Posamezna Btev. Din I št. 17, UpravniStvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 jjredniStvo »Domovine« — Knafljeva ulica Stev. 5/n., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 celoletno 36 din; za Inozemstvo razen Amerike: tel 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dola). Račun poštne hranilnice, podružnice v LJubljani, št. 10.711« Naše kmetijstvo nujno kliče po preosnovi V zadnjih letih gospodarske stiske smo opažali, da so bile od stiske najhuje prizadete kmetijske države, ki svojih presežkov niso mogle prodati na svetovnem trgu. Nastalo je naziranje, da imajo kmetijske države na razpolago toliko živil, da vseh same ne morejo porabiti. To mnenje pa je pogrešno, zakaj v gospodarsko manj razvitih kmetijskih državah je poraba živil v resnici mnogo manjša kakor v naprednih industrijskih državah. Naš kmet si mora mnogokrat pritrgati hrano od ust in prodati pridelek, da lahko kupi najnujnejše druge potrebščine. Na drugi strani pa je znano, da kmetijstvo najbolje uspeva injerazmerno najdobičkonosnejše v onih državah, ki so industrijsko bolj razvite, zakaj kmetovalci lahko v industrijskih okoliših po dobri ceni prodajo pridelke. Pogrešno je torej mišljenje, da se industrija razvija na škodo kmetijstva. Naše kmetijstvo bo napredovalo, če bomo v naši državi imeli čim več porabnikov, torej nekmetijskega prebivalstva. To nam potrjuje že nagel pogled na posamezne pokrajine naše države, ki nam pove, da je gospodarsko stanje kmetijstva razmerno najboljše tam, kjer je naseljene tudi precej industrije, ki daje kmetijstvu v neposredni bližini številne rabnike kmetijskih presežkov, na jslabše pa v čisto kmetijskih krajih. Izkupiček je za kmeta vedno boljši, če lahko v domačem kraju naravnost rabnikom prodaja svoje pridelke, kakor pa če mora te pridelke prodajati v bolj oddaljene kraje ali pa prekupčevalcem. Najslabšo ceno pa dobi za • svoje pridelke, če jih mora izvažati v tujino. V beograjski »Politiki« smo čitali te dni, da znaša povprečna poraba pšenice na enega prebivalca v naši državi dnevno le nekaj manj kakor 300 gramov in da ne bi imeli nikakih izvoznih presežkov v pšenici, če bi se ta poraba povečala dnevno še za 21 gramov. Tako mala poraba pšenice na eno osebo v državi kaže na to, da je v naši državi še mnogo stradanja. Poraba mesa v naši državi ni natančno znana. Iz podatkov o številčnem stanju naše živine se da izračunati, da bi vso našo živino v treh letih porabili, če bi se povprečna poraba mesa povečala za 100 g dnevno ali za 36 in pol kilograma na osebo letno, kajti skupna teža vse živine v naši državi znaša okrog 1760 milijonov kilogramov. V industrijskih državah je poraba mesa neprimerno večja kakor pri nas. Tako znaša v Angliji in Zedinjenih državah letna poraba na prebivalca 60 do 70 kg. Če bi pri nas pojedli toliko mesa, bi naše živine čisto zmanjkalo v poldrugem letu. Ti podatki nam spet kažejo le eno: nujno potrebo povzdige kmetijstva v vsej državi. To je treba izvršiti po načrtu v petih, desetih ali tudi, če treba, v dvajsetih letih. V Nemčiji, Italiji, Zedinjenih državah in Rusiji imamo zglede, kako se to napravi. Mnogo dobre zemlje imamo, kjer pa je slaba, je treba gojiti, kar tudi v slabši zemlji uspeva, odnosno kjer se da, naj se slabša zemlja izboljša. Taka velika kmetijska preosnova, ki zahteva sposobnih in celih ljudi, ima na tisoče stranskih vprašanj, katere je treba rešiti, da bo vsak državljan imel doma zadosti kruha in da bomo še lahko presežke izvažali. Jetičniki bi se morali brezplačno zdraviti V dvorani Delavske zbornice v Ljubljani so se v-nedeljo zbrali borci proti jetiki iz vse Slovenije na občnem zboru Protituberkulozne zveze. Vsa javnost M se morala brigati za jetične družine Skupščino je vodil predsednik zveze ravnatelj okrožnega urada za zavarovanje delavcev dr. Bohinjec, ki je v nagovoru med drugim naglašal, da more imeti zdravnik v borbi z jetiko uspehe samo, če vsa javnost sodeluje z njim. Protituberkulozna zveza mora počasi postati vsesplošno ljudsko društvo, posvečeno reševanju najtežavnejšega zdravstvenega vprašanja. Ni dvoma, da je prav v siromašni jetični družini kelih trpljenja nalit do vrha. Ta družina mora postati skrb in briga družbe okoli nje. Protituberkulozna zveza stalno napreduje in ima v narodu čedalje večji ugled. Treba pa ji je zmerom novih sil, Zlasti iz vrst zdravnikov. Poleg učiteljstva in duhovništva je za zvezo važno sodelovanje delavskih strokovnih društev, ki naj bi pri sklepanju kolektivnih pogodb resno mislila tudi na zdravstvo po tvornicah in na dolžnosti podjetij pri zatiranju jetike. Žalostno je dejstvo, da gledajo na vso to reč ugledna podjetja z nerazumljivim nezanimanjem. Le nekaj jih je, ki z živo vnemo zasledujejo prizadevanje .zveze in ji nudijo pomoč. Zasebne zavarovalnice še zmerom stoje ob