MMUKKOSHUt ipopisin ^ Hamnica. V nedeljo 5. aprila bo po rani sv. maši v cerkveni dvorani političen shod, na katerem govorita g. Franjo žebot in šerbinek. Troblje pri Slovenjgradcu. Od pamtiveka ne pomnimo, da bi bil iz tukajšnjega kraja kak dopis v »Slovenskem gospodarju«, kakor da bi bili vsi analfabeti, ali pa se bi bali uredniškega koša, ki je baje zelo velik. Pri porokah nismo najzadnji, imeli smo kar dve v tem predpustu. Pri nas prideta na 10 hišnih številk kar dve gostilni. Občinski urad imamo prav blizu, komaj dve uri oddaljen. Po čigavi zaslugl, si lahko mislimo. Sv. Marjeta ob Pesnici. Lep jubilej 501etnice rojstva je obhajal v četrtek tukajšnji veleposestnik g. Ilešič Franc v ljubečem krogu vse Stevilne družine in vabljenih najožjih prijateljev. častitamo! Sv. Jakob v SIov. goricah. Gospodarska sliska nas »stiska« vedno bolj. Vina dobrega polne kleti, kupca pa od nikoder, pač pa vidimo zelo pogosto finančrib kontrolo z gotovimi zapisniki. Kljub temu ne obupujemo, ampak se bistrimo za prihodnost. Prosvetno društvo pridno prireja podučne sestanke in je s čisto novimi močmi priredilo dne 12 .marca prav lepo gledališko predstavo s podučnim predavanjem. — Isti dan je bil občni zbor novoustanovljene sadjarske podružnice. Vodstvo podružnice so dobili v roke Jnožje, ki so najboljši porok, da bo podružnica v resnici uspevala v korist cele župnije. Tako pri prosvetnem društvu, kakor pri novoustanovljeni podružnici se je čutila skrivna sila, ki bi rada ovirala delo z osebnostmi, a je povsod zmagala misel na splošno korist nad osebnimi zadevami. Ptujska gora. Proslava materinskega dneva. Ptujski gori, znameniti romarski božji poti, je prinsel 25. marec veliko veselja. Predpoldne ob pol 9. uri je bil med sv. mašo slovesen sprejem otrok v Marijin vrtec s skupnim sv. obhajilom. Sprejetih je bilo do 80 otrok. Ganljiv je bil prissor, ko so otroci, okinčani s cvetjem in svetinjicami, klečali pred čudodelnim kipom Matere božje črnogorske ter Marijp izvolili za svojo maŁer. Popoldne pa je Marijin vrtec priredil v tukajšnji oenovni šoli akademijo z zelo pestrim programom kot proslavo materinskega dneva. Obisk je bil nepričakovano velik; dvorana je biIa dobesedno nabito polna. Petje, deklamacije in dve igrici so izzvali od prisotnega občinstva ne samo buren aplavz, temveč tudi solze, tako da so celo možje držali kar robce na oči. Prav posebno globok vtis sta napravili na občinstvo zadnji točki: deklamacija »Rajni materi« in igrica »Močna mati«. Odmore so izpopolnjevali domači godci. Prihova. Tukajšnja hranilnica in posojilnica je imela 25. marca svoj občni zbor. Bilanca kaže, da je posojilnica v težkem položaju. To je plod dela bivše samostojne kmetijske demokratske stranke v preteklih letih. JNS režim ni nič storil, da bi zajezil razvoj gospodarske in finančne krize, marveč jr> --amo preganjal tiste, ki so bili drugega mišljenja. Sedaj si moramo sami pomagati, kolikor vemo in znamo. V naše može pa imamo popolno zaupanje. Našo posojilnico in hranilnico bodo vodili naslednji: načelnik je zopet g. Janez Ozimič, odborniki pa: Skrbinšek Franjo, ki je ob enem tajnik, Pučnik Albin, Mlakar Ivari in Kocjančič Anton, župnik. Nadzorstvo pa vodi zopet Jesenek Jožef. Bog- daj v prihodnjem letu boljše uspehe! Prihova. Najboljše moči na naši šoli so odšle drugam. Gdč. upraviteljica Lucija Bajčeva je odšla 2. marca v Ljubno v Savinjski dolini. Imela je posebno veselje za prireditev iger, bodisi s šolskim otroci, bodisi z odraslimi. V tem oziru jo bomo močno pogrešali. Nadomestil bi jo bil g. učitelj štefančič, ki je bil od banovine tu nastavljen kot dnevničar, v jeseni lanakega leta s 1. novembrom. Lepo je deloval v šoli in izven šole. Pri prosvetnem društvu je poučeval petje in imel že dobro izvežban pevski zbor, ki je veliko obetal. Tudi igro je že priredil za prosvetno društvo. Pa tudi ta je moral iti od nas in sicer v Prekmurje. Oženjen je, ima eno ljubko hčerkico Danico, bolehno gospo, ki je od žalosti obolela. Poslal je gospo k njenim staršem na Skomarje in sam odšel. Sv. Jernej pri Ločah. Kakor povsod, tako tudi pri nas naši zavedni možje in fanti v veliV kem številu pristopajo v novo JRZ ter podpisujejo pristopnice. Zivimo kakor prerojeni, ker je poplava novo ustvarjene