Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 8. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
r
L
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo .,3Iira4‘ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVIII.
Naročnikom!
Leto se bliža svojemu koncu; zato nujno prosimo vse one gg. naročnike, ki so z naročnino še zaostali, da jo čim preje dopošljejo.
Ob enem prosimo, da blagovolijo naročniki tudi naročnino za prihodnje leto prej ko mogoče poravnati, ker le tako nam je mogoče v upravništvu in pri razpošiljanju lista vzdržati red. Pri vseh listih je navada, da se naročnina plačuje naprej; naj se tudi naši cenjeni naročniki ravnajo po tem. Vsakdo naj pri naročbi tudi dostavi, za kateri čas da plača naročnino in ali je star ali nov naročnik, in ako je stari odmrl in prevzel list novi, naj tudi to navede.
Svoje cenjene prijatelje prosimo, naj delajo na to, da se hode „Mir“ vedno bolj razširjal med našim ljudstvom. Vsak star naročnik bi nam moral pridobiti vsaj enega novega ! Slabo časopisje se razširja vedno bolj, zato je naša sveta dolžnost, da razširjamo tudi dobre časnike. Torej na delo vsak, komur je mar sreča naroda !
Priložili bodemo vsakemu iztisu poštno-hranilnične položnice za olajšanje pošiljatve denarja, a kdor je že plačal naročnino, naj ga priporoči drugemu in plača s tem naročnino.
Naročnina, ki stane za celo leto 4 krone, naj se blagovoli pošiljati naprej, in sicer pod napisom: Upravništvo lista „Mirw v Celovcu, Vetrinjsko obmestje 26. Upravništvo lista „Mir“.
Žrelshl pnrgernsajster prosi za glasme pri občinskih ooiiioals.
Žrelskemu purgermajstru in njegovemu nadučitelju slabo prihaja, tako pravijo nekateri ljudje. Pri državno- in deželnozborskih volitvah so ljudje že kazali, da se od „purgermajstra“ ne dajo več vsi komandirati. Zdaj prihajajo občinske volitve in ljudje mislijo, da je čisto nepotrebno, prepuščati vso skrb Oremusu in Metnitzovim uradnikom ter da so tudi manjši posestniki zmožni zavzeti prostor v občinskem odboru.
Položaj g. Oremusa je postal vsled tega težaven, približno tak, kakor je položaj kmeta, ki se ima bati, da bi ga znal eksekutor jutri ali pojutranjem posaditi pred duri.
Oremus si je v tem položaju poiskal pomočnikov. Napravil je shod volilcev, pravico ima do takega shoda brez dvojbe, in prišli so tudi volilci. Župan je na tem volilnem shodu govoril in govoriti zna tako, da se moramo čuditi, zakaj ga niso Nemci že davno, ko je bil še mlajši, postavili za državnozborskega poslanca. Poročal je, da se je občina Žrelc razvijala zelo srečno, da so napravili vodovod, sezidali šolo in nemški šul-verein je dal 2000 kron. A žalibog se je začelo v Žrelcu ščuvati, nemir se je zanesel v občino in zdravi razvoj občine se ovira.
Ali je razvoj občine srečen ali ne, bodo vedeli kmetje sami najbolje. In če je občina v dobrem stanu, tedaj je to zasluga pridnih slovenskih ljudi, ki tu živijo z žulji svojih rok.
Vi, gospod župan in vaši učitelji in uradniki Metnitzovi pa se nam zdite zastopniki pogubne nemškutarije in protiljudskega liberalizma. In kako srečno se občine v takih rokah razvijajo,
V Celovcu, 18. grudna 1909.
moramo spoznati tam, kjer je „freisinn“ popolnoma prodrl, in v tistih hišah, kjer so vero zapustili gospodarji in posli.
Od nemškega ,,šulferajna“ je Žrelc dobil 2000 kron! Da — žal! Častno ni! In zakaj ni častno? Ker je nemški „šulferajn“ menda židovsko liberalno in protislovensko društvo.
Denar sprejemati od tujih ljudi pa je čisto posebna reč. Če nam da podporo dober prijatelj, jo lahko hvaležno vzamemo. A kaj pa bi ti mislil, če ti žena ali hči sprejmete od kakega nesramnika 1000 kron? Kaj pa bo žena, ki še pozna kaj časti, storila, če se ji na samoti pridruži malopridnež ter se ji prilizuje in ji ponuja denarja? Poštena žena mu bo vrgla denar pod noge in mu pljunila v obraz. In kaj bi mož storil, če izve, da je žena tak denar sprejela in če izkušnjavca zasači v hiši? Vzel bo palico in pošteno ga premlatil.
Nemški „šulferajn“, o tem smo prepričani, je židovsko-liberalno društvo; kaj pa tako društvo išče pri nas Slovencih? Išče duše naših otrok. In da je društvo tako, priča shod, ki ga je to društvo imelo pred par tedni v Št. Juriju pri Celovcu. Po shodu so ljudje šli pred župnišče in tulili: „Los von Rom“. Potemtakem bi smeli reči, da je to društvo v službi tistih, ki hočejo odpraviti katoliško vero.
Zato pravimo, da ni častno za slovensko občino, če sprejema done., od tega društva. Slovenci nismo bogati, a berači nismo. Veselimo se, če nas kdo podpira, a če hoče kdo z denarjem kupovati pri nas duše, jih ne bo. Če so Nemci tako dobri, naj podpirajo uboge občine na Nemškem, dovolj je tam raztrganih šol, raztrganih otrok, potrapane mladine. Pojte gor v Krško dolino ali Krappfeld in skrbite za pociganjene ljudi, ki jih je tam vse polno v blaženi nemški deželi!
Seveda gospod župan v Žrelcu tega ne spozna.
Zavrniti moramo tudi trditev v „Freie Stim-men“: ,,Slovensko-klerikalna stranka ni v stanu kaj storiti v blagor ljudstva, to se je pokazalo pri akciji za oskrbovanje krme!“ V ti sili bila je dolžna nastopati občina, in če bi bila občina v krščanskih rokah, ljubi gospod Oremus, verjemite, da bi bila ravno tako storila in pomagala, kakor vi ali pa še bolje. Zdaj ste bili pa vi župan, in bodete morebiti še, in če bi zopet prišlo kako tako leto, imate dolžnost, delati kot župan ali pa županstvo izročiti drugemu. Da se zdaj s tisto krmo hvalite in s tisto podporo, ki je niste vi plačali, marveč kdo drugi, pa je tako smešno, kakor da bi se kak župan hvalil, kako da je dober, ko je dal tisoče revežem — iz občinske blagajne, tisoče za ceste — iz občinske blagajne, tisoče za šolo — iz občinskih doklad!
Najslabše priporočilo za gospoda župana je, da si je naročil kot zagovornika iz Celovca g. „Hauptschriftleiteija“ štimc, Lacknerja. Ljudje pravijo, da je Lackner odpadel od katol. vere — tak je torej svetovalec župana v Žrelcu! Kako sicer ljudje v Celovcu cenijo Lacknerja, naj Žrelčani v Celovcu zvedo, naj dostikrat pridejo v mesto. ,,Hauptschriftleiter“ je ta človek, a ne vemo, ali je v tem, kar je ta od katoliške vere odpadli človek zdaj v 25 letih že pisal, že kdaj kak človek našel kak blag nauk. Ta človek je trdil, da slovensko-klerikalno ščuvanje dela nemir! Kdo je pa v Celovcu na kolodvoru delal nemir in zapiral Slovence? Odkod pa zdaj nemir v Žrelcu? Če ima sovražnik moje polje, ali naj bom potem miren? In če sovražniki katoliške vere, sovražniki Slovencev, recimo še — sovražniki kmeta, imajo vso oblast v občinah, vso oblast v deželnem zboru, vso oblast pri sodnijah, vso oblast pri vladi, mar smemo biti mirni? Če sovražnik kosi na mojem travniku, žanje na mojem polju, trese moje sadje, vedel si bom pomagati! In če sovražnik komandira naše šole, naše občine, naše oblasti, mar bomo stali
Štev. 54.
mirni, kakor h koritu otvezeni vol ? Dokler ljudstvo razmer ni spoznalo, je tako šlo, a tudi kmetje uvidijo zdaj, kam vse gre, dovolj so postali razumni in se ne bodo pustili več komandirati od nemškutarjev.
Lackner je govoril o „uberragende deutsche Kultur- und VVirtschaftselement“ — kje pa je tista nemška kultura? Na Krappfeldu zgoraj menda, kjer se podira eden „Štercgrof“ za drugim, ali v Gortschitztalu, ali v Krški dolini, ali tam gor proti Moosburgu, odkoder prihajajo „Sturzlerji“, ki pobirajo pri nas pse in mačke, kar jih imamo preveč? Tak je na Koroškem nemški kulturni element. Bog se ga usmili in nas varuj pred njim!
Goiior posl. Grafenauerja o državnem zboru
dne 25. listopada 1909.
(Dalje.)
Nemški „Volksrat“ in Metnitz.
Da nekaj časa sem obstoji na Koroškem nemški „Volksrat“, je vsemu svetu znano. V tem „Voìksratu“ sedita dva huda strankarja nemškonacionalne stranke: gosp. deželni odbornik Hbnlinger in župan glavnega mesta Celovec pl. Metnitz. Menim, da mi ni treba še dokazovati, da tudi pri deželnem odboru, ako sedi deželni odbornik nemškonacionalne stranke v nemškem „Volksratu“, nikakor ne bomo dobili in ne dobivamo podpore, ki bi jo po človeški pameti zaslužili.