strani, čeprav bi jih morali uspehi in neuspehi proti-jetične borbe resno zanimati. Lani smo dobili zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti, ki bo moglo kmalu nuditi onemoglim bolnikom vsaj skromno preživljanje. To zavarovanje bo moralo delovati zlasti v smeri zaščite pred to boleznijo, ker zavzema jetika 20 odstotkov vseh primerov onemoglosti delavcev in nameščencev. Razveseljivo je, da razpolaga okrožni urad za zavarovanje delavcev z zvišanim skladom, ki služi posebnim nalogam protijetičnega dela, da je bila lani bolnim zavarovancem in njihovim svojcem zvišana denarna podpora za celo tretjino. Na žalost pa tega izboljšanja rudarji in železničarji niso deležni. Lepe uspehe kaže oživljeno sodelovanje s-Higienskim zavodom: Vsa Slovenija se razdeljuje v ožje in širše dispanzerske okoliše, da kmalu ne bo hiše, ki bi ostala izven njih omrežja. Skoro vse občine v banovini imajo dandanes postavke za protijetičrio skrbstvo v proračunih, a značilno je, da siromašne kmečke občine do- voljujejo večje zneske kakor bogatejše. Celo mnogo tujskoprometnih krajev je le z malenkostnimi podporami opravilo to dolžnost. V. tem pogledu bi morala tudi Zveza za tujski promet storiti svoje. Naša mesta, trgi in večja industrijska središča naj bi tudi vpra* šanje ozdravljenih bolnikov resno začela obravnavati, zlasti kar se tiče zaposlitve. Delovanje Protituberkulozne zveze in zdravilišč Podrobno delovno pročilo je podal tajnik"/ primarij dr. Debevec, ki je navajal, da deluja na področju zveze 47 krajevnih zvez in sedem odsekov pri odborih Rdečega križa. Vj 36 krajevnih zvezah, ki so poslale podatke, ja bilo okrog 6000 članov. V preteklem letu j« zveza nastopila proti tvrdkam, ki za drag denar prodajajo zdravila brez vrednosti. Din spanzerji so nadaljevali pregled dijaških stanodajalcev. Uprava dobrodelnih skladov pri direkciji državnih železnic je nakazala podporo 10.000 din za dispanzerje, h katerim so se zatekali zavarovanci njenih skladov. Pri vseh nedržavnih dispanzerjih in pri krajevnih zvezah v Mariboru in Celju so bili ustanovljeni posebni skladi za podporo bolnikov., ki v skrbi za družino odhajajo predčasno iž zdravilišč. Zdraviliščema na Golniku in v Vurbergu je zveza naklonila denarno podporo za siromašne bolnike. Pripravlja se nov pravilnik in poslovnik za dispanzerje. Lani je zveza dovolila večji znesek, ki naj se porazdeli na nagrade za najbolj zdravstveno urejena stanovanja onih oseb, ki obiskujejo dispanzerje. V kratkem pa se bodo razdelile tudi nagrade za članke v »Delu proti tuberkulozi« in za načrte dispanzerskih okolišev, ki jih bodo sestavili dijaki srednih, odnosro učenci meščanskih in obrtnih nadaljevalnih šol. Za dispanzerje v Cerknici, Brežicah in Rogatcu je zveza nabavila tri nove rentgenske aparate, ki bodo veljali okrog 250.000 din* Tudi lani si je zveza brez uspeha prizadevala doseči brezplačne vozovnice za one dispanzerske zdravnike, ki morajo v izvrševanju svoje službe potovati z vlaki. Zveza pripravlja ustanovitev posebnega železničarskega itt posebnega mladinskega odseka. Ne samo brezplačen pregled, temveč tudi brezplačno zdravljenje O denarnem gospodarstvu je poročal blagajnik Čelešnik, nato pa je šef-zdravnik dr, Neubauer z Golnika podal pregledno poročilo o delu, ki so ga lani izvršili naši dispanzerji. Vse kaže, da ni več daleč čas, ko bo vsak prebivalec banovine imel možnost na le brezplačnega pregleda, temveč tudi brezplačnega zdravljenja jetike. V Sloveniji deluje danes 15 dispanzerjev. Lani je začel delovati dispanzer za ljubljansko okolico, nedav no dispanzer v Cerknici, v kratkem pa bodo ustanovljeni dispanzerji v Kočevju, Velenju in Metliki. Ko bomo imeli 22 stalnih in trt potujoče disnanzerje, bomo dosegli, da bo tudi zadnja gorska vasica priključena kakemu dispanzerskemu okolišu. K temu omrežju pa moramo prišteti tudi brezplačne am-bulatorije po zdraviliščih. Že danes je približno 550.000 prebiv. Slovenije pod zaščito dispanzerjev. Te zdravstvene postaje so lani izvršile 16.000 prvih in 12.000 ponovnih pre-; gledov. a skupno jih je obiskalo okrog 32.000 ljudi. Pri tem delu so dispanzerski zdravniki odkrili malo manj ko 1000 novih primerov odprte in skoro 2000 primerov zaprte jetike. V oskrbi vseh dispanzerjev je bilo ob koncu minilega leta 1900 primerov odprte in 3000 primerov zaprte jetike V Sloveniji računamo z umrljivostjo približno 15 na 10.000 prebivalcev, kar pomeni, da umre za jetiko vsako leto približno 1500 ljudi, a na vsem ozemlju Slovenije je približno 6000 primerov odprte in 9000 primerov zaprte tuberkuloze. Naši dispanzerji pa ne le iščejo in ugotavljajo, temveč tudi zdravijo jetiko. Najtežavnejše poglavje pa je pomanjkanje bolnišničnih in zdraviliških postelj za one bolnike, ki jih dispanzerji odkrijejo. Polagoma pa se vendarle tudi v tem pogledu razmere