Jurjeva.
Zaclngljali zvončki beli                      In zato odprla Vesna
pesem so veselo;                                na stežaj je duri,
mrzla burja, sneg in krivec —           se čudila: »Kak junak si
vse je konec vzelo.                             hraber — sveti Jurij!"
Prišel je na čiletn vrancu                   In trobentice zapele
sveti Jurij v kraje,                             večno so mu slavo;
vse možice je snežene                         zacingljali zvončki bell,
vmorll kakor ztnaje.                           venčali mu glavo.
Utva.
Vojvodski stol na Qosposvetskem polju.
harisal  Dragotin  Humek