Gospod župan glavnega deželnega mesta Celovec je prav poseben mož. Morda bom pozneje imel še priložnost govoriti o njegovem delovanju, da je ta v minolem zasedanju deželnega zbora rabil izraz, da bo dal vsakega Slovenca, ki bo zahteval na kolodvoru v Celovcu vozni listek v slovenščini in bo potem govoril nemški, zapreti (Živalmi klici: Čujte, čujte! Klici: To ni res! Posl. Pirker: Kako morete kaj takega reči?) Ker je tako! (Posl. Pirker: To ni res!) Vi ste vendar v deželnem zboru! (Posl. Pirker: Jaz sem v deželnem zboru!) Ti se sklicuješ na sedanji popravljeni stenografični zapisnik tiste seje. (Posl. Pirker: Saj sem bil sam zraven!) Če si bil pri seji, potem moraš vedeti, da govorim resnico (Posl. Pirker: Tega pa ni rekel). Danes je stenografični zapisnik toliko prenarejen, da stoji v njem, on bo dal tistega, ki bo kot priseljen Slovenec
—	in v prvi vrsti je mislil na Kranjce — zahteval listek v slovenskem jeziku in potem napravil na kolodvoru polom, dal zapreti. Tako stoji v stenografičnem zapisniku, a govoril ni tako; stvar tudi drugače prakticira. Iz ust zelo vplivne osebe sem izvedel, da se je trudila, pre-čitati dotični stenografični zapisnik opetovano in ni našla drugega kot to, kar sem ravnokar omenil. Zapisnik je pa spremenjen, on ga je popravil. To mu morem v obraz povedati; zakaj govoril je drugače, nego je v zapisniku. Njegova opazka se torej naj tiče zunanjih Slovencev, pred vsem kranjskih Slovencev, ki obiskujejo vsak teden celovški trg prav živahno in dobro in oskrbujejo celovško prebivalstvo s cenim in dobrim mesom. Prakticiral je pa to čisto drugače. Stenografični zapisnik je z dejstvi popolnoma v nasprotju. Dal sicer ni zapreti kakega kranjskega Slovenca, pač pa župana slovenske občine Blato, ki leži v srcu Koroške. (Čujte! čujte! —- Poslanec Nagele: Ker je delal škandal!) Zadeva pride pred sodišče. Iztrgati človeka iz voza, okleniti ga in spremljenega od dveh redarjev peljati na magistrat, to je delo gospoda pl. Metnitza, ki je slučajno postal župan celovški, ker mu je celo mesto Celovec dolžno.
Drug slučaj, ki se je pripetil 10. listopada
—	to so slučaji, ki so se dogodili čisto pred
kratkim, je zadel drugega moža, ki se je hotel peljati v Beljak. Službujoča gospodična je zagrizena pragermanka. Mož na slovensko zahtevo ni dobil listka. Redar mu je izjavil, da je aretiran in ga je peljal na magistrat, kjer so ga pustili ležati 24 ur v ledenomrzli sobi. Šele prihodnjega dne so ga zaslišali in ga obsodili v 24 urni zapor. (Posl. Nagele: Vi stvar tako opisujete, kakor da bi bil zato zaprt, ker je zahteval listek v slovenščini. To ni res. Delal je škandal!) To bo dognalo sodišče. (Posl. Nagele: Narejal je kraval in se zoperstavil redarju. Če bi to storil kak Nemec v Ljubljani, bi ga ravno tako zaprli!) Vi imate pravico zahtevati listek v nemškem jeziku. Če ga ne dobite, boste nejevoljni.
Nemški škandal na Brnci.
Kako huda so narodna nasprotstva postala — to poudarjam raditega, ker sloni to nasprot-stvo samo na napačnem šolskem sistemu in ravno zaraditega slikam tukaj to poostrenje narodnih nasprotstev — dokazuje tudi slučaj z Brnce. Brnški tamburaši so si s svojimi sredstvi postavili dom. Bruca leži vendar popolnoma v slovenskem ozemlju. Za 14. novembra je bila napovedana otvoritev društvene hiše. Nemškoradi-kalna stranka, ki ji načeluje v Beljaku dr. An-gerer, je smatrala to za kratenje nemških pravic, Nemškonacionalna, oziroma nemškoradikalna stranka je spoznala za primerno in dobro, narediti izlet, da varuje na Brnci nacionalno posest. Brnca je pa, kakor dobro znano, popolnoma slovenska občina z imenom Bekštanj. V tej občini stanuje 3000 Slovencev in nekaj nad 200 Nemcev. Ti 200 Nemci pa niso nemške narodnosti, temveč po večini iz stranke, ki sem jo prej nakratko označil, takozvani nemškutarji. Ta stranka je res dosegla, da je prišlo na Braco približno 200 ljudi različnega, pa gotovo ne lepega značaja, ki so vpričo komisarja okrajnega glavarstva in štirih orožnikov zahtevali, da se „Doma“ ne sme otvoriti in se mora sneti slovensko trobojnico. To so uporabili za nacionalno hujskanje in tako v cvet so šla narodna nasprotstva, da je rekel eden orožnik nekemu na-šincu: „Menite-li, da smo v vašo obrambo tu?“ Vprašam Vas: Koga pa naj brani orožnik, te, ki so v hiši, ali te ki hočejo vdreti? Voditelji te bande na Brnci so bili večjidel uradniki železniškega ravnateljstva v Beljaku. Če bi si kak naš rojak dovolil le senco tega, bi bil takoj discipliniran in prestavljen, dočim so ti ljudje še tako predrzni, da stopijo pred komisarja in mu izjavijo, da mora zastava doli in se prireditev na noben način ne sme vršiti, sicer bo on za vse odgovoren. Ti gospodje pridejo gotovo že v enem letu v ministrstvo, torej upamo, da se bo do tedaj izvršila sprememba vodilnih oseb. Ti gospodje znajo dobro; doživeli so mučeništvo; tudi tisti nasprotniki, ki nam koroškim Slovencem smrti ne pridigujejo samo, ampak tudi želijo, to so gospodje učitelji, so bili vodje tiste druhali. Ne morem se drugače izraziti, ker za tako vrsto ljudi ne najdem drugega izraza. Da ljudsko šolstvo na Koroškem ne napreduje, tega ni najmanj krivo učiteljišče. Pri letošnjem sprejemnem izpitu v septembru se je na učiteljišču v Celovcu prijavilo 87 kandidatov, od katerih je bilo sprejetih 48 Nemcev in 6 Slovencev, reci in piši 6. Iz četrtega letnika so izšli samo 4 Slovenci, ki so bili vsi nastavljeni v nemškem delu Koroške. (Čujte! — Klici: Je to nesreča?) Za vas to ni nesreča, pač pa je krivica, ki jo kòt tako občutimo mi. Zato je bilo premeščenih iz nemškega dela dežele — nočem prekoračiti števila — deset do dvanajst učiteljev, ki so vsi iz nemškega dela dežele, v slovenski del dežele. Štiri slovenskih učiteljev ni moglo dobiti kruha v slovenskem delu dežele, za učne moči iz nemških pokrajin, ki jezika nikakor niso zmožni, je bilo pa v slovenskem delu dežele dovolj prostora. Meni se je sporočilo, da so bile predvsem hčerke uradnikov in učiteljev, ki so jih hoteli preskrbeti s kruhom, in za oskrbo teh nemških otrok so si izvolili slovenski del dežele. Vzrok in namen te politike je popolnoma jasen, le priznati ju nočejo. Sporočili so nam, da so bili štirje slovenski učitelji poslani v nemške kraje zato, da bi se izpopolnili v nemščini, in ko sem vprašal, zakaj je to treba, sem dobil odgovor: Učitelji se morajo od učencev učiti nemški. To je preklicano slabo spričevalo za učiteljišče, če morajo pošiljati učiteljišč-nike, ko so dobivali pouk cela štiri leta samo v nemščini, šele v nemške kraje, da bi se od otrok naučili ^nemški. (Medklici.) To so prave smešne reči. Če_ se potem pritožujemo Slovenci, potem vedno nihče nobenemu nima kaj zapovedovati. Vsi so brez krivde in vsi brez kake oblasti. Deželni predsednik ne sme zapovedovati deželnemu šolskemu svetu in deželni šolski svet ne deželnemu predsedniku. Deželni odbor nima komu kaj
zapovedovati, da se stvar zdi kakor anekdota o nemškem državnem zboru. Mi vemo prav dobro, zakaj je tako, in bomo, če se visoka vlada, če sploh zasluži to ime, ne domisli kaj bolj ega, z vsem pritiskom pripomogli, da bo razumela koroške razmere. V Globasnico, da osvetlim učiteljišče bolj natančno —• to je seveda čisto slovenska občina — je sedanji deželni šolski nadzornik premestil učitelja, ki slovenščine prav nič ni bil vešč. — Mesto deželnega šolskega nadzornika je bilo nanovo zasedeno. — No, Slovenci nismo takšni, da bi nastopivšemu uradniku podtikali takoj zlo voljo. Vsak nastopivši uradnik se pri najboljši volji lahko moti. Zato je prosila depu-tacija za spremembo učitelja. To se je tudi zgodilo. Nadzornik je poslal tega drugega, ki je imel v svojem spričevalu iz slovenščine red „povoljno“, na čemur bi se torej ne dalo izpodtikati. Ko pa je prišel učitelj, je okrajnemu šolskemu načelniku javil, da ne razume niti besedice slovenski in da bo otrokom v prostem času prepovedal govoriti med sabo slovenski. To je bil drug učitelj, ki je imel v spričevalu v slovenščini „povoljno“. Gospod tovariš Steinwender, tako izgledajo torej stvari pri našem učiteljišču. Potem pa še pridejo gospodje in pravijo : Da, Slovenci na Koroškem se nimajo nad nečem pritožiti, saj jim gre prav dobro. Da, za poginiti res ne potrebujemo nobenega pomočnika. (Veselost.) Sicer nam ne preti ničesar druzega. Če se^ sistem ne predrugači, smo obsojeni na smrt. Če bomo res umrli, to je drugo vprašanje. Potem pride ministrski predsednik in sporoči tukaj, da se proti Slovencem še nikdar ni vladalo in da v ministrstvu, kolikor je njemu znano, ni nobenih pritožb o slabem ravnanju s Slovenci na Koroškem. Ena roka umiva druga in obe obraz. To vemo tudi mi dobro in čudno je, brati in slišati, zakaj se še vlada vprašuje, zakaj da so njej nasproti danes Slovani v opoziciji. Kdor more to še vprašati, ta si dà sam najslabše spričevalo. Vladajte pravično, odpravite krivico, ki so je morali dosedaj Slovani, oziroma slovanske manjšine trpeti, potem bomo mogli tako govoriti, kakor je rekel neki drug govornik krščanske socialne stranke, potem bomo za vzprejemljiv mir. Danes je mir za nas nesprejemljiv, ker se nam ničesar ne nudi, in mi nismo osli, ki bodo povedali, kaj hočemo. S tem sklenem. (Priznanje in poloskanje — Govornika čestitajo.)