izboljšujejo. Golnik od leta do leta zviSuje število postelj za siromašne bolnike, pa tudi državna uprava je lani dovolila večji znesek za brezplačne postelje v Topolšici, Surdulici, Novem Marofu in Kraljeviči. Pri volitvah je bil vnovič izvoljen za predsednika direktor dr. Joža Bohinjec, z njim pa domala ves stari odbor. Med samostojnimi predlogi je zbudil posebno živo zanimanje predlog, naj zveza izposluje pri prosvetnem ministrstvu, da se bo pri prošnjah učiteljev in profesorjev za bolniške dopuste upoštevalo zdravniško spričevalo. Pobudo za ta predlog je dal primer nekega učitelja, ki je več mesecev zdravil odprto jetiko v bolnišnici in zdravilišču, a ko je nato že hudo bolan prosil za bolniški dopust, mu je bila prošnja zavrnjena ter je moral v razred. Banovinskf sklad Ban dravske banovine je na podlagi zadev frih uveljavljenih določb predpisal pravilnik o ustanovitvi, upravljanju in uporabljanju ba-Eovinskega živinorejskega sklada dravske banovine. Ta sklad se ustanavlja pri banski upravi za povzdigo živinoreje. Vanj se stekajo polovico občinskih pristojbin za izdajanje, prenos, podaljšanje in izpremembo živinskih potnih listov, obresti tega sklada, obresti posojil tega sklada in morebitni drugi dohodki. Sklad se bo uporabljal samo za neposredno ln posredno povzdigo živinoreje, zlasti za nabavo dobrih plemenskih živali selekcijskim društvom, občinam, kmetijskim ustanovam in društvom in posameznim posestnikom; za pre-miranje vseh vrst domačih živali, zlasti živali eelekcijskih društev; za prispevke selekcijskim zvezam in nadzorovanje molže; za vzdrževalne nagrade lastnikom dobrih plemenja-kov; za vzrejne nagrade dobrih plemenjakov; xa tiskanje matičnih knjig in tiskovin in za nabavo pripomočkov okoli selekcijskega dela; za ureditev rejskih središč raznih domačih živali; za ureditev rodovniških konjerejskih edinic, za ureditev prodaje živine in živinoreje; za sklad za zavarovanje banovinskih plemenjakov in rodovniške živine pri selekcij-skih društvih; za pobijanje jetike pri živini članov selekcijskih društev; za znanstveno strokvna preučevanja živinorejskih vprašanj, živinorejske tečaje, strokovno književnost in za povzdigo živinoreje napravo načrtov; za poravnavanje stroškov prevoza plemenskih žiavli; za dajanje posojil občinam, živinorejskim društvom, zadrugam in zasebnikom za nabavo plemenskih živali. Natančnejša določila o podpiranju vsega tega in o posojilih bodo izdana s posebno odredbo. Proračun tega sklada bo sestavni del bano-vinskega proračuna. Politični pr^sietf Pariški »Petit Parisien« je objavil zanimive izjave češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofte o zunanji politiki češkoslovaške republike. r- Izjavil je, da je Češkoslovaška z zadoščenjem sprejela na znanje angleško-italijanski sporazum. Z enakim veseljem pozdravlja nova pogajania med Parizom in Rimom. Če je češkoslovaška odlašala priznanje italijanskega kolonialnega imperija, je storila to le zavoljo tega. ker ni hotela prehiteti svojih prijateljic Francije in Ang'iie. Pri vsem tem pa Češkoslovaška ne vodi nikake protinemške politike, temveč želi z Nemčijo doseči sodelovanje. prav tako kakor z Italijo, Malo an-tanto. Madžarsko Francijo in Anglijo. Tudi Zedinjene države se oborožujejo, kesr se oborožuje ves svet. Te dni se je vršila v ameriškem senatu razprava o znesku, namenjenem za vojno mornarico Predlog določa eno milijardo 200.000 dolarjev (v našem denarju okoli 46 milijard dinarjev) za povečanje in modernejšo opremo mornarice. Senator Noy je izjavil, da se s tem oboroževanjem Zedinjene držav« pripravljajo na ofenzivno vojno Ta ofenzivna vojna pa bo na tisoče kilometrov proč od ameriškega ozemlja. Po trditvi omenjenega senatorja pa je ofenzivna vojna nepotrebna, a za defenzivno, da je Amerika ie zadosti opremljena. Nemški Usti so se zadnje dni bavili z aso-do bivše habsburške rodovine. Povod za to j« dal odlok, s katerim je odrejena zaplemba vsega premoženja bivših Habsburžanov na ozemlju Avstrije in Nemčije. Listi naglašajo, da je bil ta ukrep potreben, ker se s tem odvzamejo Hateburžanom denarni viri za niihovo Nemčiji sovražno delovanje. Posebno napadajo Otona Habsburškega, ki mu očitajo veleizdajo. Navajajo tudi postopanje zadniega avstrijskega cesarja Karla in cesarice Zrte. ki sta skušala skleniti poseben mir m tako izdati nemškega Bsveznika v trenutku, ko so nemški bojevniki krvaveli na avstrijskih bojiščih. Listi hkratu poudarjajo, da je bik) habsburško poglavje zaključeno z onim dnem, ko je bila razglašena priključitev Avstrije k Nemčiji. Premoženje Habsburžanov dobi narodno-so-cialistična stranka. Iz Burgosa poročajo, da je začela vojska frankovskega generala Varele prodirati od Teruela proti jugu in jugovzhodu, in sicer v treh delih. Tretji del, ki je prodiral iz Corbalaina severnovzhodno od