702 Listek. znanja, kako resnične so besede: »Noben greh ni tolik, kakor zanemarjanje otrok!« Od vsega srca želimo, da bi se ta lepa in prekoristna knjižica vsestransko razširila med preprostim nrfrodom našim. Opozanjamo nanjo zlasti šolska oblastva in šolske prijatelje, da bi poskrbeli za to, da preprostim ljudem pride v roke. Knjižica stoji po 10 kr. izvod; 25 izstisov velja 2 gld. 20 kr., 50 izvodov pa 4 gld. »Avstrija 1889«. Pod tem naslovom je izšla na Dunaji slika z dobro narejenimi podobami Nj. Veličanstva cesarja, gospodov c. kr. ministrov, deželnih glavarjev in deželnih predsednikov, deželnih maršalov in deželnih glavarjev v državnem zboru zastopanih kraljevstev in dežel Skupini je pridejan nje posnetek v mali obliki Slika po kamenotisku z največjo natančnostjo in umetnostjo izvršena. V nji se nahaja triinštirideset podob in je primerna ne samo za urade in učilnice, ampak bila bi tudi kras vsacega salona in vsake pisarne. — Ta skupina omogoči vsakemu seznaniti se na lahek način z dobro pogojenimi podobami tistih oseb tustranske državne polovice, katere so letos na čelu vlade, ali po zaupanji krone poklicane na prvo mesto deželne vlade, kar je važno tudi v službeni dotiki. — Podoba je tudi zato bistvene koristi, ker se vidi iz nje po razvrstitvi imenovanih imenitnih oseb uredba c. kr. osrednje vlade in deželnih vlad in namestništev. Sliki so pridejani državni in deželni grbi in oni glavnih mest. Slika nas spominja s svojimi umetno dovršenimi alegorijami na slavno, modro in pravično vladanje našega vzvišenega vladarja. — Priporoča se ta podoba posebno: aj Za vseučilišča in c. kr. uči-lišča, kakor tudi za javne in zasebne šole; b) za upravna in sodna, potem mestna in občinska oblastva; cj za železniške in parobrodne postaje v čakalnih sobah in gostilnah; d) za hotele, gostilne in kavarne ter končno el za vsakega, ki se zanimiva za javno življenje, za poznanje vladajočih oseb in uredbo državnih in deželnih vlad. Slika je izšla v nemški, češki, poljski, slovenski, hrvaški in italijauski izdavi Cena te podobe v velikosti od 89 —121 centimetrov znaša z zaviikom in poštarino vred samd 8 gld. av. vr. Naročila prejema: g. Gavro Griinhut, Wien, I. Singergasse 8. Muzejsko društvo. Pri mesečnem shodu, katerega je imelo muzejsko društvo dne 30. septembra, predaval je g. kustos prof, Alfonz Miillner o »novejših starinskih najdbah na Kranjskem«, ki so se izkopale na Vačah, na Igu in v Ljubljani pri polaganji cevij za mestni vodovod. Najprej je govoril g. Miillner o zidavi rimske trdnjave v obmestii sedanje Ljubljane poudarjajoč stališče, dognano v svoji knjigi »Emona«, da je rimska Emona stala na Igu, na sedanje Ljubljane mestu pa trdnjava »Acmilina«. Potem je razkazoval blizu Gradišča izkopane grafitne čepinje in dele lonca, v katerih se je topilo srebro Iz teh važnih ostankov smeti je sklepati, da je bila ondu topilnica za srebrd, morda celo peneznica. Zelo ianimala je druga grobna najdba, izkopana v Salen-drovih ulicah: z roko narejen lonec, imajoč taisto tehniko, kakor jednake najdbe na Vačah. Posebno pozornost je vzbudil velik poveznen glinast lonec za olje, ki so ga iz-grebli na Dunajski cesti, tik železničinega prehoda. V njem je bil manjši, vse drugače izdelan lonec z ostanki sežganega otroka, z zobmi, z malo steklenico in trobelico sežgane pletenine. Po priloženem denarji spada ta grob v dobo po Vespazijanu Potem je pokazal g. predavatelj posebno izklesan kamen, morda staro kopito, ki se je izkopalo na Karlovski cesti. Napdsled je govornik predaval o najdbah, katere so se pod njegovim in g. Pečnika vodstvom razkrile v novejšem času na Vačah. V dotični mogili sta dve plasti: v gorenjo so pokopavali mrliče, v dolenjo so shranjevali šdrice z ostanki sežganih mrličev. V gorenji plasti so bile ogrddi (okostnica) vojaka, pri njih dve sulici, s podobami okrašeno zapono pri pasu in dobro ohranjen velik šlem z dvojnim grebenom. Predavatelj je dalje dokazal, da je šle"m etrurskega izvora, kajti Etrurci so na Vačah in tudi drugod kopali železno rudo in upati je, da se posreči priti njih rudnikom na sled. Po