Nsmihi »ifolksrat" m deln.
Čudom se čudijo po drugih deželah temu, kar počenjajo v zadnjem času Nemci in janičarji na Koroškem. Za „Kulturvolk“ (?) taka dejanja res niso častna. Koroški Nemci so menda hodili v šolo k svojim bratcem v rajhu, da so se tam navzeli znane nemške afrikanske kulture. Saj Slovenec na Koroškem nima nikjer pravice: ne v šoli ne v uradu. Pred tremi leti se je izrazil neki nemški sodnijski uradnik proti slovenskemu rodoljubu, ki je zahteval slovensko legalizacijo: „Slovenski ne smemo čisto nič uradovati, imamo ukaz od zgoraj. Urad je sovražnik Slovencev.1' Te besede povedo vse. Iz tega pa tudi sledi, da morajo biti uradniki nemški nacijonalci, da morajo iti s tistimi, ki delujejo za ponemčevanje, za protestantizem (saj si naročujejo tudi samo lutrovske časopise), in tako pripravljajo pot protestantskemu vsenemštvu, ki hoče imeti od Severnega do Jadranskega morja samo eno nemško državo, v kateri naj Avstrija izgine. Saj to očitno zatrjujejo po shodih in časopisih, ne da bi nastopil državni pravdnik, ker „vrana vrani ne izkljuje oči.“ Zato pa gorje uradniku ali učitelju, ki ne trobi v vsenemški rog. Tak na Koroškem nima obstanka. Zgledov imamo dovolj. V zadnjem času so se vsenemci ali pangermani vrgli z vso silo na okrajno glavarstvo velikovško, pri katerem so baje klerikalci, ki držijo s Slovenci. Vzeli so posebno na piko okrajnega tajnika Robarja, ki še nobenemu Nemcu ni storil nobene krivice. Vemo, zakaj tako delajo, in tudi vemo, da je veliki nemški gromovnik župan Pinteritsch član nemškega „Volksrata“ in že večleten zagrizen sovražnik g. Robarja. Sliši se, da hočejo g. tajnika še večkrat napasti. Mi nočemo zagovarjati nobenega uradnika, kajti če je uradnik pravičen, to ni njegova zasluga, ampak dolžnost. Toda eno rečemo, da zanaprej ne bomo potrpežljive ovčice, to smo pokazali ravno povodom zadnjih škandalov. Nemški in nemškutarski pašalik se mora spremeniti v avstrijsko provinco, kjer se bo delila pravica na vse strani. Vidimo, da s prošnjami, ponižnostjo in z mirnostjo ne dosežemo ničesar. Skušnja nas je izučila, da le tisti kaj doseže, ki rabi pest in kaže zobe ter zna ropotati. To sicer ni kulturno, toda naučili smo se
tega od nemških sodeželanov. Ne bomo poprej mirovali, dokler ne dosežemo v vsakem oziru istih pravic, kakor jih uživajo naši zatiralci. O krivicah, ki se gode koroškemu Slovencu, svet dosedaj ni prav nič vedel; zakaj koroški Nemci v javnosti lepo molčijo o svojem delovanju zoper Slovence. Uradniki pa namenoma nočejo^ vlade informirati o resničnem položaju v deželi. Če imenujejo nemški poslanci poslanca Grafenaueija, da je „Marchenerzahler,“ imajo v enem oziru še prav, zakaj reči, ki jih uganjajo Nemci na Koroškem, spadajo zares še v čas bajk in basni. Nemški uradniki smejo vse počenjati, in so zato še odlikovani in zasedajo visoka mesta. Slovenski uradniki pa še Slovenca pozdraviti ne sme, sicer je naenkrat panslavist. To kaže ravno impertinentni dopis „Freie Stimmen" zoper g. Robarja. Informirali smo se o dotični zadevi in izvedeli, da je celo poročilo zlagano ali zavito, kar je sploh znak nemškutarske žurnalistike. Naj že bodo uradniki, kakoršni hočejo, to nam je vseeno; toda eno zahtevamo neizprosno in odločno, da morajo biti pravični tudi v narodnem oziru, da morajo v slovensken delu Koroške biti zmožni slovenščine v jeziku in pisavi; kurzovce, ki ljudi „zunaj mečejo," namesto da bi jih „ven vrgli," energično odklanjamo! Visoko deželno vlado odločno vprašamo, ali je ona postavno poklicana, da drži vladno krmilo v rokah, ali nemški „Volksrat“? Ali plačujemo davke državi ali vsenemškemu „Volksratu“? Naše potrpežljivosti je konec! Rečemo pa, da se bomo tudi znali braniti!
Rož o neuarnosti.
Narodno delo v Rožu je zadnje leto čisto potihnilo. Ni več slišati o kakem zborovanju in če se tudi priredi, se v svoji brezbrižnosti nihče ne briga ne za politične ne za podučne shode. Niti za igre nimajo v Rožu pravega zanimanja. S takim, človek bi rekel, lenim in brezbrižnim ljudstvom se le težko kaj doseže. Ne pomagajo dopisi, ne oklici, z eno besedo nič, ker nimamo voljnih izobraženih mož, ki bi se potrudili med ljudstvo in ga mož za možem vzdignili na noge. Zastonj se oziraš po narodnih „delavcih,“ in če so kje, ne pridejo na dan. Seveda, dokler ni voditeljev med ljudstvom, dokler se inteligenca, bodisi posvetna ali duhovska, živo in brez strahu ne poprime narodnega dela, tako dolgo bomo brez vsakega odpora morali gledati, kako se šopiri okoli tujec v nekdaj našem krasnem Rožu. Nemci so izdali parolo „Rož mora biti naš,“ in po tem tudi delajo. V zvezi s socialnimi demokrati ustanavljajo najraznoličnejša nemška društva ter z njimi počasi sicer, a z neovrgljivo gotovostjo kopljejo na našem grobu.
Da nas pomire in ne vzbudijo suma, so razdeljeni po vsem Rožu. V Šmarjeti delata Plaznik in Gabron, v Kočuhi so ustanovili nemško požarno brambo (govoril Košič); da zabranijo otvoritev „Narodnega doma" v Glinjah, so tik njega postavili požarno huto. Otvoriti jo mislijo isti dan kot Slovenci svoj Dom in narediti drugi Podljubelj in Braco. V Medborovnici imajo čisto novo, seveda nemško pevsko društvo. V Resnici ne da miru lončar Paukar. V Selah izliva srd vsako soboto v „Štajercu“ učitelj Oto vic.
V	Borovljah delajo sledeča društva : Stahl-klag, Edehveifi, Alpenrose, Siidmarka, Schulverein. Bibliothekverein, Turnverein (tudi šolarji so zraven), v novejšem času so tudi učencem ustanovili nemško „Lesehalle". Otroški vrtec in „Volks-schule" pa tudi delata po svojem. Uradniki so vsi, prvi do zadnjega, zagrizeni Nemci ali pa nemškutarji. Delavce pa germanizuje njih nemški voditelj ali pa tovarne.
V	Ljubelju je Vojgtov nadlogar pregnal domače ljudstvo in poklical za drvarje Nemce. V Podljubelju nastopijo slovenski socialdemokrati z nemško igro. V Kožentavri imajo že celo lu-trovskonemška zborovanja. V Svetnivasi je doma Košič, Goriče, Kožentavra Kaplja so na tleh. Št. Janž stoji! Podsinjaves je raztrgana. V Bistrici so ravno v nedeljo ustanovili „Sudmarko“, Sveče in zlasti Podgorje spijo. In tako gre naprej od vasi do vasi po celem Rožu.
Vsa ta društva so v ozki zvezi in si, če je treba, dejansko pomagajo. Glavni kontingent rogo-viležev „lifrajo“ Borovlje. Prva sta povsod seveda Kusternik in Strein s tisto svojo Noetovo ladjo, ki jo vozita po svetu. (Oba sta učitelja.)
Vse nam kaže, da je položaj Slovencev resen in nevarnost za naš obstanek velika. Petindvajset let računijo, da bomo še na naši zemlji svoje hiše gospodarji, potem pa smo obsojeni, da damo ključe njim. Kdor še spi in sanja o lepih dnevih o bodočnosti, naj ga te vrstice vzdramijo iz narodnega spanja, in vstane naj vsak, mož ali žena, fant ali dekle, vsak na stražo za vero sveto in domovino drago! __________
Koroške novice.
Deželni predsednik baron Hein se je podal, kakor poroča Celovčanka, za nekaj dni na Dunaj. Menda je šel poročat na Dunaj o škandalih na Brnci in na celovškem kolodvoru. Seveda bomo kmalu čutili, ali je govoril na Dunaju deželni predsednik ali pa nemški volksrat.
Miklavžev večer v Celovcu je bil kljub slabemu vremenu kar najbolje obiskan. Dvorana „Rokodelskega doma" je bila tako natlačeno polna, da je moralo nekaj ljudi stati med vrati na hodniku. To poudarjamo, da se bodo „Freie Stimmen" še malo bolj pojezile, ker so že pred našim Miklavževim večerom" hujskale, da bi nam „Katol. rokodelsko društvo" odpovedalo prostore. Seveda katoliško društvo ne bo šlo vpraševat lutrovskega lista, komu da sme dati dvorano na razpolago. Tu se je zopet pokazalo, kako sovražijo nemški nacionalci Slovence! Še preproste zabave nam ne privoščijo, potem pa še hinavsko zavijajo oči, kako da so Slovencem naklonjeni. Lutrovski žolč bo štimcam gotovo prekipel, če jim naznanimo, da smo se na Miklavževem večeru izborno zabavali. Za smeh je v obilni meri skrbel gospod ,.Debeluhar,“ ki je to pot rešil svojo ulogo prav častno. Gospod K. se je v ulogo Debeluharja dobro umislil, zlasti v zadnjem dejanju je bil imeniten. Tudi drugi igralci so bili na svojem mestu. Med presledki so zabavali občinstvo pevci in tamburaši. Miklavž nam je prinesel z nebes lepo voščilo, pa tudi darov, ki so jih bili veseli zlasti naši malčki. Pravili so potem, da se Miklavža in angeljčkov niso nič bali, pač pa grdega par-teljna, ki bi naj šel raje strašit Metnitza ali frajlice na celovškem kolodvoru. V Celovcu je vedno več Slovencev, vsaj pri naših prireditvah opazujemo to, Metnitz pa zatrjuje, da je Celovec čisto nemško mesto. Nak! nak! Ga bomo že morali drugič povabiti na naše veselice, da se bo na lastne oči prepričal. Morda postane potem še prav navdušen Slovenec in bo šel svojega tovariša gospoda Miklaviča prosit odpuščenja.