Teruela proti jugovzhodu, je prebil republikansko fronto pri Aliagu, a je takoj nato naletel na močan odpor republikancev, ki so se močno utrdili v svojih gorskih postojankah na desnem bregu reke Guadalope. Na vzhodnem delu katalonskega bojišča pa so republikanci močno pritisnili na frankovce in zavzeli pri Torre de Seinusu in v gorah tam okoli več pomembnih postojank. BJORNSTJERNE BJORNSON DEKLE Z O S O J Sama ni vedela smreka, zakaj se je je polotil skrit nemir, čeprav je bila že ponosna, ne bi mogla biti na nič drugega ponosnejša, kakor na to, da bi lahko zibala orlovsko dvojico. Orel in orlica pa sta se tedaj spustila v globino in naravnost proti njej! Nič več se jima ni bilo treba pogovarjati — takoj sta začela znašati vejice. Smreka se je raztegnila, kolikor se je mogla — saj ni bilo nikogar, ki bi jo bil mogel, pri tem ovirati. Potem pa se je razvnel živ klepet po vsem gozdu, ko sp drevesa videla, kakšna čast je doletela visoko smreko Drobna breza, ki se je ogledovala v potoku, si je domišljala, da bi pač z vso pravico lahko tudi ona pričakovala od sivega repnika, ki je časih opoldne eedel v njenih vejah, malo ljubezni. S svojimi vonjavami je opajala repnika in na svojih listih je zadrževala drobne žuželke, da jih je lahko lovil; da, pri tej vročini mu je zgradila celo majhno, gosto, z zelenim listjem pokrito hišo, in jo tako spletla, da se je repnik res pripravil za poletno bivanje v njej. Zdaj pa se je orel spustil na veliko smreko, in »epnik je moral zbežati! Kakšna žalost! Zapel je nežno odhodnico, odšel pa je čisto tiho, da ga orel ne bi morda slišal. Nič bolje se ni godilo drobnim vrabcem v bezgovem grmu. Tam so živeli tako grešno, da drozg, ki je stanoval tik ob njih v ielši. ni mogel nikoli ob pravem času zaspati in se je pogosto tako ujezil, da je začel glasno za- POSLOVENIL B. RIHTERŠIC bavljati. Resna brinovka na sosednem drevesu se je morala temu tako smejati, da bi bila skoraj padla s svoje veje. Zdaj pa so vsi zagledali orla na visoki smreki! In drozg in vrabci in brinovka in vse, kar je znalo leteti, je moralo stran! Drozg pa se je pri odhodu zaklel, da se ne bo nikoli več naselil v soseščini vrabcev. Tako je bil gozd povsod naokoli zapuščen. Zamišljeno je gledal v veselo solnce. Velika smreka naj bi bila zdaj vse njegovo veselje, toda zelo skromno veselje Plašno so se vselej sklenila drevesa, kadar je švignil severni veter čez nje. velika smreka je bičala zrak s svojimi mogočnimi vejami in orel je krožil okoli nje, miren in premišljen, kakor bi bil vrtinec vetra, ki ji prinaša vonj po kadilu iz globine. Toda vsa smrečja družina je bila razigrana: rriti eno drevo ni pomislilo, da samo to poletje ne bo zibalo nobenega gnezda. »S ooti!« so kričali. »Tudi mi se prištevamo k družini!« »Kaj pa premišljuješ?« je vprašala Ingrid Z nasmehom na obrazu je stopila izza vej, ki jih je bila odrinila stran. Thorbjorn je vstal. »O, marsikaj mi blodi po glavi,« je odgovoril in izzivalno pogledal čez drevje. »Ljudje v okolici preveč klepetajo o meni,« je dodal in si začel iztrkavati prah iz suknjiča. »Kaj se pa meniš za vse, kar govore ljudje?« »No, piav za prav še sam ne vem ... Sicer pa mi ljudje doslej še ničesar niso očitali, česar ne bi bil nameraval, — čeprav se ni še nič zgodite.« »Grdo govoriš.« "> »Seveda je tako,« je rekel in potem je dodal: »Pa je les!« Ingrid je sedla v travo; obstal je zraven nje in gledal predse. »Lahko postanem takšen, kakršnega me ljudje hočejo imeti; — naj me rajši puste takšnega, kakršen sem.« »Pa bi bilo le vse po tvoji krivdi« »Morda; toda ljudje so tudi sami krivi, če se kdo izpremeni Pravim ti, da hočem imeti mir!« je skoraj zakričal in pogledal proti orlu. »Toda Thorbjorn!« je šepnila Ingrid. Obrnil se je k njej in zdaj se je že smejal. »Le pomiri se,« je dejal. »Kakor rečeno: človeku mora marsikaj bloditi po glavi.... Ali si danes govorila s Synn6vo?« »Da, prišla je že v stan* « »Danes?« »Da.« »Z živino z Osoj?« »Da.« »Tralala!« »Jutri izpustimo živino,« je rekla Ingrid, — hotela je obrniti njegove misli drugam. »Pomagal jo bom gnati,« je dejal Thorbjorn. • Kakor v naših planinah, imajo tudi Norvežani pašnike v hribih. Navadno ostane tam domača hči v skromnem stanu vse poletje' in ne vidi ves čas žive duše razen morda koga od doma ali pa svojega fanta. Na Japonskem je nastalo zaradi neuspehov japonske vojske na Kitajskem veliko nerazpoloženje. Več japonskih poveljnikov je bilo aretiranih in se bodo morali zagovarjati zaradi slabega vodstva pred vojaškim sodiščem. Nerazpoloženje med zmernimi politiki izvira tudi od tega, ker je Japonska zaradi te vojne zelo denarno obremenjena. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED IN SVINJE. Na zadnjem sejmu v Kranju so se za kg žive teže trgovali: voli I. po 6.25, II. po 6, III. po 5, telice I. po 6.25, II. 6, III. po 5.25, krave I. po 5, II. po 4.50, III. po 4, teleta I. po 7. do 8, II. po 6.50, špeharji po 10, pršutarji po 8 do 9.50 din. 7 do 9 tednov stari pujski so bili po 150 do 200 din za rilec. Cene mesu: goveje I. prednji del 10, zadnji del 12, II. prednji del 9, zadnji del 12, III. prednji del 8, zadnji del 10, svinjina 16, slanina suha 20 do 26, svinjska mast 19 din kg. KRMA. V Mariboru je bilo seno po 50, v Kranju pa po 75 din za 100 kg. LES. Cene za kubični meter: tesan les 170 do 210, smrekovi hlodi 130 do 160, borovi hlodi 140 do 180, mecesnovi hlodi 250 do 330, drva, trda 50 do 70, mehka 30 do 40, smrekov rezani les 310 do 370 din. SIROVE KOŽE. Na sejmu v Kranju so prodajali: goveje po 15, telečje po 16 in svinjske po 11 din kg. V Mariboru so bile goveje po 10 in telečje po 12 din. VOLNA. Na sejmu v Kranju se je trgovala oprana volna po 32 do 36, neprana po 22 do 26 din kg. MED. Na sejmu v Kranju je bil čisti med po 22 do 24 din za kg. V Mariboru je bil med po 14 din. Sejmi 1. maja: Gorje (samo za blago), Bohinjska Bistrica, Ljubno ob Savinji, Muta, Mursko Središče, Planina (črnomeljski srez), Sv. Filip v Veračah, Tirna, Trava, Velenje, Videm (Dobrepolje); 2. maja: Kranj, Murska Sobota, Ormož; 3. maja: Sv. Križ pri Ljutomeru; 4. maja: Domžale, Gornji grad, Jesenice na Gorenjskem, Kočevje, Krško, Litija, Lož, Slovenska Bistrica, Sv. Jurij ob južni železnici, Poljane nad Škofjo Loko; 5. maja: Št. Gotard pri Trojanah, Črnomelj, Toplice pri Novem mestu. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 26. t. m. v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 24.15 do 24.30 din; 1 nemško marko za 17.43 do 17.56 din; 1 angleški funt za 216.05 do 218.11 din; 1 ameriški dolar za 43.01 do 43.37 din; 100 francoskih frankov za 134.26 do 135.70 din; 100 češkoslovaških kron za 150.93 do 152.04 din; 100 italijanskih lir za 227.20 do 230.28 din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 481 50 din. Avstrijski šilingi so bili v ljubljanskem zasebnem kliringu po 8.66 din, nemški klirinški čeki pa po 14.50 din. Drobne vesti — Pomladni plemenski sejem rodovniške govedi pinegavske pasme v Ormožu. Banska uprava v Ljubljani priredi v sredo, 4. maja dopoldne na sejmišču v Ormožu plemenski sejem rodovniške govedi pinegavske pasme. Na sejem bo prignano večje število dobre plemenske živine, zlasti mladih plemenskih bikov od 12 do 24 mesecev starosti. Vsem za-nimancem bo na ta način dana priložnost za nabavo res dobre plemenske živine. = Nemško-jugoslovenska trgovinska pogodba se bo menda razširila tudi na bivše avstrijsko področje. Nemčija se pripravlja na novo ureditev svojih trgovinskih odnošajev s posameznimi državami, ki je postala potrebna spričo priključitve Avstrije k Nemčiji. Kakor zatrjujejo zdaj v Beogradu, bo Jugoslavija ena izmed prvih držav, ki se bo pogajala z Nemčijo glede nadaljnjih trgovinskih odnošajev. Pogajanja se bodo menda začela v začetku maja v Berlinu. Pričakovati je, da bo v Berlinu razširjen dosedanji nem-ško-jugoslovenski trgovinski in plačilni dogovor tudi na avstrijsko področje, česar pa seveda ni lahko izvesti_ glede na zamenjalni ključ med šilingom in marko. = Zadružna šola v Ljubljani bo obhajala letos novembra tridesetletnico svojega delovanja. Ravnateljstvo šole namerava izdati pri tej priliki spomenico, v kateri bodo navedeni vsi absolventi šole s pristavkom, pri »Oče bo tam.« »Tako?« je rekel Thorbjorn in umolknil. »Danes je vprašal po tebi« »Res?« Thorbjorn si je z nožem odrezal vejico in jo začel lupiti. »Več bi moral govoriti z očetom, kakor govoriš,« mu je prijazno rekla. »Saj veš, koliko daje nate,« je dodala. »Je že mogoče?« »Pogosto govori o tebi, kadar te ni doma.« »Zato pa skoraj nikoli, če sem v hiši.« »Sam si kriv!« »Je že mogoče.« »Tako ne smeš govoriti, Thorbjorn; sam veš, kaj ti zamerja.« »Kaj pa?« »Ali naj ti j a z povem?« »Vse pride na eno, Ingrid: ti veš, kar vem jaz.« »No, naj bo — preveč na svoje delaš, Thorbjorn, in tega on ne mara.« »Ne, še zmerom bi me rad za roko vodil.« »Da, zlasti če se pretepaš ...« »Ali naj mar vsi ljudje govore, kar bodo hoteli?« »Ne; lahko bi se jim pa malo ognil; tudi oče je storil tako, in glej, kako ga vsi spoštujejo!« »Morda ga niso toliko trpinčili kakor mene.« Ingrid je nekaj časa molčala; potem se je obrnila in nadaljevala: »Saj menda ni več vredno o tem govoriti; toda — če boš vedel, kje se bodo zbrali tvoji sovražniki, jim pojdi s poti.« »Ne, prav tam bom vselej! Nisem zastonj Thorbjorn!« Oluščil je skorjo z vejice; zdaj jo Je po sredi preklal. Ingrid ga je pogledala in počasi rekla: »Ali pojdeš v nedeljo na Dolgo reber?« »Da.« Oba sta utihnila; potem je Ingrid nadaljevala, pa brata še pogledala ni: »Ali veš, da se bo Knud z Dolge rebri vrnil na svatbo svoje sestre?« »Da.« Zdaj ga je resno pogledala. »Thorbjorn, Thorbjorn!