104
Kmetijstvo.
Thomasova moka.
V starem prepornem vprašanju o vrednosti in o uplivu v vodi raztopljive fosforjeve kisline superfosfatove in  v  citratu   raztopljive   fosforjeve   kisline   Thomasove
105
moke, je znanstvena preiskava že davno izrekla, da sta ti najodličnejši gnojili jednake vrednosti, izvzemši nekaj malo slučajev, v katerih kaže rabiti fosforjevo kislino samo v jedni rečenib oblik.
Zdaj pa je to preporno vprašanje posegla tudi praktična izkušnja. Na podlagi skrbnih, po izvedencih izvršenih, primerjajočih poskusih se je izkazalo, da sta Tho-masova moka in superfosfat jednake vrednosti in jedna-kega upliva in sicer pri jednem najvažnajših naših pridelkih, pri sladkorni pesi, glede katere se je Thomasovi moki tako rad odrekal vsak upliv.
Naslednji uspeh, ki se je dosegel na poskušalnici osrednjega društva na Dunaji, kateri poskus je bil zasnovan in izvršen lege artis, povzeli smo „Izvestjem društva za pospeševanje kmetijskih poskušenj v Avstriji"; jedna parcela (I) se ni gnojila, druga (II) se je gnojila z 250 kg. superfosfata, in tretja (111) z 250 kg. Thomasove moke. Gnojilo se je spravilo s kopanjem jednakomerno glohoko dva dni pred setvijo, (24. aprila. Uspeh preračunjen na dvojnate stote, je bil pri hektarju pri
I                   II                   III
210               226                227
dosegel se je torej uspeh, pri katerem se v popolnoma jednakih razmerah nikakor ni izkazalo, da bi bila v vodi raztopljiva fosforjeva kisltna superfosfatova količkaj boljša kakor kislina Thomasove moke. Pri pregledovanji kakovosti se je našlo pri
I                   II                   III
13 9<>/0           14 6o/0            143<7o
sladkorja v pesi.
Skoro popolnoma jednako zboljšanje pri II in III je povsem jasno.
Ako se še upošteva, da gnojenje s Thomasovo moko cenejše in da ima ta moka znan in priznan naknadni upliv, potem so uspehi Thomasove mckeše dosti znatnejši.
Izredno ugodni upliv fosforjeve kisline iz Thomasove moke se vidi iz vrste poskusov, katere je leta 1889. naredil prol. Wagner. Jednokratno fosforokislinsko gnojenje travniku z 800 kg. Thomasove moke na ha. v letu 1889. je imelo naslednji uspeh:
V letu 1890. se je več pridelalo            750 kg sena na ha.
„      „      1891.    r>   n      n           n                      2300   „         „       „     „
n     n     1892.   „   „     „         „                  2600 „       „      .    „
„     „     1893. ki je bilo izredno suho 1450 „             „    „
„     „     1894. se je več pridelalo       2950 „       „     „    „
„     „     1895.   „    „    „         ,,               1320 „      „     „    „
Jedenkratno gnojenje (vsako leto se je ponovilo gnojenje s kajnitom) z 800 kg. Thomasove moke na 1 ha. je torej šest let zaporedoma uplivalo. Vsled porabe 800 kg. Thomasove moke — kateri veljajo kakih 16 do 18 gld. — se je 11.370 kg. = 1137 dvojnatih stotov sena več^pridelalo, kar znaša, dvojnati stot po 3 gld, celih 3411 gld.
Po preiskavah kemikov Smorawskega in Jakobsohna. obelodanjenih v časopisu nemških c ukrarjev, glede upliva
v vodi raztopljive fosforjeve kisline na zemljo in o vrednosti upliva superfosfata v primeri s Thomasovo žlindro, je novic in neovržno potrjeno, da v vodi raztopljiva fosforjeva kislina superfosfatova se premeni v tleh v tako, ki je raztopljiva v citratu in da jo koreninice večinoma v tej obliki v sebe posrkajo. Razen te v citratu raztopljive fosforjeve kisline, katero morajo korenine posrkati, nastanejo v zemlji vsled upliva železnega okisa in ilovice tudi neraztopljivi železnokisasti in ilovičasti fosfati, kar pojasnjuje, zakaj je naknadni upliv superfosfatov tako majhen.
Drugače pa je z moko iz Thomasove žlindre. V tej je fosforjeva kislina taka, da so razstopi v citratu, tako, da je korenine jednako lahko razkroje in posrkajo, kakor prej v vodi raztopljivo fosforjevo kislino. Kdor bi to tajil, grešil bi zoper resnico. Upliv v citratu raztopljive fosforjeve kisline je prav takšen, kakor superfosfatske fosforjeve kisline, povrh ima pa to prednost, da ne pride v zemljo v težko razkrajajoči se obliki. To je uzrok ugodnemu naknademu upliv u fosforjeve kisline v Thomasovi moki. Z ozirom na to je težko umeti, kako da se še oglašajo ljudje, kateri nečejo priznati v citratu raztopljivi fosforjevi kislini večje vrednosti nego v vodi raztopljivi. Ako ae posamičnik ne more otresti teh krivih nazorov, je naposled vse jedno, ali če svoje zmote razglaša in se zanje z navideznim prepričanjem poganja, je to na veliko škodo kmetijstvu. Po premnogih praktičnih izkušnjah in po sodbi prvih veščakov ni dvoma, da razširja krive nauke kdor trdi, da v citratu raztopljiva fosforjeva kislina ima toliko upliva, kakor v vodi raztopljiva. Šteli smo si v dolžnost, te izrecno povdarjati.