Velikovec. (Shod.) Dne 15. grudna 1.1. se je vršil shod „Katol.-polit. in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" ob lepi udeležbi. Ker je bil g. državnozborski poslanec Grafenauer odpoklican na Dunaj in g. dr. Brejc zadržan, poročal je msgr. Podgorc o sedanjem političnem položaju. Pred leti so bile stranke v državnem zboru ločene v liberalne in krščanske, danes si stoje nasproti Nemci in Slovani po krivdi krščanskosocialnih Nemcev, ki so stopili z narodovci v „Gemeinburgschaft“. Slovanske stranke nasprotujejo Nemcem, ker jim ti nočejo pripoznati ravno-pravnosti. Slovani ne morejo biti mirni, dokler se najpoštenejšega človeka zapira, ako na kolodvoru želi vozni listek v slovenskem jeziku. Ta narodni razpor ne delajo obrtniki, ne trgovci, ne delavci — marveč le vsenemški — uradniki, ki nam hočejo vsiliti nemčurstvo in luteranstvo! Politiki se ne smemo in ne moremo odtegniti, ker nas ona zasleduje v davkariji, v šoli, v cerkvi, v Vsem življenju nas zasleduje in nas ne izpusti, ker politika dela postave in postave nas vse vežejo. Politika ima tudi največji gospodarski vpliv. Govornik preide na sedanjo draginjo in razlaga, zakaj se je vse podražilo: Denar je postal cenejši, ker se prideluje veliko zlata, delavne moči so se podražile, tuje države nimajo več toliko žita za izvoz kakor nekdaj. Pride čas, ko tuje dežele sploh ne bodo več dajale nam kruha in tedaj bo kmetijsko vprašanje postalo pereče, kako priskrbeti ljudem kruha, in kmečki stan bo prišel zopet do veljave. G. kanonik Dobrovc je kratko govoril o postopanju koroškega deželnega šolskega sveta, ki ^slovenskih učiteljev ne pusti na Slovensko. G. Ant. Gril prosi, da se sklene resolucija radi traširanja železnice iz Labudske doline na Gfebinj in Celovec. G. učitelj Pesek spregovoril je končno še o narodni šoli, ki mora otroke poučevati na podlagi materinega jezika, če naj bo pouk uspešen.
Grebinj. (Občinske volitve) v Grebinju, ki so se vršile dne 14. t, m., so izpadle v vseh treh razredih za Slovence neugodno. Ta izid se je lahko poprej videl, ker je katoliška stranka bila v ti občini — predobra z nasprotniki. Kdor ni z menoj — je zoper mene, velja tudi tukaj. S stranko, ki jo vodijo naši nemški uradniki itd., ne moremo skupno delati, ker ljudstvo misli, da smo tem ljudem prijatelji, in če mi hodimo ž njimi, se ne smemo čuditi, da gredo tja tudi drugi ljudje. Ustanovitev „Narodnega doma" bo tudi v Grebinju ljudstvo probudilo. Kmet ne obupa, če mu enkrat toča pobije, drugikrat zopet seje in zopet žanje, tako nimamo povoda, preveč tožiti, če vsenemška sila kje vdere kakor hudournik v naše polje. Zamašimo tok in škoda bo odpravljena.
Dobrlavas. (f Tratnikov oče.) Neizprosna smrt nam jè vzela enega najboljših naših
mož : Minoli teden smo z žalostjo pokopali Jurija Somraka, p. d. Tratnikovega očeta v Belovčah. Vrli mož zasluži, da se ga tudi „Mir“ spominja ob njegovi smrti; saj je bil njegov dolgoleten vesten naročnik in marljiv bravec. Tudi Družba sv. Mohorja izgublja s Tratnikovim očetom dolgoletnega rednega uda; rajni je namreč skrbno hranil vse družbine knjige in tako zapušča sedaj ob svoji smrti obsežno knjižnico, kar je gotovo nekaj posebnega in značilno za navadnega moža izmed preprostega ljudstva. Blagi rajnik je bil zvest pristaš in odločen, neustrašen zagovornik naše svete slovenske stvari; bil je veren kristjan, in ravno globoko versko prepričanje mu je dajalo ono moč in navdušenost, s katero je ljubil in branil svoj zatirani slovenski narod. Od njegovega groba smo se ločili z iskreno željo: Dal bi nam Bog več takih mož!
Dobrlavas. (Mesečno zborovanje izobraževalnega društva" dne 8. t. m.) Zborovanje je počastil s svojim obiskom velečastiti gospod Ivan Dolinar, provizor v Šmarjeti pri Velikovcu.Čast mu, da se je blagovoljno odzval našemu vabilu in se ni ustrašil daljnega pota in slabega vremena. V obsežnem in zanimivem govoru nam je obrazložil lažnivost in hinavščino takozvanega liberalizma. Drugi govornik je navzoče poživljal, da naj se pridno udeležujejo mesečnih zborovanj, da naj pa tudi na zunaj vedno in povsod kažejo, da so člani slovenskega, katoliškega društva. Vrli domači pevski zbor nam je zapel v zabavo par lepih slovenskih pesmi.
Vovbre. Na sv. Lucije dan je zborovalo pri Primožu naše izobraževalno društvo. „Mirov“ urednik je govoril na prav dobro obiskanem shodu o potrebi in načinu gospodarske organizacije slovenskih kmetov. Domači g. župnik Ebnerje prav poljudno govoril o pravilih dostojnega vedenja in nam predočil z magično svetilko lepe slike iz tujine in prizore iz vojsk.
Možica. Dne 8. t. m. je imelo naše izobraževalno društvo svoj letni občni zbor. Z zanimanjem so poslušali zborovalci izvajanja ..Mirovega" urednika o svetovnem položaju. Društvo je oživelo. Prej je malodane že zaspalo; pristopilo je tudi krščanskosocialni zvezi v Celovcu.
Brdo ob Žili. (Zdrav kraj.) V tukajšnji fari, ki šteje približno tisoč duš, bilo je zadnjih osem let rojenih 250, umrlo jih je pa 137. Bilo je tedaj 113 več rojenih. Posebno se vtem oziru odlikujeta zadnji dve leti; kajti 1. 1908. je bilo 22, letos pa že 20 otrok več rojenih, kakor jih je umrlo. Med umilimi sta se dva pri delu v gori ponesrečila, eden je prezgodaj umrl vsled alkohola. Od 7Ò — 79 let starih je bilo 29, od 80—90 let pa 17; med temi zadnjimi sta bila dva 85, dva 87, dva 89 let stara, ena ženska pa je doživela 90 let. Katarina Flašberger, p. d. stara Štucinja v Pazrijah, ki je umrla dne 18. januarja 1899, bila je 94 let stara, njen mož pa je malo pred njo umrl, 91 let star. Še višjo starost je dosegel neki Tomaž Temei, ki je umrl 18. septembra 1720 v starosti 106 let. V tukajšnji fari živita tudi dva brata, Valentin Wall-ner, p. d. stari Novàk, in Mihael Wallner, p. d. stari Cušlak, ki sta bila dne 23. novembra 1857 tu na Brdu skupaj poročena. Lahko bi bila tedaj pred dvema letoma obhajala zlato poroko, pa pravita, da hočeta počakati na dijamantno.
Podkrnos. (f Nadučitelj Morti.) Tukaj je 12. dec. zvečer umrl gospod Ludovik Morti, nadučitelj, organist in poveljnik selske požarne hrambe. To se je tako nepričakovano zgodilo, da je vsak osupnil in da mnogi še verjeti niso hoteli, ko so to novico slišali. Rajni je bil pravi korenjak, velik, močan in zdrav, da je le malo takih mož. Pa 7. dec. se je čutil bolehnega; vendar je 8. dec. še orglal pri božji službi in 9. dec. se je peljal v Celovec, da se je posvetoval z zdravnikom. Petek ni mogel več podučevati. Bolezen — vnetje trebušne mrene — je tako napredovala, da je v nedeljo zvečer izdihnil svojo blago dušo. Kako priljubljen je bil, nam priča splošna žalost in jok šolarjev. Naj v miru počiva !_
Št. Lipš pri Dobrlivasi. Dne 5. t, m. je imelo naše izobraževalno društvo zborovanje in igro za podljubeljski „Delavski dom". Govornik, č. g. Andrej Sadjak iz Celovca, je obravnaval socialne potrebe koroških Slovencev in zadnje dogodke v naši ožji domovini. Nato je sledila igra: „Repoštev, gorski duh". Igralci so svoje uloge jako dobro rešili in povzročili mnogo zabave. Udeležba je bila vkljub jako slabemu vremenu jako dobra. Gostilniška zgornja soba pri ,.Hab-nerju" je bila čisto polna.
Žvabek. (Smrtna kosa.) Jakoba Mihev-a ni več — pobrala nam je smrt moža, da mu ne najdemo lahko enakega. V 60. letu svoje starosti moral je zapustiti solzno dolino. Na kratko je označen rajni, ako povem, da je bil 23 let cerkveni ključar, 17 let načelnik posojilnice na Suhi,
in 17 let župan naše občine, ki bi si bil pač zaslužil zlati zaslužni križec, a bil je zato preskromen. Dobro delati, a svojih del ne na veliki zvon obešati, to je bila deviza dragega rajnega. Splošna žalost in velikanska udeležba —: vkljub slabemu vremenu — pri njegovem pogrebu naj bode blagi zapuščeni vdovi in šesterim nedoraslim otrokom ob prebridki izgubi vsaj nekolika tolažba. Vse pa povem, če rečem, da nam je dragi rajni nenadomestljiv.
Grabštanj. (Kaj je novega?) Dne 5. t. m. je imel „Bauernverein“ svoje zborovanje v Št. Petru. Udeleženci so bili z nemškimi govori prav malo zadovoljni, in nekateri so menda celo odšli. Predlog, da bi se napravil volilni shod, se je odklonil, pač pa so nekateri na skrivnem povabili za soboto zvečer na restavracijo kakih 20 mož, ki pa zavoljo slabega vremena niso prišli. Izmed teh bode torej izvoljenih 18 odbornikov, 19. pa g. pl. Gutmannstahl, ki je letos dobil viriini glas.