« »Ali naj se zdaj še bolj kakor prej vsiljuje med mene in druge?« »Saj se ne vsiljuje; nič bolj, kakor hočejo drugi.« »Nihče ne more vedeti, kaj mislijo drugi!« »To boš ti že vedela.« Ingrid je pomislila, potem pa je naravnost rekla: »Da le moreš tako govoriti.« Nejevoljno ga je pogledala, vstala in se ozrla. »Vsaj ona ničesar ne reče,« je odvrnil, zagnal stran koščka vejice, vtaknil nož za pas in se spet obrnil k njej: »Poslušaj me! Časih sem že vsega sit. Ljudje opravljajo njo in mene, ker se pač nič javno ne zgodi. Jaz pa ne smem priti na Osoje, — ker me starši ne morejo trpeti, kakor pravi ona. Ne smem je obiskati, kakor obiskujejo drugi fantje svoja dekleta, ker je pač svetnica. Ali veš zdaj vse?« »Thorbjorn!« je vzkliknila Ingrid, ki je začela postajati nemirna; on pa je nadaljeval: »Oče ne mara zame zastaviti niti besede,« ,Če jo zaslužiš, jo boš dobil,' pravi. Klepetanje, samo klepetanje na eni strani, na drugi pa nič, niti najmanjše plačilo, — da niti tega ne vem, ali res mara —« Kakšno milo pa imate vendar? Saj ne daje nobenih pen? Kakšno pa bo perilo? Vzemite vendar tisto dobro terpentinovo milo Zlatorog? To milo razvija gosto belo peno te* pere hitro in temeljito. In po pranju bo perilo snežno belo, voljno-mehko in duhteče." TERPENTINOVO MILO katerih zadrugah so se posamezniki udej-stvovali. Zaradi tega se naprošajo vsi absolventi zadružne šole v Ljubljani, da sporoče ravnateljstvu: imena in priimke, rojstne kraje, sedanje položaje in bivališča, leta dovr-šitve šole, naslove zadrug, pri katerih so sodelovali ali sodelujejo. Komur so znani označeni podatki o kakšnem drugem učencu zadružne šole, naj jih pošlje skupno s svojimi. Kdor ne bo poslal navedenih podatkov, bo označen, da ni nikjer sodeloval. PADEC TERMOMETRA Sluga: »Gospod ravnatelj, termometer je davi padel.« Ravnatelj: »Za koliko?« Sluga: »Za tri nadstropja na ulico...« Z naglo kretnjo mu je Ingrid položila roko na usta, hkratu pa je preplašeno pogledala okoli sebe. Tedaj pa se je grmovje spet razdelilo in visoko, vitko bitje je stopilo izza njega. Bila je Synnove. »Dober večer!« je rekla. Ingrid je pogledala Thorbjorna, kakor bi mu bila hotela reči: »Zdaj pa imaš!« Thorbjorn pa je pogledal Ingrido, kakor bi ji bil hotel reči: »Zakaj si to storila?« Ne on ne ona nista pogledala Synnove. »Ali smem malo sesti k vama? Danes sem morala toliko tekati...« In sedla je. Thorbjorn je obrnil glavo, kakor bi bil hotel pogledati, ali je tam suho, kjer je sedla. Ingrid je uprla oči proti Jelkovi rebri in iznenada je vzkliknila: »Jej! Jej! Junica se je spet odtrgala in šla v deteljo! In teliček tudi! Ne, to je pa le prehudo! Da, skrajni čas je že, da poj demo v rovte.« In odhitela je po slemenu navzdol, ne da bi se bila poslovila. Synnove je takoj vstala. »Ali pojdeš?« je vprašal Thorbjorn. »Da.« je odgovorila, pa je ostala. »Malo bi pač lahko počakala,« je rekel, p« je še pogledal ni. »Drugič,« mu je tiho dejala. »To pa utegne dolgo trajati.« Pogledala je kvišku; tudi on jo je zdaj pogledal; trajalo pa je precej dolgo, preden sta začela spet govoriti. »Daj, sedi,« je dejal v zadregi. »Ne,« je odgovorila in obstala. čutil je, kako se zbuja v njem stara jeza. Tedaj pa je ona storila nekaj, česar on ni pričakoval. DOPISI IVANJKOVCI. Dne 10. t. m. je bil v tukajšnji dvorani zaprisežen novi občinski odbor za občino Svetinje. Dne 24. t. m. pa se je vršila proračunska seja Proračun izkazuje 100.638 din izdatkov in določa na vse neposredne državne davke 90 odstotno doklado. Trošarina na vino in pivo znaša 50 din na hektoliter, trošarina na žganje pa 5 din na hektolitrsko stopnjo alkohola. Taksa na zakol je 20, 15 in 10 din. Druge takse so ostale nespremenjene. Proračun je bil sprejet z večino glasov, G.. Bogša Alojz, bivši dolgoletni župan, ni sprejel mesta odbornika v novem občinskem odboru. Odbor je vzel soglasno na znanje, sda je njegov razfog za nesprejem upravičen. Na 'njegovo mesto pride g. Stanko Riz-man, trgovec iz Veličan. Uradne ure na občini so za poletne mesece od 8. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa le od 8 do 14. Ob nedeljah in praznikih se ne bo uradovalo Za blagajnika občine je bil določen občinski tajnik Ivan Kociper — Na velikonočni ponedeljek je bila pod okriljem Rdečega križa v tukajšnji dvorani gledališka predstava »Treh vaških svetnikov« v režiji g. Koprive Igra je bila prav dobro podana in navzlic slabemu vremenu zelo dobro obiskana. Na splošno željo lx>do v nedeljo 1. maja igro ponovili Pridite vsi, ki se hočete enkrat prav dobro zabavati. — Dne 10. t. m. je bil občni zbor tukaj-Inje občinske organizacije Rdečega križa Bil je izvoljen stari odbor, le na mesti umrlih Matije Kocipra in šolskega upravitelja Jazbeca sta bila izvoljena nova, POLJANSKA DOMNA. Velikonočni prazniki so bili