svojo vlogo dobro, one v glavnih vlogah pa prav izvrstno. Gotovo tudi nismo z lepa slišali take deklamacije, kakoršua je bila med petjem in igro. (Valenska svatba,) igrokaz, katerega je priredila ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Novem mestu dne 10. jan. t. ]., se je obnesla nad vse sijajno. Igralo se je dobro, deloma izborno. Sanda pač lahko nastopi na največjih poznriščih, in je res umetnica. Ouku je izvel svojo »logo skrajno karakteristično, Jonel zares pravi „poeta", prav dober Olescu, Bnrbu sviral očarljivo in istotako nastopil. Pia je nedosežno pogodila naivko, z eno besedo, vsi sode ujoči so izvršili sv<»jo vlogo častno, prav dobro, vkljnti temu, da je bila igra tako dolga. Najodličnejšega občinstva je bila dvorana natlačeno polna. S pohvalnim ploskanjem ae ni štedilo. Čisti dobiček je — upati smemo saj ~ dokaj velik. Prosili bi v prihodnje le malo točnejši pričetek in po možnosti krajših odmorov, pa ša kaj takih iger, ker tako tehtoe že dolgo nismo videli » našem jnestu. —ma. (Šmarjeta leta 2000.) Ni treba biti ravno prerok, če trdimo, da bo koncem 20, stoletja na Dolenjskem drugače, kakor je danes. Kaj bo z Novim mestom takrat, je težko uganiti. Metropola Dolenjske bo ali ludi ne. Mogoče bo velika vojaška trdnjava na križišču velevažnih cest, ali glavno in prestolno mesto bel ^krajinskega kraljestva ali pa tudi sedež gorjanske republike. Eno je gotovo: Šmarjeta bo svetovnozoano kopališče in letovišče Gotovo je, da takrat današnje Šmarjete ne bo izpoznati. Verjeti mora vsak, ki pozna razvoj dolenjakih železnic in vsestranski napredek na Slovenskem, da bo imela Šmarjeta na vse strani zvezo z električno želrznio. Uverjeni smo sicer, da bo imel leta 2000 vsak svoj balon, kakor danes bicikel, vendar se bodo ljudje vozili k velikim slavnostira z železnico. Pri velikanskem zračnem prometu je namreč nevarnost velika, da se komu balon predre in ga posameznik ne mitre zamazati od zunaj, ker ne more nikamor stopiti, — Zrak ljudi ne bo še držal. Gotovo je, da bo imela Šmarjeta krasen park za velike slavnosti; da bodo Zorkovi nasledniki sezidali moderen hotel z vsemi udobnostmi, ki jih bo nudilo to stoletje, itd, itd. — Kdor hoče že leto» videti to Šmarjeto in ni član Narodne čitalnice v Noyem mestu, naj se oglasi pri veseličriem odseku, da dobi izkaznico za vstopnico na maakarado na pustni torek, (Izlet v Postojnsko jamo.) Ljudska knjižnica v Kandiji pri Novem mestu napravi dne 18. februarja veselico v salonu g. Windiserja v Kandiji pod imenom „Izlet v Postojnsko jamo", Salon bode temu primerno spremenjen. Već po vabilih. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo knjig, upati je obilne udeležbe. (Prostovoljno gasilno društvo v Rudolfovein) priredi svojemu moštvu predpustni zabavni večer dne 24. t, m. v gostilni na Vratih. Začetek ob S. uri zvečer. Na to veselico vabijo se vsi p. n, podpirajoči člani, kakor tudi drugi prijatelji društva. Tudi dostojne maske imajo vstop in sa uljudno vabijo, (Vabilo na zabavni večer), katerega priredi prostovoljno gasilno društvo v Toplicah dne 18. februarja 1906 v prostorih hotela g, kneza Auersperga. Spored: 1, Petje. 2. Šaljiva pošta. 3, Godba na glasovir. Začetek ob 7. uri zv. Vstopnina: za ude 40 h, za neude 80 h, gospe proste. Prostovoljna darila ae v korist društva hvaležno sprejemajo, K obilni udeležbi vljndno vabi odbor. (251etnico svojega obstanka) obhajalo bode pr(H stofoljno gasilno društvo v Toplicah letos, čas slavnosti do-sedaj še ni določen. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1881. in je imelo takrat 60 članov, od katerih še danes _ sodelujejo pri društvu: gg. Josip Zupane, Josip Sterniša, Ignac Turk, Anton Mežnaršič in Ivan Markovič âe zdravi in čili. Ohrani jih ljubi Bog še mnogo let! Njega Veličanstvo dovolilo je z najvišjim odlokom z dne 24 novembra 1905 za 251etno sluiibovanje častne svetinje, katere se bodo potom deželne oblasti tem gospođom podelile. (Hranilnica in posojilnica) za Kandijo in okolico, (registrovana zadruga z neomejeno zavezo) imela je meseca januvarja 190« prometa K 369.771-86. Vl-žilo je 179 strank K 60.193 74. Dvignilo 129 strank K 34.183'46. Posojil je bilo danih 236 strankam K 117.979 12, a vrnilo je 327 strank K 98.663 32. (V cesar Franc JoŽefovo bolaico) Usinil enih bratov v Kandiji pri Kudolfovem se je sprejelo ■ meseca anu-Tarja 131 boloikov, koncem lanskega leta jih je ostalo 96, skupno število oskrbovanih je bilo tedaj 227. Od teh se je odpustilo 84 ozdravljenih, 29 zboljšanih in 8 neozdravljenih. Umrli 80 štirje. Oskrbovalnih dni se je nabralo v mesecu januvarju 3141!. V oskrbovanju je ostalo koncem mestca 102 bolnika. {Cesar Franc Joiefova bolnica) usmtJjenih bratov v Kandiji je izdala 12. letno poročilo o svojem delovanju v letu 1905, Bolnica je oskrbovala v minolem letu 1809 bolnikov; od predlani ih je ostalo 92, lani jih je bilo 1717 Tsprejetih. Od teh je bilo ozdravljenih 1263, zboljšanih 3^19, neozdravljenih 92, umrlo 49, za 1. 1906 ostalo 96, Število oskrbovalnih dnij znaša 32 916, vsaki dan je bilo povprečno oskrbovanih 9018 bolnikov. Operacij je bilo 678: ozdravljenih je bilo 495, zboljšanih 44, umrlo 7, ostalo za letos 32. NajveĆ bolnikov je bilo seveda iz Dolenjske; 1449 Kmetskega ljudstva je bilo 1025, po veri 1693 katolikov. Kdor se natančneje zanima za te podatke, mu ne bo težko dobiti jih, ker se je letno poročilo posUlo v mncgoštevilnih izvodih po vsi Kranjski in še dalje. Le nekaj bi še omenili: od leta do leta rastejo številke, pa ne one dohodkov, ampak bolnikov in stroškov. Zaupanje v zavud rase, prav; naj rase tudi pomoř, zlasti zunaj Novega mesta in kandije po drugih krajih Dolenjske in Kranjske sploh. Naj nakloni dobrotljivi Bjg usmiljenim bratom prav mnogo usmiljenih src in dobrih rok, da bodo mogli v novem letu spet jasno pokazati požrtvovalno dejansko krščansko ljubezen do nbogih bolnikov. Posebno tisti, ki ste v tej hiši ïiidobili ljubo zdravje, ne pozabite na to, ko potrka u.^miljeni brat na vaša vrata ; dajte, da bodo tudi drugi deležni dragocenega daru: zdravja I (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu januarju 1906 je 372 strank vložilo 136.784 K 95 b, 329 strank vzdignilo 138.878 K 09 h, torej već vložilo 7.906 K 86 h, 12. strankam seje izplačalo bipotečnih posojil 15.450 K, 189 menic se je eskomptovalo za &6 017 K 48 h. Stanje vlog 2,799.875 K 14 h. Denarni promet 491,641 K 43 h. Vseh strank bilo je 1347. (P. n. člani Matice Slovenske) dobe letršnje knjige ob sredah od 9.