Grabštanj. (Schumi na krivih potih.) Dne 8. t. m. je napravil tukajšnji šulferajn svoje zborovanje, na katerem je govoril potovalni učitelj Schumi. G. Schumi, ali ste za to plačani?
Hodiše. (Lučovnik in Linhart na potovanju.) Gospod urednik, nekaj posebnega Vam imam povedati. Ne ustrašite se, ni tako hudo, kakor morebiti mislite. Na Marijin praznik sta prilomastila v našo vas urednik „ptujske krote", Linhart, in znani žihpoljski župan Lučovnik. Lepa družba, kaj ne? Kdo ju je povabil, ne vem, morebiti obupajoči strah naših nemčurjev pred občinskimi volitvami, ki so že pred durmi. Vstopila sta v liberalno gostilno pri Reaučniku. Prvi je nastopil Linhart in klobasaril, kakor zna le človek, ki je igral slovenskega narodnjaka, potem socialnega demokrata, in ko so mu postala pri socialnih demokratih tla prevroča, je šel po kruh k Nemcem in nemškutarjem; za njim je prodajal Lučovnik svojo modrost. Ta pa je taka, da smo se čudili, da se nemškonacionalna stranka ne sramuje, takega modrijana postaviti kot govornika pred ljudi. Kaj vse sta prežvekavala, ni vredno, da se omeni. Bile so le stare čenče, s katerimi se meče nevednim pesek v oči. Večji del poslušalcev so bili naši možje, ki so prišli malo prej od božje službe. Pa redka popotnika skoz Hodiše sta bila našim le v kratek čas, nem-čurskim pevcarjem pa sta postavila nove kole, da ne popadajo. To je vse, kar smo doživeli ta dan v Hodišah. Eden, ki seje tudi moral smejati.
Brnca. (Odgovor Dobernigu.) Čudno smo se čudili, ko smo čitali v „Miru“ poročilo o govoru nemškonacionalnega državnega poslanca Doberniga o nemških demonstracijah na Brnci. Preklicano slabo mora stati nemškonacionalna stvar na Koroškem, da si že ne vedo več drugače pomagati kot z lažmi. Slavnost našega tamburaškega društva je bila namenjena izključno za domačine. Kranjskih Slovencev nihče ni povabil niti ni bilo nikakega tu na Brnci, čeravno imajo najmanj isto pravico prihajati kot beljaški in celovški kričači. In vendar se poslanec Do-bernig ni sramoval trditi nasprotno, seveda po zgledu lažnivih „Freie Stimmen". Tako govorjenje je po naši priprosti kmetski pameti pač nevredno državnega poslanca. Ali g. Dobernig o teh nemških komedijah v resnici prav nič poučen ni, ali pa je namenoma lagal in obrekoval. Sicer pa smo Nemcem za tako početje le hvaležni, saj s tem našim ljudem le oči odpirajo.
Tamburaško društvo „Dobrač“.
Grebinj. (Prav po farizejsko.) Mislili smo biti tiho, toda ker nasprotniki izzivajo, pa odgovarjamo. Z lažmi si ne morejo več pomagati, so pa začeli z zavijanjem in hinavščino. Toda tudi to jim ne bo pomagalo. V lutrovski „Bauernzeitungi“ z dne 10. in v ptujski ,,giftni kroti" z dne 12. t. m. pišejo, da se Slovenci nočemo ukloniti postavi. Oj to farizejstvo! „Mir“ je poudarjal, da je oblast zaprla gostilno zoper vsako dosedanjo prakso. Tudi mi smo vedeli, da se nepostavno ne sme izvrševati gostilniška koncesija. Da se tozadevna prošnja tako dolgo ni rešila, nismo krivi mi, pač pa ravno naši nasprotniki, ker so namenoma delali tozadevni oblasti zapreke in sitnosti. Pribijemo, da se je „Narodni dom" zaprl zoper vso dosedanjo prakso! Sklicujete se na postavo, na § 18 obrtnega reda, na podlagi katerega je „večina občinskega odbora" zahtevala zatvoritev slovenske gostilne. Hinavci, zakaj pa večina „občinskega odbora" ni zahtevala, da se zapre tudi gostilna v Grebinjskem Kloštru, ki je last barona Helldorfa, kojega oskrbnik je g. A. Manner, na kateri gostilni ni potrjen najemnik že več let, torej isti slučaj, kakor v „Narodnem domu" v Grebinju, samo da se je tu šlo le za nekatere tedne; zakaj ni zahtevala „večina občinskega odbora", da se zapre gostilna „pri Ju-reju" v Grebinju, kjer tudi še ni potrjen najem-
Vate zdraoje
Fellerjev fluid z znamko
si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepčijo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite ,Elza-fluid“. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Peller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko).
nik? Saj je g. A. Blassnig sam rekel Hofmeistru, najemniku „Narodnega doma“: „Če bi bil ti ali kdorkoli drugi kupil gostilno, bi ničesar ne imeli zoper njo; ker jo je pa kupila velikovška ,,Hranilnica in posojilnica", zato se tako zoperstavljamo." S temi besedami je obsojena vsa gonja grebinjskih nemškutarjev zoper slovensko gostilno. Nemške nacionalce vprašamo: Kaj bi se zgodilo, če bi se ta slučaj, kakor v grebinjskem „Narod-nem domu", prakticiral po vsej Koroški? Vsak trenotek bi morali zapreti kako gostilno. In — kdo bi trpel več, — nemškutarji ali Slovenci? Gotovo le nemškutarji, ker 90 odstotkov gostilničarjev je gotovo nemškutarjev. To bi se zgodilo, če bi se povsod ravnali strogo po postavi, kar se tiče raznih koncesij. Nemškutarji, vi se sklicujete na postavo, ki se v danih razmerah ne more tako strogo izvajati, mi pa se sklicujemo na drugo veliko važnejšo postavo, ki pa se more natančno in strogo izvesti in po kateri postavi bi izginilo vse nemškutarstvo, in ta je člen 19. državnih temeljnih zakonov. Ali poznate, gospodje nemškutarji ta člen? Gorje vam, ako se enkrat začne vladati strogo po tej postavi, in te se bomo oklenili mi.
Sele. (Lov na otroke.) Prav „amerikan-sko" zanimivo novico prinesel je „Štajerc“ v svoji 49. štev. iz Sel. Ne ve se pravzaprav, ali je to „Štajerčevo“ čenčanje amerikanska reklama za novo babico, ali pa je le ubožno spričevalo za „na pol" podpisanega „revčka Andrejčka"? Naj si bo eno ali drugo, jasno je vendar, da naše nemčurje napredek našega slovenskega naroda silno boli. Omenja, da so trije otroci prestopili iz nemškega v slovenski razred; ne pove pa, kako so nemčurski „priganjači“ lovili otroke našega slovenskega razreda in da so jih vkljub vsemu trudu dobili le sedem za svoj nemški razred. Poskušali so pri šolskem popisovanju dobiti tudi še tri otroke neke bolj revne kočarice. Obljubili so ji med drugim tudi nove obleke za otroke, če jih da v nemški razred. Pa čudno so tokrat pogoreli, ko jim je žena zabrusila: „Sirota sem in otroke zelo težko oblačim, toda za obleke del svojih otrok vendar ne dam v nemško šolo." Za to smolo seveda „Štajerc“ še ne ve — toda vemo mi. Zdaj pa pride najbolj „fletna“ in vesela novica o „treh babicah" v Selah. „To je pa vendar preveč," si bode kdo mislil. „Taka mala občina, pa toliko babic!" Ker je v resnici občina jako mala, šteje namreč le nekaj črez tisoč občanov in je v enem letu največ do 40 porodov, sta dve „babici“ preveč za Sele. Zato smo namenjeni eno babico v Ameriko poslati, ker jih tam menda primanjkuje. Vožnja po moiju pa jako veliko stane — zato bi bilo jako dobro, ko bi nam ,,Štajercev" dopisnik — kateremu so menda te potovalne razmere dobro znane — naznanil, kako jo more človek najceneje v Ameriko popihati!
Kdo pači imena? Povemo samo eden zgled iz Grabštanja. Otrok, ki je bil v krstno knjigo vpisan kot „Kordeš (Kordesch)" je bil izkazan sodniji. Sodnija je dala izkaz na deželno vlado, češ, naj ona iztakne pravo ime, ker mati se piše „Kordasch“ (kakor se je pač v šoli navadila). Moralo je biti seveda cela vrsta exoffo-krstnih listov in pisalo se je črez pol leta semintja. In kaj se je dognalo? Mati je vpisana kot Kordesch, njen oče pa se piše Kordeš. Kdo je torej kriv pisarij ali „deš“ ali „dasch“? Daje š = sch, to ve vsak, e = a to pa ne gre. G. Benda, kaj bi bilo, če bi vi pogledali malo v šolske kataloge ter jih primerjali z župnijskimi izkazi? Poskusite, in potem prosite g. poslanca Wieser-ja, da napravi zopet kako interpelacijo. Sicer tako vedno molči.
Interpelacija posl. Grafenauerja. Posl. Grafenauer in tovariši so vložili na železniškega ministra interpelacijo zaradi jezikovnih škandalov in izzivajočega postopanja uradnih oseb na glavnem kolodvoru v Celovcu nasproti gospodom Juriju Gregoriču, Ferdinandu Krajgerju, J. Pšeničniku, Janezu Jeklu in Jan. Cirgoju iz Globasnice.
Čudna odredba vojaške oblasti. C. in kr. kasarnsko poveljništvo takoimenovane „Waisen-hauskaserne" je nabilo na vratih vojašnice sledeč odlok : Vstop v vojašnico je civilnim osebam brez prehodnega lista prepovedan. —• Morda ima ta odredba nekaj dobrega zase, toda tako nasplošno zasluži najostrejšo kritiko. Ali naši ljudje res ne bodo več smeli k svojim domačim v vojašnici? Kako pa si bo znal preskrbeti navaden človek prehodni list? Pričakujemo izpremembe!