stranke odnesla že skoro vse bivše JNSarje, ki so hoteli zrušiti sklerikalno trdnjavo«. Kakor se slišj, dobimo spet nazaj svojo samostojno občino tako kakor je fara. Slovenska Blstrica. Na cvetno nedeljo, popoldne po večernicah, bo v dvorani hotela Beograd skioptično predavanje o lanskem evharističnem kongresu. Predaval bo g. profesor Klasinc iz Maribora. SrediSče ob Dravi. Na praznik Marijinega oznanenja je priredil Marijin vrtec ljubim mamicam krasno uspeli materinski dan. Ko bi videli, kako so bile naše mamice vzradoščene nad ljubkim nastopom svojih otrok! Marsikatero oko je bilo solzno nad lepimi, prekrasnimi besedami g. kaplana. Obenem je bila ta prireditev zaključek duhovne obnove, ki se je vršila od 22. do 25. marca t. 1. Uspeh iste je bil viden na Marijin praznik pri sv. maši, ko se je cela cerkev zgrnila k obhajilni mizi. Množice so šle, da prejmejo Kristusa Kralja. Tudi pridige so bile vsak dan dobro obiskane. Štrigova pri Ljutomeru. Novak Ivan, po do« mače Pajtek, star 86 let, prevžitkar v Pajtekovem selu, je že večkrat v svoji duševni zmedenosti napovedal svoj naklep, da si bo življenje konCal. Njegovi domači niso nikake važnosti polagali na to, kar naenkrat najdejo starega Pajteka, v soboto 21. marca popoldne, v domačem škednju obešenega. Drugi dan 30 ga po izvršeni komisiji brez cerkvenega obreda pokopali. — Na predpustno nedeljo umorjeni Pergar Karol se je odpravil v Štrigovo k pozni sv. maši, ni pa šel v cerkev, marveč se je zunaj cerkve razgovarjal s svojimi tovariši, kdaj in kje se bodo v noči zbrali; po noči pa je bil ubit. Stari Pajtek je bil duševno zanemarjen, ni maral ne za cerkev, ne za sv. spoved in je takisto žalostno končal. Zelo svarilni primeri za naše ljudstvo! — Naš organist nas zapušča. že pred novim letom je dobil novo službo v Varaždinu, katcre še do danes zbog posebnih zadržkov ni nastopil. Službo organista je pri nas vršil čez 15 let; vodi' je več cerkvenih društev ter zasluži kot javen delavec na kulturnoprosvetnem polju javno priznanje in zahvalo. — Nabiralna akcija za nove zvonove za cerkev na Razkrižju je s polnim uspehom končana. Sedaj čakamo na sprejem in blagoslovitev novih zvonov, ki se bo izvršilo ob ugodnem vremenu na velikonočni pondeljek. Posvetitev bo opravil g. Lehpamer, dekan iz Nedelišča, ob aaistenci številne duhovščine. Na proslavo bodo prihiteli vemiki iz sosednih župnij v Medjimurju, razen tega iz Prekmurja in iz Spodnje fltajerske. žusem pri Celju. Redko kedaj ae kaj ališi od 2usma, mogoče vsako drugo leto enkrat. Nekako pred dvemi leti je bila ustanovljena v Loki pri Žuamu sadjarska podružnica in je bilo videti, da bo dobro uspevala. Dobila je tudi brezplačno zemljišče, na katerem bi imeli drevesnico. Na žalost je pa že prvo leto zrastla na dotični njivi navadna špinača, meato sadnih drevesc. In sedaj je pa sploh čiato zaspala podružnica. To bo najbrž krivda predsednika in tajnika, ker se nista dovolj brigala za napredek tega koristnega društva. Ustanovljena je bila tudi Strelska družina, katera ima precej članov in to po za3lugi tajnika Antona Pogarčiča, kateri jako požrtvovalno sodeluje pri njej; zraven tega še pa včasih tako milo zaigra na citre kako lepo pesmico, da mora vsakega starega in mladega iz velike žalosti zbuditi k ve- aelju. Zelo smo ga veseli in mu še vnaprej želimo mnogo uspeha v njegovem neumornem delovanju. Slovenci v Zagrebu. Konec marca smo, ali bolje že v začetku aprila. Zato moramo napraviti malo obraCuna, kaj smo naredili v preteklem mesecu: Pa pojdimo kar po vrsti od nedelje do nedelje: 1. marca smo imeli zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami o starem in novem Dunaju (akademik g. Slapšak); 8. marca je še mnogo zanimiveje govoril č. g. miaijonar Vizjak D. J. o svojem miaijonskem delu v Bengaliji. Ljudi je bilo mnogo, kakor srao napovedali, in ob tej priliki amo zbrali za misijone nad 200 Din. Teden dni pozneje, dne 15. marca, amo gledali lepo in pretresljivo igro »Sveti Vid«, ki je zelo primerna za postni čas. Marsikdo je bil ganjen ob pogledu na življenje prvih kristjanov. Tudt sv. Jožefa, ko v Zagrebu ni praznika, smo pri sv. Roku skromno proslavili. Dne 22. marca pa je govoril o življenju rib in o ribiču športniku študent g. Simončič Anton.