hladni. Četudi je bilo vreme na velikonočni ponedeljek sls bo. vendar je bil popoldne Sokolski dom poln občinstva Igrali so »Desetega brata«. V vlogi Manice je stotič nastopila na odru naša igralka sestra Pavla Koširjeva Kakor doslej zmerom je tudi tokrat odlično podala svojo vlogo, za kar je bila deležna navdušenega priznanja gledalcev Ce bi vreme bilo ugodno, bi bil obisk tako velik, da Sokolski dom ne bi bil mogel sprejeti vseh ljudi. — Mraz s slano je povzročil na sadnem drevju, ki je že razvijalo cvetje, veliko škodo Orehi so tako pozebli, da se bo Skoda na njih čutila vee let Ker mraz ne neha, a zraven je padel še sneg. ne vemo, kako se bo letos vse končalo — V času nred vojno Stopila je nekaj korakov naprej, se obrnila naravnost proti njemu, mu' pogledala v oči in rekla z nasmeškom: »Ali si hud name?« Ko pr jo je natančneje pogledal, je opazil, da joka. »Ne, ne,« je dejal in obraz mu je zardel. Stegnil je roke proti njej. Ker pa je imela oči polne solza, rok ni videla in zato jih Je spet umaknil. Naposled je rekel: »Torej si slišala?« »Da,« je odvrnila in se spet nasmehnila; toda njine oči so bile zdaj še bolj polne solza kakor prej. Ni vedel, kaj naj stori ali reče; zato so mu ušle besede: »Bil sem pač pretrd.« Zelo nežno jih je izrekel; pogledala je v tla in se napol obrnila stran. »Nc smeš soditi tega. česar ne veš,« je rekla z napol zadušenim glasom. Zelo mrodno mu je bilo pri srcu; samemu sebi se je zdel kakor deček in ker ni vedel ničesar boljšega, je tudi rekel: »Prosim te, da mi odpustiš.« Toda tedaj so se ji šele vlile solze. Tega pa ni mogel gledati. Stopil je k njej, ovil roko okoli nje in se sklonil čez njo: »Ali me res kaj maraš, Synnove?« »Da,« je zailitela. »Pa zaradi tega nisi srečna?« Ni odgovorila. »Pa zaradi tega nisi srečna?« je ponovil. Zdaj je še huje jokala kakor prej in poskusila se mu je izviti. »Syniiove,« je šepnil in jo še trdneje pritisnil k sebi. Naslonila se je nanj in pustila solzam, da so tekle, kolikor so hotele. »Pojdi, pogovorila se bova malo,« je rekel so se selili naši ljudje na tuje, zlasti v Ameriko. Ti kraji so ^daj .zaprti za priselitev Zato pa gredo naši' delavci, obrtniki za delom in zaslužkom v domače večje industrijske kraje. V Ameriki je še mnogo rojakov iz naše doline, seveda že starejših. Le poredko prihajajo kaka poročila od njih, in šc ta po večini niso vesela. STRAŽIŠCE.' Gasilska četa priredi veliko javno tombolo; na Pantah .pred Gasilskim domom v nedeljo 1. maja »b 1.5. ,uri. Glavni dobitki 15 koles, 10 moških, in 5 damskih, in nad 500 drugih lepih dobitkov. Tablice po 3 din. Fantje in dekleta, vsi na tombolo! SVETINJE—IVANJKOVCI. Pred kratkim se je posrečilo našim pridnim orcržnikom spraviti lepo družbo vlomilcev za zapahe V zvezi s to družbo !sO zaprli tud> trgovca Cernezla iz Ivanjkovcev, za. katerega sooae malo pred odkritjem njegovega dirjanja delaliv neki. gospodje, reklamo. Občinstvu so .priporočali, naj kupujejo vsi pri njem, češ da je eden izmed najbolj krščanskih in poštenih trgovcev v naši župniji Žalostno, toda resnično! ŠTRIOOVA. Pri zadnjih komasacijah se je občina Štrigova razdelila v občini Šfrigovo in Razkrižie Po volitvah ki so bile 27 marca, sta si obe občini razdelili tudi inventar ter aktiva in pasiva, tako da danes posliiieta že obe občini v pofnem teku Potrebna pa ie še razmejitev obeh občin zaradi davčne osnove Ta razdelitev bi se bila morala izvrSiti 19 T m Prisostvovali nai bi fi 51-mi uprav obe* občin zastopnik srera fn zastopnik katastr ske uprave Za to razmejitev so Irvedeli tud-občani, ki jim ni no voMi da so odcepljeni od štrigovske občine In nrinnienl k ra?kri«ki kjer bodo mnogo vr^He dnklnde kakot v fttri' govi. Zato se ie zbralo na k^alu kjer hi se morala razmejitev začeti okoli 200 Hudi med njimi orvko dve tretiini 5en namcrsfo to-J^O??«^, Po Sloveniji gre glas: »Domovina« jI« tn in jo spustil, da je sedla v resje, sum del k njej. Obrisala si je oči in se je skušala smejati, toda ni se ji prav posrečilo Prijel je njeno roko in ji pogledal v obraz. »Ljuba Svnnove, zakai ne smem priti k vam na Oso je?« Molčala je. »Ali nisi nikoli zame prosila?« Nič odgovora »Zakaj nisi prosita?« je vprašaf ^n potegnil riteno roko čisto k sebi. »Nisem si upal a » ie prav fiho priznala. Celo se mu je zmračilo Levo nogo je potegnil ,k. sebi oprl komolec nanjo in naslonil glavo ob dlan »Na ta način ne bom mogel nikoli priti tja.« je naposled rekel. Namestil odgovora je začela puliti resje. »Oh, veš. Saj sem res storil marsikaj... kar... kar ni bilo, kakor bi bilo moralo biti... toda človeka je treba le malo obzirneje presojati ... Nisem slab,« — tu je obstal »Tudi mlad sem še... komaj dvajset let... pa...« Ni mogel takoj nadaljevati »Toda dekle, ki ji te res kaj do mene,« je začel iznova, »bi morala vendar...