Pravila »Slovenske županske zveze na Koroškem" so od deželne vlade potrjena in se bo ustanovni občni zbor vršil tekom meseca prosinca 1910.
Hojahi, spominjajte se podljubeljskego Jelanskega doma".
Politične vesti.
Obstrukcija se nadaljuje.
„Slovanska Jednota" zahteva od vlade, da se mora sedanji kabinet tako predrugačiti, da bo izvzemši ministrskega predsednika, ki mora biti nad strankami, proti šest nemškim ministrom šest slovanskih, seveda med njimi tudi en jugoslovanski minister. Bienerth hoče priznati le razmerje pet proti petim. ,.Slovanska Jednota" stoji neomah-Ijivo in je vsled tega odklonila vladno predlogo. Posledica tega je bila, da so takoj nato, v sredo, vložili češki agrarci 37 nujnih predlogov. Prvega je utemeljeval posl. Kotlar. Slovanske stranke imajo pripravljenih že 50 nadaljnih nujnih predlogov. •	____
Daroui.
Za podljiibeljski »Delavski dom":
207—210. 0. g. Boštjančič J., župnik v Kamenu
v Podjuni..................K 20'—
211—213. Iz nabiralnikov delavskega društva v
Celovcu....................„ 15'—
Društveno gibanje.
Globasnica. Kat.-slov. izobraževalno društvo priredi na praznik sv. Štefana zborovanje v prostorih Šoštarjeve gostilne ob 3. uri popoldne. Na sporedu je govor, govornik iz Prevalj, petje in prelepa igra: „Na betlehemskih poljanah". Igra je krasne vsebine, ker predstavlja rojstvo Zveličarjevo, zato vabimo tem potom vsa sosedna narodna društva, in sploh vse prijatelje našega društva, da se udeležijo polnoštevilno naše božičnice. Ker so s prireditvijo igre združeni precejšnji stroški, se bo pobirala vstopnina, za neude 40, oziroma ‘20 vinarjev za osebo. Člani so vstopnine prosti.
Šmihel pri Pliberku. Naše slov. katoliško izobraževalno društvo priredi na praznik sv. Štefana, to je dne 26. grudna t. 1., svoj tretji letni občni zbor z veselico pri „Šercarju“ v Šmihelu, ob 3. uri popoldne. Na sporedu je govor, poročila odbornikov, volitev odbora, slučajnosti in potem dve igri: „Na betlehemskih poljanah" in ,,Mlinar in njegova hči", za tem prosta zabava s petjem in tamburanjem. Vstopnina: I. sedeži 50 vin., II. sedeži 40 vin., stojišča 20 vin., udje plačajo polovico. K prav obilni udeležbi vljudno vabi	odbor.
Podljubelj. (Tombola.) Na dan sv. Štefana bomo imeli v „Delavskem domu" tombolo. Prijatelje, ki so nam še vsako leto k večjemu uspehu pripomogli z lepimi dobitki, prosimo tudi letos, da odprejo svojo roko. Vsak dar se hvaležno sprejme. Po tomboli bo igra. Mize ostanejo med igro v dvorani. Vstopnina za krasno igro za vsako osebo 50 vin. Torej le pridite; da vam ne bo žal, skrbel bo	_ odbor.
Želinje pri Velikovcu. Na sv. Štefana popoldne priredi izobraževalno društvo mesečno zborovanje pri p. d. Kramarju na Želinjah. Na sporedu je poučni govor, dve igri, tamburanje in petje. K najobilnejši udeležbi vabi vse rojake in rojakinje	odbor.
iirnca. Slovensko tamburaško in pevsko društvo „Dobrač“ na Bruci priredi dne 26. grudna, ob 5. uri popoldan. občni zbor v „Tamburaškem domu" po sledečem sporedu: 1. Poročilo tajnika, 2. poročilo blagajnika, 3. volitev odbora, 4. slučajnosti, 5. vpisovanje udov in pobiranje udnine in 6. igra: „Cigani". Vstop k igri: Sedeži 50 vin., stojišča 30 vin. K obilni udeležbi vabi odbor.
Škocijansko bralno društvo priredi na Štefanovo po blagoslovu pri Majarju shod in veselico, pri kateri bodo v dveh igrah nastopili fantje in dekleta. Na svidenje !
Slovensko delavsko društvo v Celovcu prijazno vabi vse naše somišljenike in prijatelje na socialni kurz, ki se vrši redno vsako sredo zvečer od 7. ure naprej. Predava č. gospod dr. Ehrlich.
Književnost in umetnost.
Venček triglasnih pesmi za šolo in dom. II. zvezek. Sestavil Anton Kosi v Središču. Založil skladatelj. Cena 50 vin., pri večjem naročilu znaten popust. Ta zbirka naj bi ne manjkala na nobeni slovenski šoli. Skladatelj je zbral same prijetne, zares narodne melodije, kakor jih prepeva veselo spodnještajersko ljudstvo. Melodija 3. številke, „Mrzli veter", je skoro gotovo koroškega izvora. Venček ne bo delal pevcem nobenih težkoč. Vesele ga bodo predvsem naša dekleta, ker je prirejen za tri glasove.
Za Božič in Novo leto se kupi navadno največ vsakovrstnih koledarjev. Skoro vsak stan
ima dandanes že svoj koledar, ki ga pa ne dobiš lahko za par vinarjev, ker založnik zbog malega natisa s tako nizko ceno ne more pokriti nabavnih stroškov. Edino pri takoimenovanem ljudskem koledarju, pri naši „Družinski Pratiki", ki jo dobi vsak, dokler je še kaj zaloge, za borih 24 vin., je to mogoče, ker se tiska v mnogo tisoč izvodih. Dobite jo pri vsakem trgovcu v mestu in na deželi, kjer pa je ni, naj se naroči naravnost pri založništvu ,,Družinske Pratike" v Ljubljani. Za tako mal denar ne dobite nikjer tako vsestransko ustrezajočega koledarja.
Kaj je novega po svetu.
Umrl je g. Iv. Teršelič, vpok. učitelj v Čatežu na Dolenjskem, v 90. letu, oče gosp. Ivana Teršeliča, dolgoletnega „Mirovega“ stavca. Naše sožalje!
Peter Rosegger piše: „Ali naj mar narodni boj vedno traja? Kajti razmejiti ne moremo danes narodov več tako, da bi napravili mir. Ali mora biti zato večen boj? Ali ni to nespametno? Toda so ljudje, ki hočejo le boj in naj velja kar hoče, češ, da boj krepča človeka in ga dela plemenitega. Dobro; potem seveda morajo biti veseli, da se dvigajo zoper nje vedno hudi sovražniki, in naj se živo borijo ž njimi, toda brez sovraštva, brez osvetoželja, marveč s spoštovanjem, da, celo z ljubeznijo napram nasprotniku, saj je ta tudi samo tak in dela samo to, po čemur oni sami hrepene in brez česar sami ne morejo biti. Toda ne, v resnici moram reči: zvestoba za lastni narod ne sme biti taka. Kakšen nacionalizem je tisti, ki lastnemu narodu vedno budi sovražnike med drugimi narodi?" In ta mož, ki tako obsoja ostudno ošabnost in surovost svojih rojakov, ta nabira zdaj dva milijona kron, da se ustanove nove nemške šole po Slovenskem, v njih namestijo zagrizeni nemški učitelji, ki naj lovijo slovensko deco z grda in z novci in jo kradejo slovenskemu narodu ter sejejo sovraštvo zoper Slovence! In tega Roseggerja list „Heim-garten" čita še toliko slovenskih družin! Ali ne vidite, kaj čuti Rosegger v srcu in kaj učijo njegova usta?
Naša narodna obramba. Ožji odbor, ki je bil izbran na narodno-obrambni enketi, da izdela pravila, je to svoje delo dovršil. Treba je še nekaj predpriprav za uspešno delovanje. Ustanovni občni zbor našega narodnoobrambnega društva naj bi bil v torek 14. decembra t. 1. v Ljubljani.
Obračun o poslanem in nabranem de-
narju za obmejne Slovence.
Dohodki : Prebitek		K	166-26
Gotovine nabrali			9899-20
Obresti od naloženega denarja .	Vi	35-74
Skupaj .	K 10.10P20	
Stroški: Poštne položnice . . .	K	200-—-
Glasom odsekovega sklepa z dne 10. sept. 1.1. poslali v Št. Ilj za		
novi ,.Dom“			4000’—
Glasom sklepa narodno-obrambne enkete z dne 16. okt. poslali v		
Št. Jakob v Rožu za tamošnjo šolo	V	3000”—-
Glasom sklepa narodno-obrambne enkete z dne 16. okt. t. 1. po-		
siali društvu „Kres“ v Gradcu .	V	500-—-
Znamke, poštnine, pisarniške po-		
trebščine in dr			54-66
Pomožnemu uradniku			60‘—
Skupaj .	K	7814-66
V gotovini ostane torej še K 2286'54.
Od vžigalic za obmejne Slovence je bil podan zadnji račun na zadnjem občnem zboru S. K. S. Z. v Št. Jakobu v Rožu. K temu dostavljamo račun, sklenjen 11. novembra 1.1., o čistem
ostanku prodaje vžigalic:
Gotovine, naložene v „Ljudski posojilnici" .............................K	570'—
Terjatve................................„	451‘27
Skupaj . K 1021'27 Od te svote je bilo poslanih na Štajersko glasom sejnega sklepa dne 10. novembra 1.1.......................K	500'—
Ostane prebitek . K	52 r—
Prodaja je urejena na sigurni podlagi, ker da od vsakega vagona „Gospodarska zveza" že vnaprej določeno svoto. če se vse naše somišlje-nice in vsi naši somišljeniki zavzamejo za prodajo vžigalic „V korist obmejnim Slovencem", se bo nabrala vsako leto za trpeče brate ob meji znatna svota. Vsa naročila na vžigalice sprejema „Gospodarska zveza" v Ljubljani. Obmejni Slovenci, kupujmo jih, v našo korist so!
