Za poduk in kratek čas. Kruci na SI07. Štajerskem. (Spominki iz doraače zgodovine.) V. Od Velike nedelje odpodeni Eruci so 86 potem srditi razškropili na 78e strani Ljutomerskih goric ter ropali, požigali in divjali, da je bila strah in groza. Divjaki nataknejo in izpraznijo 7se pi7nice, nbogi Sr«dia8ani pa z re^no ži^ino berluzgajo po ozkih in blatnih klancib ter pre7ažajo od Eruce7 naropano 7ino iz 7inogrado7 na Središke trate. V Eajžaru so ga naložili samo iz ene pi^nice 11 strtinjako7 in na Eogu iz ene 23 polovnjako?.1) Sploh so Eruci 7 Ljutomerskib goricab oropali \m večjidel tudi užgali okoli 160 hramo7, kleti in prea. Eo pribrujejo k 87. Mikla^žu, najdejo cerke? zaprto, faro^ž pa celo prazen, kajti župnik se je za^olj 7e8je 7arnosti presolil k podružnici žalostne Matere 7 Jeruzalemu. Emalu ^derejo 7 zaprto cerke7, poberejo, kar ima kako 7rednost, vazderejo in poškodujejo nektere altarje, potem pa brujejo proti Jeruzalemu. Ali 7 7 slo^item babjem klancu, ki je 1. 1664 spra^il marsikterega Turčina ob ži^ljenje, bila je nasta7ljena tudi tem di^jakom pogibelna past. Ni so na nje za grrao7Jem prežale, kakor S7oje dni na Turke, juuaške žene s kiopom in debelim kamenjem, pa8 pa zopet en 7itez uemškega reda, Martin Stariha, župnik Mikla7Že7ski. Dokler so Eruci po okolici razbijali, ostal je on med s^ojimi farani. Le en sam den je moral po službenih potib 7 Ptuj, pa bitro se je 7rnil nazaj 7 Jeruzalem ter je Ijudst7o S7oje, tisti čas daleč razširjene fare, tako srčno nago^arjal, da se je 7ečina farano7 jcmu pridružila in s 7sakoterim orožjem di^jim so7iažnikom 7 bran posta^ila. Marsikaj se je zabranilo, kar bi se bilo goto^o zgodilo, ko bi fara ne imela župnika tako srčnega in neprestrašenega, ki si je po pra^ici zaslužil pridobljeno ime: ,,Victoriosus", t. j. premagavec.2) Nekaj po Ljutomerskih goricah naropanih rečij zapeljali so Eruci precej 7 Središče, druge pa so spra^ljali za nekaj časa samo 7 Šalo^ce, kder so imeli na občinakib tratab, kakor še ljudst7o zdaj po^eda, 87oj ,,logar". Na tako imeno7anem Črnecu se vidi še den denešnji 7e8 nasipo7, malim bribčekom podobnib, ktere so pre Eruci si na^ozili, da so _na njih poči^ali, ker je okoli precej moč^aino. V Šalo^cib sbranjnjejo še tudi nena7aden 87e8nik iz brona, 8 kterim so si Kruci S7etili in eno kladvo, ki so ga Eruci tam pozabili. Nekaj naropanega blaga pa so jim morali kmetje celo 7 Nedeliace, 7 njibo7o gla^no taboriače pdjati. Eo so di^jaki z obilnim plenom prišli mazaj 7 SredišSe, planili so z 780 besnostjo zopet nad faro^ž. Dobro je storil stari gospod župnik, da se je di^jakom ae ob pra^em 8aau prek Dra^e 7 Petrijance odtegnil, kajti di7Ja druhal, 7sa razkačena, bi se lotila goto^o tudi jego^ega ži^ljenja. Faio7Ž so do 8ista oropali in užgali. Straaen požar je uničil še to, kar ao brezbožneži pustili, in 7pepelil tudi 7eč drugih bis po Grabah. Potem so vdrli še 7 farno cerke7 87. Duha. Vae, kar je ') Središki arhi7. '') J. A. Janiach top.-stat. Lesikon I. 636 in Sim. Povoden rokopis. imelo kako 7i*ednost: kelihe, ciborij, monatranco in druge dragoceno8ti, ki jih niso poprej poskrili, 80 pobrali, altarje podrli, sesekali in sežgali, 7 obropano cerke7 pa posta^ili konje in uapra^ili tako iz hiae božje konjski hle7.J) Več tedno7 so Eruci še po Ljutomerakih goricah iu Srediaki okolici razsajali in doprinasali strašne grozo^itnosti in napra^ili okoli in okoli giozno 7eliko škode. Tudi Srediacanje so teh di7jih gosto7 se že tako na7eli8ali, da bi jim kaj radi pot prek meje pokazali. Eo so pa Eruci slutili, da ae na akri^nem nekaj pioti jim snuje in da tudi 7 Središ6u niso 7eč celo 7arni, so aklenili pred 87ojim odbodom še po Središču 7se poklati in požgati. Ze so si nekteri teh di^jako^ pred ro7t7ežem brusili sablje, ko 7 bližnji kapeli ra^no k sv. meši poz^oni. Bila je nedelja in ker je bilo 7 farui cer_7i 7se razdjano, je kaplan Jurij Mikec, kterega so tržani 7 S7ojo obrambo 7zeli, da mu Eruci niso kaj žalega storili, božjo službo opra7ljal 7 kapeli. Precej Središ8ano7 obojega spola in tudi nekoliko drugib farano7, ki niso slutili, kaka ne^arnost jim preti, prislo je k 87. meši. Na zadnje pride po ulici ae neka mlada deklica, ktero eden ,,franko7" sre8ain jo nago7ori: ,,Deklica! ne hodi zdaj k meši, zdaj ti bo vražja meaa."8) Bilo je namre6 sklenjeno, med 87. meao planiti nad ljudi 7 kapeli zbrane, je poklati in hiae 7žgati potem z 7sem naropanim blagom oditi. Pa zadoati je že grozo^itnoati. Bog je U8lišal mile zdibljeje stiskanega Ijudst7a in prečrtal grozne naklepe di7jako7. Ravno se Eruci pomikajo proti kapeli, da t>i izvršili 87oj peklenski namen, ko dojaše po veliki cesti Eruc s pismom tako naglo, da mu je konj komaj na trgu postal in se tje Z7rnil in mrtev obležal; — in zdajci so pobrali Eruci nagloma 87oj plen in dirjali proti ,,lipju". Po ormožki cesti pa je dodirjalo 7se polno 7ojako7, ki so Eruce do Mure podili, jih mnogo ubili in jim od7zeli precej blaga, ki so ga na SI07. Štajerskem naropali.3) V zah^alo, da so bile Središke hiše pred požarom srečno ob^aro^ane, so pristopili skoraj 7si tržani h brato7Ščini 87. Florijana, ki je bila takrat 7peljana. — S časom vrnili so se tudi oni, ki so pred di^jaki 7 druge kraje pobegnili, zopet na 87oj dom, ali marsikterega so solze polile, ko je zagledal nameato snažne hise okajeno pogoriače in 7idel hišo božjo onečasteno in razdjano. Trebalo je 7e8 let, da so zacelile rane, ki so jih 7sekali di^jaki, in seje popra^ilo, kar je bilo razdjano. (Dalje prib.) Smešničar 9. Pustni torek pozno Z7e8«r prita.7a pijanec domo7 in obleži pred d^ermi 7 snegu. Črez nekoliko začne sam pii sebi premislje^ati in razgovarjati se reko8: no, ano8i sem pa ga dobro ee naviekel. Sam ne vem, kako mi je; ali sem ') Gašp. Adlešič, dnovnik. *) Ljudska pripovedka. 3) Ljudska pripovedka. res 7 snegu, ter se mi o postelji sanja, ali pa 7 postelji ležim in se mi o snegu sanja! Politični ogleclAvstrijske dežele. Zopet gredo pooblaščenci a7StiiJ8ko-ogerski k Bismarku 7 Berolin pogajat se zastran no^e nagodbe kup8ijske. Najbolj kaže Avstriji odložiti 7se tako pogajanje bodi s komkoli; kmetijst7o, obrt, fabrike, 7se je potrebno pri nas 7arst7a zoper tuje blago, ki sedaj naše dežele poplavlja, naae denarje iz cesarst^a odnaaa, nas 7se pa 7 ubošt^o tira. Zato je želeti, da A7strija odpra^i 7se škodlji7e njej kupčijske nagodbe in tujemu blagu na7rže colnine, kakoršna nam kaže. Slabe kupčijake nagodbe so eden izmed glaTnib uzroko7 našega gospodarst^enega propada. — Drža^ni zbor je sprejel Lienbacberje7 predlog o znižanji šoiskega obiskovanja od 8 na 6 let ter izdelo^anje doti8ne posta^e izročil odboru 24 mož potem, ko je tudi no?i minister Eonrad djal, da je treba na želje prebi7al8tva, poaebno kmetskega, ozirati se. To je liberalce grozno zabolelo ter so 7 finančnem odboru po sili iztrgati boteli iz ministia, ali bo 7 šolskih zade^ah hodil Stremajerje^o pot ali ne. Toda minister se jim je takrat izvil ter ni izpo^edal ni8 določnega, kar je liberalce tako razkačilo, da se po 87ojib listih pra7 srdito nasajajo na no^ega ministra. To je tega pa tako užalilo, da je 87oje liberalce 7 slo^eai do 87ojih prejanjih uradniko^ dunajskih tolažil rekoč : noj, 7erjamite mi, jaz sem iskren prijatelj no7e šole!" No, bodemo videli, kako dolgo bodo liberalci potolaženi! — Vladini listi iščejo pri liberalcih pa tudi pri konseiTati^nih in narodnih poslancih si takih možakarjev, ki bi ne bili ne mia ne ptič, ampak bi 7edno z 7lado grofa Taaffeja vlekli. Do sedaj še jih, 7saj med našimi poslanci, uiso našli. — Strašno zaupili so uemški usta^aki, ko so slišali, da je dr. Rieger nas^eto^al pri stavljenji 8eskega gledišča ozirati se na bodoŠo kronauje cesarja za českega kralja. Eakor je bilo pra7, da 80 cesar bili kronani kot ogerski kralj, jednako želeti je za 7arnost cesaist^a zoper Nem6ijo, da bodo bitrej ko mogoče kronani kot 8eski kralj po zgledu Njih prednika cesarja Ferdinanda. V Budimpešti zboruje drža^ni zbor ogerski, kder Ie7ičaiji pod 7odst70m grofa Aponyja hudo prejimljejo ministra Tiszaja kažoči mu, kako Ogerska propada 7 78akem oziiu. Preobložena je z da^ki in dolgovi. Vendar to ne kroti magjarske osabnosti. Ra7no sedaj so Magjari začeli še bolj pritiskati na Hrvate 7iino7Ši tem magjarona Peja8eviča za bana namesto Mažuranica, ki je moral odstopiti. Magjari so itak HiTatako ugonobili in poškodili guiotuo, sedaj jo hočejo popolnem potlačiti — pa se utegnejo opeči. — Vso proda^o cesarske soli 7 Bosno in Hercego^ino dobila je magjarska kreditua banka 7 Budimpešti. V Ple7ljah so Turki na naše 7ojake streljali. Vnanje države. Skušnje nam S7edo8ijo, kako rado se uresničuje to, kar vladini listi tajijo. No, sedaj ,,Grazer-Zeitung" na 7se pretege taji pisoč: ni res, da bi naš minister Haimerle bil 7prašal Bismarka, ali sme Avstrija po Italijanih kresnoti in da je Bismark pritrdil, ni res, da bi Bismark botel Rusom vzeti Kurlandijo, ni res, kar angleška ,,Times" pišejo: da namera^a Avstrija spomladi udariti proti Solunu, na kar bo turski sultan, Rus in Italjan nad nas planil, Francozi zgrabili Biamarka, Angleži pa vaem dovažali orožja in ži^eža in tako 7eliko deuarje^ služili; 7se to ni ves. No, kaj pa, ko bi skušnja zopet drugače pokazala? — Francozi 7saj dogoto7ijo letos preustrojite^ S7oje armade po no7ej posta^i ter imajo 968.300 izurjenih 7ojako7. — Rusi utrdujejo s silnimi šancami mesta ob nemškej meji: Eo7no, Grodno in Belistok. — Bismaik zabte^a od nemškega zbora 7e6 7ojako7 in denarja in jegO7 poroSe^alec Earsdorf je rekel, da je tega treba ne toliko za^olj Francozo7, maiTeč za^olj — ruskih nihilistov. — Papež Leon XIII. so nedavno poudarjali neraz7ezlji7ost S7. zakona, italijanska 7lada pa pripra^lja no7o posta^o, 7sled katere se bodo ljudje zamogli kar na 6 let ženiti in možiti, potem pa narazen iti in zopet no7e za7eze pričeti. Otroci se lehko materam zapuščenim prepuščajo. Pra^e italijanake grdobe!
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si