—10. ure dopoldan v posvetovalnici tukajsne gimnazije. (Pozor!) Stari desetkronski bankovci niso več v prometu veljavni. Davkarija, pa tudi mestna hranilnica v Eudol-fovem jih še v plačilo vzamejo. (Prvo letošnje žrebe) posebno lepe rasti se je poleglo dne 10. februvarija 1906 gospodu Jožefu Kotniku v Mirni peči. (Vseslovansko romanje.) Dne 19. aprila 1906 prirede Cehi veliko vsealovansko romanje v Kim. Doslej se je priglasilo k temu romanju 478 Oehov, 234 Poljakov, 111 Slovakov, 32 Hrvatov in 19 Slovencev. Ako bi slovensko časopisje in duhovnistvo podpiralo ter za stvar agitovalo, utegne priti med Slovenci do 100 udeležencev. Romanja se lahko udeleže osebe vseh stanov obojega spola! Sloïenci se bodo romarskemu vlaku pridružili dne 20, aprila 1906 alt v Trbiža «li v Vidmu I V Trbiž pride dotični romarski vlak dne 20, aprila ob 8, zjutraj, v Videm pa ob 11. uri dopoldne istega dne. Cene iz Trbiža ali Vidma so jednake in sicer: Trbiž oziroma Videra-Rim in nazaj v II. skupini 300 kron, v III, skupini 260 kron. V tej ceni je vse obseženo: hrana, vino, vožnja, stanovanje, vstop v galerije in umetniške zbirke, napitnina, sploh vse, tako da romar razven tega nima nobenih drugih izdatkov. Priglasi, kakor tudi denar, naj se pošiljajo gosp. Šulcu v Prago. Priglasi se sprejemajo samo do 20, marca 1906. Po 20, marcu se cene za 20% zdražijo. Po 5. aprilu se sploh ne sprejemajo nobeni oglasi več! Potovalna pisarna Šulc dopisuje v vseh slovanskih jezikih. Potovanje bo trajalo do 29. maja 1906. Po izïrebnnem prograirm v Rimu bo odtočni izlet v Napolj, Vezuv, Pompej, Capri itd , ki bo trajal 4 dni. Vendar kdor se bo hotel vdeležiti tega izleta moral bo k 260, doplačati še 130 kron. — * * * (Glasba.) Marljivi in nadarjeni organist metliški, g. Al Jlihelčič je izdal zopet novo delo, že „osmo", iu sicer tri Tantum ergo, za mešan zbor. Vsi troji tantmi» ergo so zloženi v resnem pa melodijoznem slogn in bodo našim zborom prav dobro došli. -^t-f—-Gospodarske stvari. — (Pomladanska setev) se bo letos zakasnila, ne morda zaraditega ker je zima pozno nastopila, ampak zara-ditega, ker ni bilo mogoče zaradi deževne jeseni napraviti nobene prahe. Zlasti na težki ilovnati zemlji se bo to poznalo, ker je smemo spomladi še le obdelovati, ko se zadostno osuši, kar traja nekaj dalje kakor pri puhlici. Sicer se utegne vsied pozne ztme tudi pomlad sama na sebi zakasniti. — (Oddaja simodolskih bikov.) Kmetijska druřba bo oddajala meseca marca simodolske bike, ki se nakupijo z. državno podporo. Te bike bo oddajala za polovico nakupne cene. Kdor želi takega bika dobiti, naj se oglasi zadnji čhs-do 4. marca t. 1. pri glavnem odboru C. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. V dotični prošnji se mora prosilec zavezati, d» vzame tistega bika, ki ga odbor določi in da ga vzame na tisti postaji, ki se bo določila. Prosilec mora tudi 20 K naprej plačati, kakor hitro dobi obvestilo, da mu je bik prisojeu. Ako bi ne hotel pozneje bika vzeti, zapade teh 20 K. — (Razširjenje trtnice in oddaja trt.) Kmetijska podružnica v Novem mestu namerava svojo trtnico razširiti in se v večji meri poprijeti cepljenja trt. Za letos ima 80.000 prav lepih bilf riparije portalis na prodaj, katere oil-daja po 3 K za 100 kom. Za to trtje se je zglasiti kakor hitro mogoče, zadnji čas do 28. t, m. — (Veliki filtrirni stroj), s kakoršnim je mogoče v enem dnevu 30 do 40 hektolitrov vina popolnoma izčistitii ali sfiltrirati, kakor pravimo, dobi v kratkem c. kr. vinarsko nadzorstvo v Novem mestu. Ta stroj bo stal Čez 800 kron in bo pač velika dobrota bližnjim vinogradnikom in gostilničarjem, kateri se ga bodo lahko proti gotovi odškodnini posluževali, Ta stroj služi za hitro č ščenjo takih vin, katera se sama po sebi nikakor nočejo očistiti. Stroj izposojal se bode pa seveda le pod nadzorstvom oziroma vodstvom Te.ičaka, kateri ho Ž njim okoli potoval, kamor se ga bode želelo. To j& odločno velik napredek v kletarstvu, za katerega gre hvala g, c. kr. vinarskemu nadzorniku B. Skalicky-ju. Oast mu! — (Kako se dado živila ohraniti po več dni sveža.) Gospa M. Kavčičeva na Dunaju je izumila nov aparat „Hydros", s katerim se dajo razna živila kakor kruh, sir^ puter, pecivo, narezane gnjati itd. po dlje časa ohraniti v čisto svežem stanju. Ta aparat izdeluje tvrdka „Alfa Separator"^ je po ceni in se bo dobil pri vsaki boljši trgovini z železnino. — (Kako je ravnati s svinjskim gnojem.) Prt nas se svinjski gnoj pušča pri svinjakih, v rahlih kupih, da, se tam suši in kvari. Na ta način ne moremo dobiti dobrega gnoja. Izkidan svinjski gnoj naj se spravlja na gnoj-nišče in naj se tam z drugim gnojem meša in dobro tlači. Le na ta način pridelamo v resnici dobe: gnoj. Ne puščajmo-tedaj svinjskega gnoja v nemar ležati okrog svinjakov, ampak: spravljajmo ga tja, kamor spada. Povsod imejmo po eno dobro skupno gnojnišče in tjekaj spravljajmo gnoj in ravnajmo z. njim kakor treba, da pridelamo dober in masten gnoj. — (Kako se ustavi driska pri sesnih teletih.) Prav dobro sredstvo so surova kurja jajca, katerim se lahko primeša nekoliko stolčene krede, recimo po ono malo žličico. Na dan naj dobi tele po dvakrat ali trikrat po eno ali dve surovi jajci. Jajce je seveda ubiti, pomešati s stolčeno kredo in vliti. Tele se ne brani tega zdravila, ampak ga celo rado uživa. Ker so jajca zelo redilna in lahko prebavna, se to sredstvo toliko bolj priporoča, ker nam po driski teleta navadno shujšajo. — (Na čem se spozna svinjska kugaV) Ta nevarna bolezen je pouzročila na Dolenjskem že ogromno škode, in sicer največ zaradi zaprtije, ki se je raztezala zaradi po-.sameznih .slučajev bolezni na cele vasi in kraje, tako da je bila po teh krajih za dlje časa ustavljena vsa kupčija. Ker se ta bolezen ae zmeraj pojavlja in raznaša, večkrat po neprevidnosti enega ali drugega gospodarja, zato se nam zdi potrebno, da naše posestnike nekoliko bližje seznanimo z zna- 4. štev. DOLENJSKK NOVICE. 3ň. luenji, po katcrili se spozna U nevarna bolezen. Srinjsk» kuga se pripenja s tem, da prašič nima nobenega pravega teka in da je vedno idejen, ý^ival postane zlasti v zadnjem koucu slaba, tako da komaj liodi in da se opoteka. Zaradit^ga tudi mnogo leïi, se žariva v steljo in nerada in težko vstaja, Pravi sedefi bolezni je pa ali v Želodcu in črevah ali pa v pljuĚih ali p:i na obeh mestih. V prvem slučaju, ako se pokaže nalezljivo Črevesni» vnetje, imamo opraviti s pravo svinjsko kugo, v drugem pa, ako so prizadeta pljuča, kai' se spozna na subem kašlju in težkem dihanju, s taku imenovano svinjsko knino boleznijo. Obe ste pa enako nevarni in nalezljivi in se prikažeta tudi laliko skupno pri «ni in isti živali. Pri svinjski kugi ao Čreva najprej zapečena, ali se pa pokaže takoj spočetka driska, Včasi so odpadki pomešani tudi s krvjo Pri svinjski kužni bolezni pa nastopi suh, bolesten kašelj, ki popada iival na krčevit način aH se pa pokaite bolj pogosto pokašljevanje združeno s težkim dihanjem, Vselej imajo živali nenavadno telesno toploto; ali 86 Čutijo nenavadno vroče ali pa nenavadno hladne. Oasili dobe živali tudi kožne spuščaje, najraje za ušesi, na hrbtu ali pa na notranji strani stegen in po trebuhu. V pričetku so živali tudi rade krmeiljavih očes. Ooolele živali poginejo lahko ^ par dneh ali se pa vleče bolezen po več tednov, pa tudi lahko cele mesece. Za odvračanje in zatiranje svinjske kuge Smo dobili sedaj novo postavo, o kateri hočemo prihodnjič nekoliko spregovoriti. — (Točnost pri pokladanjn krme) Če hočeš, da živina dobra za užitek, ji moraš pravočasno postreči. To velja posebno za krmljenje. To je velika napaka, ako ni v falevu nobenega reda, ak > se potrebna krma zdaj prej, zdaj zopet pozneje pokladn. Živina postane vsled tega nepokojná. Naj se zaraditpga redno ob določenem Času krma pokládá. To ugaja Živini, ki se ob točni in skrbni strežbi veliko boljše počuti in daje tudi boljše užitke. Posebno v zimskem ^aau lahko obračamo na to stran vso našo skrb, saj je živina hvaležna za vse, kar ji dobrega storimo. Kakor je treba za molžo točnega reda, tako ga je treba tudi za pokladanje krme. — (Nesnaga po kurnicah.) Poglejmo po naših kur-tiicah in kmalo se prepričamo, kolika nesnaga se tam nahaja, Leta in lata se puščajo odpadki po teh prostorih in tudi sicer se ne stori nič za potrebno snago. Ali je to prav? Gotovo ne! V nesnažnih kurnicah se radi naseljujejo škodljivi mrčesi, ki nadlegujejo kokoši in kvarijo užitek na razne načine. Očistimo tedaj knrnice od blata in skrbimo zito, da se stene v kurnicah redno vsako leto pobelijo z apnenim beležera. -i--}-)-«- Spisal ,IoBÍp IjAvtižnr. Slovencem že Eimni putapieec, g. zujiiiik .Tualp Lav-tižnr, litis v tej knjigi voili k iiaúiiD aereroim bratom, trn Moravsko, Sle-sijû, čeíiko in Galicijo. Ojiietije ofim le|iu tamuKiije kraje, vuii na* )ii) zna-tneiiitili ej^adovinsiiih meKtib, prijioveiluje nam innogrokaj iz turudavne bIo-vnnake Egodovine. Knjiga, katera hiiilo jiritfiile iDiiutr^ padube, bo ^ittuvu viieetraiisko Kaiiimnla, — 4. „LeiDiki" Kujlii;a odrastlo mladino. Spisa) .lož, Stritar. l'rofesor Južef Stritar, znam nas ])ieatelj, je zopet siiisal knjižico za oilrastlo notio inladež. Obsegala bode kiijif^a veliko fitevilo miùnili pesmic, ved igrakainih prizorov, nekatere živalske pogovore, puveat ^rPavle" in spomine iï mladoRtnega življenja. — 5. „Dp ortii k i." Zgoiiovinska po* vest Spisal Ivan Lnli. iŠlovenskib Veíemic 58, zveiek.) Mnogokrat se je že izreiila želja, naj družba ixda (Ul)šo povest. Tej želji lioiemo nstreci b „Uporniki," Snov je zajsta i* domnie slovenske egodovice v prvi polovici minulega stoletja. — fi Koleilar družbe sv. Mob^r.ja za navadno 1. 1907, Odbor se hoče pot.rtiiliti, darovali sledeii: gjspe Kernu M., Spiirar M, BuialiČ F. Gospodje Kut.uer, nadiičitetj, Perpar, iiadpaziiik, J{ojc J., SušterŠič J., JerSe J. c, k kane., Či-rček, C, kr sod singa, Nscbtigal K,, Sicherl J. organist. G. Weieer .Tos. C, kr. sod. sloga CO h. Gdč. Vree, učiteljica GO h. G. Kocelj, nčitelj 40 li. Loterijske številke. TRST, 3. februarja 68 75 40 42 M GRADEC, 30. februarja 22 49 86 32 41 Razne stvari. (Koliko je Slovencev?) Po statistiki Stanislava Klime v čeákem listu „Slovansky Přehled" je vseh Slovencev 1,444,364. V Avstriji jih prebiva 1,192,780, na Ogrskem in Hrvaškem 102 319, v Italiji 40.000, na Nemškem 6205, v Ameriki 100.000 iu v Ejiptu 3000. Vabilo družbe sv. Mohorja. Bliza se čas za vpis v družbo sv, Mohorja. Vljudno zato vabimo in fnzivijamo številne nde uaSe družbe Sirom slovenske domovine in v tnjini, se zopet in v čim največjem Številu vpiSejo v družbo dosedanji udie tn naj pristopi tudi prav mnogo novih 1 fi, gg. poverjenike pa prosimo, da 'pitet prevzamejo svoje dostikrat zelo težavno ali tako hvalevredno in koristno delo ter uabero čim več udov I Književni dar za leto 190C je sledeči; «Zgodbe sv, pisma," 13. snopič. Ali treba „Zgodbe" na novo priporočati? Ne! Priporočajo se same tako ]io svoji vsebini — saj sv. pismo je jinjiga vseh knjig — kakor po lepi razlagi, vnaiiji obliki iu'slikah, Zato J® liridno zopet sezite po njih. — 2. „Sveta družina." vzor krščanskim ^ražinam. Nauki in molitve v posnemo In čeŘčenje sr. družine nnzareške. «Gerkvenega molitvenika," katero je naznanil let^jiiiiji Koledar, smo ii J'" kasnejši čaa, ker nam je doSla želja iz lavantinsUe in ljubljanske '""nje, naj ge toliko časa počakamo, da se bo mogoče «kupno posvetovati '"di o tistib stvareh, ki jih bo ljudski izdaji „Cerkvenega molitvenika' za ■^fifjo privatno porabnost treba fie dmlíti. Namesto tega stopi molitvenik B^veta di-nžina," ki ga je spisal g. J, M, Seigernclimied. Prei del obsega firemiS'jevanj o sv. družini, drugi običajne molitve, Hditvenik se bode Jl'ibival tudi vezan, in sicer staue vezuina v platno z rdečo obreno 60 v, ' ".""j« z zlato obrezo 1'20 K. Cenjene nde prosimo, da naro^ujeio samo 194 Dražbeiii oklic. te l'Hjig 11 ne drugih veznin, da so delo v knjigoveznici in pri razpofilianju preveč ne otežkoči. — 3. ^Pri severnih Slovanih." Potopi». Po zahtevanju ç. Antona Ploj, c. kr. notarja v Cinomlji, upravnik konk. sklada raincf'g« ff. dr. Oustina, c. kr, notarja v Črnonilji, bo dne 17, svečana 1906 dopoldne ob 9, uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v i7.bi št, 2 dražba vinogradov "VS vi, št. 328, 330, 331, 764 k, i), Majerle. Nepremičninam, katere je prodati na dražbi, je dotočena vrednost in sicer hrama 2000 K, in vioiig^radom 125& K. Najmanjši ponudek znaša 1839 K, pod tem zneskom se ne prodaje. Odobrene dralbene pf)-goje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško-knjižni izpisek, cenitvene zapisnike itd.) snifjo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj (»znamenjeni Sodniji, v izbi št, 3 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale draitbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obrokn pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadtibe v teku draííbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imeoujejotej v sodnem kraju sta-nujočega pooblaščenca za vročbe. Določitev dražbenega obroka je zaznamovati v bremenskem listu vložkov za nepremičnine, katere je prudati na dražbi. C. kr. okrajna sodnija v Črnomlji, oddelek I, dne 30. januvarja 1906. (36) Iščem primernega pristavnika [majerja' T& majhno posestvo na Dolenjskem. — Natančne ponudbe naj se meni pošljejo. Avguštin Zajec, resuvrater (18-4-3, Ljubljana, R maka cesta 24. Gostilna FEMLlC, Olaviii trg. iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7 Ordinira vsaki pondeljek od 10. -5. ure. (37-9-n Dražbeni oklic. Vsled sklepa z dne 26. iannvarja 1906, opravilna štev. E 50/6/2 prodadó dne 17. svečana 1906 dopoldne ob 10. uri v Št. Petru na javni dražbi BV več različnega špecerijskega blaga. "VO Reči se amejo ogledati 17. februvarja 1906 v času meá 9. in 10. uro dopoldne v bt. Petru. C. kr. okrajna sodn'ija Rudolfovo, oddelek II, dne 26. januvarja 1906. (36) Dnpavski semenski oves po%o in razne vrste semenskega krompirja, 1 klg. po 10 h ima na prodaj kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu. 1 hI semenskega ovsa tnUta 66 klg. — Od semenskefja krompirja se oddajajo sledeče vrsfe zgodnjega krompirja: zgodnji ameriški, praški najzgodnejši, bisernik in zvezdnik; od poznega krompirja pa te le vrste: Leo, Agnelijev biser, velikan Goljat, Aspazija, novi čebular in onejidovec. — Vsa naročila se izvr-sujeio proti povzptiu. __(SS-O-H U-U-4J se dobe le pri SINeEll Ko. ake. družba za šivalne stroje NOVO MESTO, Glavni trg 88. Svarimo b tem oa nujnajše evoje odjemalce pred giTaluimi stroji, kijih ponajain drugi trgovci pod imenom „izvirne Singarce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo Ukim trgovcem, ob-Btoje Uki „ÍBTimi Singfrievi atroji" k večjemn iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih ii-valuih Btriýev, za katere ne moremo niti prevzeti kako poroStvo, niti dopoalati posamnih delov. S CC jO O C3 3 O •ř E a> «t E -o O) O ^ J <» I ® I _O» - Cd " & I OT ^ o. « « tï «i % Hranilnica in posojilnica za Kandgo in okolico bod& dne 26. svečana 1906 ob 2. uri popoldne oddala potom-javne zmanjševalne dražbe delo nove posojilnične hiše. Načrt, proračun in pogoji so od dne 6. febrnarija t. 1. meá uradnimi urami v posojilničnera uradn v pogled razpoloženi. Stavba je proračunjena kakor sledi; 1. Zidarska dela........ 22.924 K 91 li 2. Krovaka dela........ 1.960 „ — „ 3. Tesarska dela........ 4,567 „ 74 „ 4. Kleparska dela ....... 1.18(i „ 65 „ 6. Mizarska, ključavničarska, steklarska in barvarska dela .....9.015 „ 62 „ 6. PeCarska dela................1,030 „ — „ 7. Pleskarska dela..............614 „ — „ 8. Vodovodna in druga dela , , 2 194 „ — „ Skupaj . . , 43.48a K 82 h Odbor si pridrituje pravico, se odločiti med pismenimi ia ustmenimi ponudbami brez ozira na višino ponudbe. (30-2-2) Načelstvo. Zdravje je največje bogastvo! Zdravje je največje bogastvo! KAPLJICE SV. MARKA. Tb glasovita in nedosegljive „Kapljice sv. Marka" se uporabljajo za zunanjo in notranjo vporabo. UBobito oibtranjtijejo trganje In koljenje po kosteh, nogah In rokah, ter icleùijo vK&ki t;lavitbol. Uoe rtelajeju ia Hpanuuueuu pri buieKiiib u^ želodut), iihiBŽujejo kaur, urejuJeJ» isoieûlie, odiiraviju naduho buleuine ia krde, {itifiiieiu^ejo ia zbuljiojfjo prebavo, čistijo kri ia ireva. I'r ženejo velike in [nale g-liste, ter voe bolezni, izrirajo^e od glikt, Delojojo izborno protí bripavoflii in preblajeiiju. Lefija vse bolezni tia jetrih in Hlezih ter kůliko in Siíipattje v Želoden. 0.2i Učenec puStenih starisev se sprejme pekarijo "M (29-0-2) J. Mehora v Rudolfovem. - , vuAiiiui »i, niajt: Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki Avr AvAn Av^ alvAtwa T .1 Avr^ a " ŽENSKE LASE (334-24-8) zmešane in rezane, kupujem na malo in veliko. Voaki nabiralec laa nuj se prepriča, da plačujem od zdaj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vsa vlasaljarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz tas po najnovejSem načinu. — V zalogi imam najfinejša mila svetovnoznane tvrdke H. Kielhauser, Gradec, kakor tudi znano Bergmannovo lilijitio milo z znamko „dva rudarja". Dišave za obleko m muogu priznano tekočino Bay-Rum, katera rabi proti izpadanju las in očisčuje prbut. SpoStovanjem se pripnroËujem Ivan Svetec, brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hiše), se takoj sjtrejnie v poduk v knjigo-voznici J. Krajoc nusl. v Undolfovoni. Priden dečeb P Oï • I—I »H