Planinski ples. (Slovensko planinsko društvo), ki je prišlo vsled porušenja starega
Aljaževega doma in vsled nujnih novih stavb, ki jih mora izvršiti (na pr. novo kočo na vrhu Črne Prsti), v težak gmoten položaj, je vsled tega sklenilo, v korist svojih planinskih naprav prirediti v bodočem predpustu svoj 5. planinski ples. Ta predpustna veselica se bo vršila dne 1. februarja 1910, to je na večer pred Svečnico; slavna društva naj se blagovolijo ob svojih prireditvah na to ozirati. Ples bode združen, kakor doslej, s pravo neprisiljeno planinsko veselico, ki naj tudi to pot postane zbirališče vseh prijateljev slovenskega planinstva.
Priporočujemo našim družinam
olinsko cikorijo.
Pruska kultura. Magistrat nekega mesta je dal popraviti cesto; delavci so pri tem delu pokončali nekemu posestniku plot, in magistrat mu je povrnil škodo. Posestnik je napravil nov plot — črez nekaj dni pa dobi ukaz: Ker je brez dovoljenja mestne gosposke napravil nov plot, ga mora takoj zopet podreti, če ne, ga pa podere mestna gosposka. — Drug posestnik je imel dolgo hišo. Magistrat mu ukaže, da napravi zid zoper ogenj. Posestnik je ubogal ter nekaj tisočakov potratil za ta zid. Isti stavbeni svetnik, ki je povzročil ta ukaz, pride črez nekaj časa o neki priliki v to hišo, vidi tisti novi zid zoper ogenj, se začudi in vpraša lastnika: „Čemu vam je vendar ta zid, ki je čisto odveč?1* — Neki nemški list piše : „Čednost (nravnost) med Nemci strašno hitro gine. Ljudje, ki to dobro vedo, pravijo, da ni v sedanjem Berolinu nič boljše kakor v Babilonu ob Seini, v Parizu, in še precej slabše nego v starem Babilonu. Bolnišnice pripovedujejo vsako leto, koliko imajo bolnikov s to ali ono boleznijo; grozno veliko je tam notri mladine, posebno študentov, ki imajo francosko bolezen. In vojaški zdravniki se boje, da bo nemška vojska v slučaju mobilizacije zaradi tega precej mršava; posebno med mornarji je toliko bolnikov, da je groza. To gnilobo so že davno zapazili in nasvetoval je zdaj nekdo to, zdaj drugi kaj drugega — toda doslej ni še vse nič izdalo. Ta grdobija razjeda nemški narod čimdalje hujše.** O blažena nemška kultura!
Izdaja novih kolkov. Od 1. prosinca 1910 naprej bodo izdani novi kolki z letnico 1910 v dosedanjih vrednostnih vrstah. Sedanji kolki izdaje 1888 so od 1. aprila 1910 naprej popolnoma neveljavni ; njihova raba pomeni ravno toliko, kakor bi se sploh ne kolekovalo dotične stvari ter ima za posledice v pristoj binskem zakonu navedene kazni. Neveljavne, sicer pa nerabljene kolke je od 1. marca do 31. maja 1910 mogoče zamenjati povsod, kjer prodajajo kolke. Dotične vloge strank so kolekovine proste. Prodajalci kolkov morajo izmenjati svojo zalogo starih, v bodoče neveljavnih kolkov v mesecih prosinec, svečan in sušeč 1910 proti novim kolkom. Obrtne in trgovske knjige, nadalje blan-kete menic, računi itd. ki so uradno prekoleko-vani s kolki prejšnjih izdaj, se morejo rabiti tudi v naprej.
Zveza z Nemci. Zveza kranjskih liberalcev z Nemci je znana zadeva, ki se je liberalci sami ne upajo več tajiti. Prišli so ti „narodni Slovenci** že tako daleč s svojo „narodno politiko,“ da spravljajo „Mir“ pred nemškonacionalne porotnike, ker se od njih ni dal psovati in da se zatekajo že h — „Korošču“. „Korošec“ taji zvezo liberalcev z Nemci in ne more prehvaliti župana Hribarja, ko-jega ime se še dandanes blišči v pogodbi liberalcev z Nemci proti krščanskomislečim Slovencem.
Imate bolečine? Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoči in krepčajoči Rellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajstorica za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatalj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko).
Tržaški Slovenci so imeli minolo nedeljo sijajen shod, na katerem so manifestirali za slovenske šole v Trstu. Govorili so dr. Novak, drž. posl. dr. Rybàf, nadučitelj Ferluga, dr. Mandič in dr. Slavik. Na shod je došlo okoli 120 pozdravnih brzojavk od vseh strani slovenske, hrvatske in češke domovine.
Ciankali za častnike. Nadporočnik Adolf Hofrichter v Linču, ki je na sumu, da je odpo-šiljatelj znanih oblatov s ciankalijem in na katerega kažejo mnoge okolnosti, trdovratno taji, da bi bil on odpošiljatelj oblatov, čeravno so našli v njegovem stanovanju enake škatljice, v kakršnih je bil poslan po pošti ciankali. V zaporu je zelo shujšal.
Štajerska „S. K. S. Z.“ priredi svoj letošnji občni zbor v nedeljo, 19. t. m., v Šmarju pri Jelšah.
Tožba poslanca Stipila proti dr. Fried-jungu in „Reiclisposti“. Profesor dr. Friedjung in „Reichspost“ so dolžili nekatere poslance hrvatske koalicije veleizdajstva. Člani hrvatske koalicije so tožili dr. Friedjunga in „Reichspošto“. Obravnava se vrši na Dunaju. Baron Chlumetzky je pričal, da je Supilo podkupljiv. Supilu se očita, da je prejemal od srbske vlade denar. Supilo in njegove priče to odločno tajé. Za Supila je prišel na Dunaj pričevat belgrajski vseučilišči profesor dr. Markovič. Ko sta predložila dr. Friedjung in urednik „Reichsposte“ prepise za Supila zelo obtežilnih listin, je Supilov zagovornik dr. Harpner Supilu odtegnil zagovorništvo. Zanimanje za to razpravo je velikansko.
Hupnjte vžigalice v korist skaejiik Slovencev!
Naslov: „Gospodarska zveza** v Ljubljani.
Tržne cene v Celovcu
9. grudna 1909 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 1	itrov •en)	
			od		do		(hi		
			K	V	K	V	K	V	
Pšenica ....							26	66	16	J		
Rž				20	—	20	66	12	—	
Ječmen ....			—	—	—	—	—	—	
Ajda				16	—	16	94	8	~r	
Oves				16	60	17	50	6	—	
Proso				—	—	—	—	—	—	
Pšeno ....			—	—	30	47	19	20	
Turščica ....			—	—	—	—	—	—	
Leča				—	—	—	—	—	—	
Fižola rdeča .	.											
Repica (krompir) .			—	—	5	88	2	40	
Deteljno seme . .									
Seno, sladko . .			10	—	12							
„ kislo . . .			6	—	9	50	—	—	
Slama ....			6			8							
Zelnate glave po 100 ko		sov							
Repa, ena vreča .			—	—	—	—	—	—	
Mleko,	1 liter .					24	—	28					
Smetana, 1	„			—	60	1	20	—	—	
Maslo (goveje)	• 1 %		2	80	3	—	—	—	
Surovo maslo (putar), 1			2	80	3	20	—	—	
Slanina (Špeh), povoj., 1		»	2	20	2	40	—	—	
„	„ surova, 1		n	1	70	1	80	—	—	
Svinjska mast	. 1	n	1	90	2	10	—	—	
Jajca, 1 par . .			—	‘20	—	24	—		
Piščeta, 1 „	.	.			2	—	2	40	—	—	
Race				3	—	4	—	—	—	
Kopuni, 1 „	. .			7	—	10	—	—	—	
30 cm drva, trda,	1 HI2 .		3	20	70	70	—	—	
30 „	„ mehka,	1		3	—	3	30	—	—	
			100 kilogramov						
Živina	ruerez.		živevage		zaklana				
	od	do	od	do	od	do	■s	1	
		V	k r	o n	a h		£	Oh	
Konji	 Biki	—	—							
Voli, pitani . .	—	—	66	—	—	—	1	1	
„ za vožnjo	280	410	—	—	—	—	26	14	
Junci		232	360	—	— !	—	—	7	3	
Krave ....	140	3801	—	—	—	—	78	25	
Telice		200	—	—	—	—	—.	2	1	
Svinje, pitane .	.	—	—	—	—	142	150	73	73	
Praseta, plemena	16	44	—	—	—	—	14.8	no	
Ovce		—	—	1	—		 Ì	—	—	—	
lastnica uredništva.
Dopisnikoma vDobrlivasi: Obe poročili smo že prej prejeli od druge strani. Na zdar! — G-. K. v K. : Vaša dopisa kažeta Vašo pošteno dušo, pa za časnik ni taka reč. — M. v H. : Lep dopis ; žal, zastarel. Prosimo drugič hitrega poročila. Zdravi !
ILoterijske številke 11. grudna 1909: Gradec	30	66	24	70	17
Dunaj	34	87	43	15	3
Bovčana imenujemo na Koroškem človeka, ki je doma v Bovcu. Mlada grajščakinja je že večkrat slišala govoriti o Bovčanih, toda nikoli ni imela sreče, da bi enega videla. Naročila je večjemu hlapcu, da ji takoj pove, kadar pride k hiši kakšni Bovčan. Nekoliko dni pozneje res pride eden ter prosi za delo. Hlapec gospej takoj sporoči, kdo da je prišel. Ker pa je gospa ravno imela obisk, rekla je hlapcu: „Veš, Tine, takoj pridem pogledat. Ta čas ga pa deni v hlev in daj mu sena, kolikor ga poje.**
Darovi. Za obmejne Slovence so darovali Mohorjani na Jezerskem 5 K.
Za „Tamburaški doni*4 na Bruci so darovali : Andrej Mrak K 0'30; Josip Zupan, lesotržec na Dovjem 5' — ; Kobov na Vratih ob pogrebu matere 10'— ; Matevž Koman 10’ —; Alojzij Koman 10'—; Društvo „Drava“ v Beljaku (II. dar) 120'—; Alojzij Schrey iz Jesenic 10'—; Neimenovan iz Brnce 2'—; Alojzij de Reggi (V. dar) 10'—; ,,Naša Straža1' po g. dr. Brejcu 100’—; g. dr. J. Brejc 20'—; Ana Knez iz Brnce o-—; Pavel Miklavič iz Vogrč 3'—; Vincenc Simčič v Ločah 5' —; dr. N. Tičar v Kranjski gori 3-—.