® In tu mu je čisto zmanjkalo besed. Tedaj je slišal Synnovo, ko je rekla s pridušenim glasom: »Ne smeš tako govoriti... saj niti ne veš, koliko... Niti Ingridi se ne upam reči...« In spet je začela grenko jokati. »Trpim... tako hudo!« Oklenil jo je z rokami in pritisnil z vso močjo k sebi. Domače novosti « Priprave 'za odkritje spomenika kralju Zedinitciju pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Dne 19. junija se bo zbralo prebivalstvo Slovenskih goric pri Sv. Trojici, kjer bodo narodni Trojičani odkrili spomenik nepozabnemu kralju Aleksandru Zedinitelju v znak hvaležnosti za vse dobro, kar je storil tudi za našo mejo. Boto praznik narodne in državne zavesti. Priprarve za slovesnost so že v polnem teku. Kip, ki ga je mojstrski izdelal kipar Lojze Dolinar. je že prispel k Sv. Trojici. Treba pa jo zbrati še denarja, da se bodo poravnali vsi stroški Zato bo 8. maja . pri Sv. Trojici velika tombola s številnimi lepimi dobitki, ki bodo gotovo privabili množico okoličanov in tudi Mariborčanov na prireditev. * Trije nacionalistični zbori ob severni meji. V soboto zvečer tje bila v Mariboru v dvorani Narodnega doma skupščina sreske organizacije JNS za mesto Maribor. O političnem položaju in o raznih perečih zadevah sta govorila senatorja dr Albert Kramer in Ivan Pu-celj, ki sta bila navdušeno pozdravlja na od številnih zborovaJcev V nedeljo dopoldne je bila pri Sv Lenartu v Slov goricah letna skupščina sreske organizacije JNS za srez Mari,bor-rlevi breg Udeležili so se je delegati vseh.občinskih organizacij JNS ir sreza Zborovanje je vodil predsednik dr Milan Gori-šek, senator Ivan Puceij pa je podal obširno poročilo o gospodarskem in političnem položaju. Svojih izvajanj ni mogel zaključiti, ker ;je navzoči zastopnik sreskega načelstva poprej razpustil zborovanje Ze pfed govorom senatorja Puelja so bile volitve novega sreske-Sa odbr,ra izvoljen je bil v glavnem dosedanji odbor z dr Milanom Goriškem na čelu. Senator Pucelj je prisostvoval nato v nedeljo popoldne še občnemu zboru občinske organizacije JNS v Košakih pri Mariboru Tudi tam ie oodal izčrpno poročilo, v imenu mariborske mestne organizacije JNS pa je številno navzočne člane pozdravil predsednik dr Lipo-ld Pri volitvah je bil za občinsko organizacijo v Košakih izvoljen sedanji odbor z bivšim županom Ivanom Cerinškom kot predsednikom * Živahno delovanje Jugoslovenske nacionalno stranke v južnih banovinah. Predzad- 1 ' io e?^ nnclanri in cPnatnHi »i/uvoii s svojimi starši.« ji je šepnil »m •idela boš. da bo vse dobro.« | »Vse je odvisno od tebe,« je tiho rekla, i [ »Od mene!« Tedaj se je Svnnove obrnila in oklenila z roko njegov hihet. »Ce me ljubiš tako. kakor jaz ljubim tebe « je rekla nežno in se poskusila smehljati. y> "L »Ali misliš, da te ne?« jo je vprašal šepe-taje. ' »Ne. ne' Nikoli ne poslušaš mojega nasve-t4a Dobro veš, kaj bi naju združilo, toda tega ne storiš Zakaj ne?« In ker se ji je jezik že razvezal ie »Mat bog. ko bi vedel, kako sem zmerom hreppnela po dnevu,. ko (te, borr lahko v;<-loip na Ovnah' Toda zmerom se sliši kaj takega kar ni tako. kakor. ,bi moralo biti... in še lastni starši ml-morajo to povedati.« x i;Tedai;8etmu je zjasnilo Zdaj jo je kar videl, kako hodi po Osojah in upa na miren .trenutek ko ga bo 2 veseljem privedla k svojim staršem — toda on nikoli ne pusti, da bi ta trenutek prišel. »Zakaj mi nisi tega že prej povedala?« »Da tega nisem storila? »Ne, na ta način ne.« Malo je premislila njegove besede; potem je zložila robove predpasnika v majhne gube in rekla: »Morda zato ne... ker... ker se j nisem prav upala « Toda misel, da bi se ga utegnila bati, ga je toliko ganila, da jo je prvič v življenju poljubil. JNS za živahno delo med prebivalstvom. V Bosanskem Novem je bil velik sestanek, na katerem je poročal poslanec dr. Srpko Vuka-novič. V Banji Luki je bila istega dne seja banovinskega odbora JNS za vrbasko banovino pod predsedstvom Djure Koljeviča. V dvorani hotela »Marinkoviča« v Beogradu je bil omenjeno nedeljo občni zbor pete beo-. grajske krajevne organizacije JNS. Z oddiha v Vrnjački Banji se je vrnil v Beograd predsednik JNS Peter Zivkovič. Po povratku v Beograd se je sestal s člani vodstva JNS, s katerimi je razpravljal o delu stranke v pomladnih mesecih. V Zagrebu so bile te dni tri konference okrajnih organizacij JNS. Tudi v zagrebški okolici je bilo več sestankov, na katerih so poročali poslanci JNS V Go-spiču in Grubišnem polju je imel shoda poslanec Josip Cvetic V Reljivu ori Sarajevu pa je bil večii shod JNS Govorili so poslanci Jovan Zagorac, Milan Božič, Mu&tafa Mu-lalič in Rista Djokič Poslanec Jovan Nena-dovič je imel konference v šestih občinah ho-moljskega sreza V dragačevskeno srezM ie im«i tri konference poslanec. Milenkp Miluti-novic Bivši poslanec Vasilij Trbič ie go\'oril na konferencah JNS v Velesu, