List 28.
Močan   varh.
(Stara pravi i ca).
N a Stajarskim — na desni stran' doline, Katera se nar gorši sme imen'vati ,
In ktero lepša bister tek Savine,
Na ličnim bregi — na zeleni trati,
Kjer Kojnšca  •) v Voljski veči reke mine , Vesi sred Grajske 2) vidiš cerkev stati:
Ki z drevjem rodovitim ograjena
In svet'mu Krištofu je posvečena.
Ze zdavnej tam pobožni so kristjani Za varha svet'ga Krištofa častili,
Vedoč, de on nesreč gotovo brani, Perserčno kaderkolj so ga prosili.
Tam molijo — če jih bolezen rani — In molijo — če vjima z revšnjo sili5
In kaderkolj se ljudstvo varhu vdalo,
Ga upanje nikdar ni golufalo.
Vesi pa Grajske ljubljeno kardelo, Povej! kaj te tako le neki peče ?
De, ker še komaj svitat' je začelo,
Ze mlad ko stari k cerkvi urno teče 5
Kakor deb' konec vzeti vse že h'telo V nebo pošilja prošnje vse goreče?
Oh joj! lahko tak milo vse zdihuje,
Sovražnik grozovit se pcrbližuje.
Nevsmiljen Turk od Krajncov zlo že tlačen Beži ko divja zver do svojga kraja,
In kakor ranjen volk še hujši skačen
Mori, kar živ'ga le nasprot mu vstaja,
In v ropu sred' še zmiraj ropa lačen Ze bližej ino bližej nam prihaja.
Od kriča, vpitja se glasi širjava,
In Kojnšca že perteka nam kervava.
Kopita konj se slišjo gromovite, 3)
Ze trop hiti po cesti vgostim prahi,
') Kojnšca je  potok,  kteri za desno stranjo doline teče,  in se pod Grajsko vesjo z Voljsko združi.
2) Grajska ves se imenuje zato, ker vsi kmetje tiste vesi so podložni Ojsterskiga gradii.    Leži pa 3. ure više Celja.
*) Eno   potkovo  so pred  dvemi letmi našli,  ko   so svet okoli cerkve ravnali.
Kar more bežat', v kraje teče skrite
In beg ponaglijo mertvaški strahi. Ze pervih hiš vse vrata so razbite,
Ze krivih mečev bliskajo se mahi 5  J) Ze strel za strelam poka ino pada In mertva je Kosarja dekla z) mlada.
Al j v cerkvi reve so — Bogu se vsmili!
Katerim več bežat' ni blo mogoče.  — Tje kmal še je sivčik o hudi sili,
Tje nesla mati svojo malo sroče. Tam upajo: pomoč bodo dobili —
Tam mol'jo — in solze tam toč'jo vroče. In z njimi moli od svojih tudi ločen : „Svet Krištof! oh pomagaj v ar h mogočen".
V  tem Turkov grozna se derhal pritira,
In če z konjmi potok berž pregaziti, Alj naj ostrogo  3) tud' globoko vdira Konj v plitvi vodi noče dalje iti,
V  kolena pada, in tako se vpira,
De iz konja mora konjik vsak skočiti. „Tu močen varil stanuje"! Turk zavpije, Oberne konje, in prot Celju vlije.
Ker 'z hribov vid'jo, Turki de bežijo, Kot megla, ktero veter zdražen žene,
Iz hribov k svojim jaderno hitijo ,
In vsak v roke si drage svoje sklene.
Boga in svefga Krištofa častijo
Kater' sovražnikam postavlja stene.
Zato Grajan še rad perpoveduje :
De močen v ar h nad Grajskim sel a m čuje.
Jože Hašnik.
') Ni dolgo, de so pri Župani staro mizo požgali, v kteri se je mahlej turške sablje vidik
J) Kosarjova dekla ravno kruh mesi, sliši pred oknam šum, se ozre in ker Turka zagleda, zavpije: Jezus in Marija! in per teh besedah jo Turk skozi okno vstreli.
3) Ravno danes mi je neki Grajan Turško ostrogo prinesel, ktero je v svoji gorici našel.