Razpisana je
služba cerboHiba in organista
v Pliberku na Koroškem. Prednost imajo samci lepega vedenja, ki so v cerkveni glasbi izurjeni in tudi dobri pevci. Prosilci se imajo osebno predstaviti. Dosedanja plača se zviša.
Mestni župni urad Pliberk (Bleiburg).
Išče se
najemnik
za ..IMai dam" a Velihna.
Najemnik mora biti zmožen slovenščine in nemščine in mora biti na vsak način tudi mesar. Gostilna in mesarija je najboljša v celem mestu. Zglasiti se je treba kakor hitro le mogoče. Več pove „Hranilnica in posojilnica** v Velikovcu.
ZaložnistPOlg.pl.Hleinmagr 8 Fed.BamiiErg p Ljubljani.
Pravkar je izšlo v najinem založništvu:
Kapitan Marryat: Morski razbojnik
Iz angleščine prevel J. M.
Marryat jc najznamenitejši angleški opisovatelj mornarskega življenja in to prevod najboljšega Marryato-vega roma?ia.
8°, 244 strani. Broširan K 2'SO, vezan K 370 Dobiva se v vseh boljših knjigarnah.
Vinarsba in gospodarsba zadruga p Durnbergu na Sorišhem
ima na prodaj mnogo tisoč hektolitrov
=iiaJlzborneišeBa oina=
Na zahtevo se služi z vzorci.
Stroje zo priprovljonje brino,
slamureznice, repssreznice» mline za debelo moko lofrofse), pripraoe za parenje krme, sledilna kotljišča, sesalke za gnojnico
izdeluje in razpošilja po najnovejšem in priznanem načinu tvrdka
=--......Pii. Ulayfarlh S G =
tovarne za gospodarske stroje, železolivarne in fužine na paro,
DmaJ, II., TaborstraBe 71.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.	Sprejemajo se zastopniki in razprodajale!.
3-18
Pozor! Slovensko podjetje! Pozor!
Siasmgfisu sitscmstfin se priporoča dne ffl. febr. 1909 na nooo otooriena ueliba naannfakinrna i= trgouina _____
Franc Sounan sin
o stari Sonoanooi MM na mestnem trsn it. 22
= o Ijubljani =
Tiskarno Sražke sv. Mohorja o Celovcu
ima sledeče tiskovine na prodaj :
Za občinske urade:
Foselske knjižice vsled poselskega reda za vojvodino Koroško z dne 19. sušca 1874, slo-vensko-nemške, 8°, 64 strani, vezan , iztis po . K —'24 Red za točenje (Schankordnnng), Slovensko-nemški, v velikosti 62 X 48 cm, iztis po . . .	„ —'20
Dovoljenje za godbo, slovensko-nemški, folio,
100 iztisov....................................„ 1'60
Domovinski list, slovensko-nemški. folio, 100
iztisov........................................... 2'40
Spričevalo uboštva, slovensko-nemški, folio,
v 100 iztisov...................................„ 2 —
Zivinoogledni zapisnik, slovensko-nemški, fol.
v (4 strani), 100 iztisov.......................„	4'—
Zivinoogledni list, slovensko-nemški, 4°, 100
iztisov.......................................„	1'20
Prejemni list, slovensko-nemški, 4°, 100 izt. .	„	1'60
Poziv gledé tožb, slovensko-nemški, 4°, 100
iztisov......................................... „	1'20
Poziv gledé opravičevanj, slovensko-nemški,
4°, 100 iztisov....................... ,,	1'20
Mrtvaški ogledni list, slovensko-nemški, 4°,
100 iztisov........................„	1'60
Glasovnice za volitev občinskih odbornikov, slovensko-nemški, 4°, 100	iztisov	.	.	,,	1'40
Glasovnice za volitev namestnikov v občinski odbor, slov.-nemški,	4°,	100 iztisov	„	1'20
Pooblastilo za občinske volitve, slovenska
in nemška, folio, 100 iztisov.................„	1'60
Dolžno pismo za posojilnice, slovensko, folio,
3 strani, 100 iztisov.........................„	4'—
❖
*
Kmetski dnevnik, slov., za en mesec, iztis po „ —'80
%
K'X:

POPOV
najhiljil GÌ] sneta.
Edina izborna priložnost za nabup za trgoooe | manufahturnega blaga in za krošnjarje na- ! ravnost iz tovarne!
Razpošilja se tudi zasebnikom.
40 metrov ostankov po želji sortirano IS H.
Barhant v lepih vzorcih za obleke, bluze in spodnjo obleko.
F Irmele, lepo križaste, za srajce in bluze.
Delen, z robom, za obleke in bluze.
Angleški cefir, 80 cm širok, za pisane srajce, prša za srajce j in bluze za dame.
Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke, j Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah.
Oksforda za moške srajce, izborno trpežne kakovosti.
Kriset, barvan, za spodnja krila, tkan iz debele tvarine.
Hllzabo	I Znesek se tak°j vrne, ako blago ne ugaja
lliniiliu I ifilnu ■ in se lahko pošiljatev nefrankirana nazaj pošlje. Črez 1000 priznalnih pisem od 1. januarja.
40 metrov finega, pobeljenega ruvnburškega platna za najfinejše životno in posteljno perilo, sortirano z belim kri-zetom za spodnje perilo samo 17 90.
vzetju.
Pri naročilu 2 zavojev poštnine prosto.
Hufosiin Olarlilš, fMalmca,
Olešnice u Nov. Mesta n. M., č. 100. Češko, i
tfSl-i&UJ
JCranilno in posojilno društvo v Golovcu
kmečki kreditni zavod za Celovško okolico
Pavličeva ulica štev. 7
------- ----_ uraduje	' / =
ob četrtkih od Va 10- do 12. ure in od Va 2. do 3. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.	;	-....	—
Društvo jamči za popolno varnost vlog s premoženjem vseh udov.
m
i
m

Brez pogreška, zanes- gajaUlilJF v cerkvah, Ijivo in počasi bo gorela	IEI&a kjer rabijo stenje
= in specialno olje za večno luč od tvrdke ====:
Viktor Irai o Trelback (Koroško).
Poizkus s poštnim kolijem olja in nekaterih stenjev dokaže to.
Svetilnice, samogorljivo oglje za kadilnice, cerkveno kadilo, kadilni pridatek^ „Buonodore“, jamčeno pristne voščene sveče, stearinsveče, ne kapljajoče prižigalne sveče, kangljice, solidno in praktično ogrevalo za mašno vino, kakor tudi vse cerkvene kovinske reči najboljše izdelane.
Brošura „Oas emige Lichf“ z zgodovinskim pregledom, simbolično razlago in praktičnim navodilom kakor ceniki brezplačno.	—

Kdor se za	zanima,
dobi na željo
brezplačno pojasnilo o najboljši vožnji v JRmeriko.
Cesarske ladje
Cesar Viljem II..........215 metrov dolga
Prestolonaslednica Cecilija 215 metrov dolga Prestolonaslednik Viljem . 202 metra dolga Cesar Viljem Veliki ... 198 metrov dolga
vozijo v 6—7 dneh iz Bremena v New-York.
ilp*** šldBicd ob furkifa. «“pl
Cesarske ladje vozijo samo iz Bremena, kdor želi tedaj s cesarsko ladjo potovati, more to storiti prosto in brez ovir, nihče nima pravice mn to zabianiti. Vsakdo ima prosto voljo, za svoj denar potovati, kamor hoče.
F. ilseler, taeii, Bolinšiofsfrosse §9.
Prevoz potnikov iz Bremena v Ameriko, Avstralijo, Afriko.
fcnižje cesie. '"WS SW* Dobra oskrba.
Lcfeann pri Muriji Pomičnici i fipnei, iranista,
priporoča izkušena zdravila, katera pošilja po pošti:
Želodčne kapljice, proti napenjanju, madronu, krču, v vzbujajo slast do jedi, trepe želodec, 6 steklenic K 3'50. Želodčni prašek proti slabemu prebavljanju in zgagi, 1 škatijica K 1'—.
Prsni sirup in čaj proti kašlja, hripavosti in prsnem kataru K 1‘90.
Mazilo proti trganju in revmatizmu 1 lonček K 1. Tinkture proti kurjim očesom in bradavicam
1 steklenica K —'70.
Mazilo proti goži in debelem vratu 1 lonček K P—.
Razen teh zdravil priporoča tudi vsa druga izkušena zdravila.
Kdor hoče imeti
dobro tkano blago,
naj naroči po povzetju pri
Emilu Hintcruitz, talnica Nachod, Gešho.
1 kos platna za prtiče brez šiva, 14 metrov
dolgega, dobre kakovosti..............K 14-—
1 kos platna za prtiče brez šiva, 14 metrov
dolgega, dobre kakovosti..............„ 18-—
1 kos rumburškega platna prima-kakovosti,
24 metrov dolgega................ .	.	„ 13-50
23 metrov kanafasa, s pristno barvo in trpežnega, živahen vzorec...................,	11-10
Žepni robci, obrisače, robci za posoda itd. se oddajejo vredno, tako tudi flaneli in zimski barhent. Za dobro blago se jamči in more vsak vrniti, kar mu ne ugaja.
Lovske puške

vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter Weriiig,
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
fa trpa te stroke ? Čoku.
Modnega in mannfakturnega, tu- in inozemskega blaga, ved a o najnotejši izbir.
Zaloge je stalno v vrednosti lU milijona kron.
Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah.
Zaradi posebno velikega nakupa zimskega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala.
Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo ia najlepše blago na razpolaganje.
Vsi uslužbenci govorijo slovenski. '“TJEJ
Anton Kenio, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramarjeve ulice in Uovi trg.
Pristaši, zaupaibi, širite „Mir“!
Podružnica Ljubljanske kreditne banke o Celovcu
Delniška glavnica E 3,000.000.	KOlOilVfOrSM«I Cififll IfUU. 27-
Rezervni fond E 300.000.
1/0
Denarne vloge obrestnjemo po
od dne vloge do dne vzdiga.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi.
Vinkuluje In devlnkuluje vojaške ženituinske kavcije. Sskompt in inkasso menic. — jBorzna naročila.

Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu.
Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8'— za kom. Tiske srečke s 4°/o obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad.
Prodaja vseh vrst vred, papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.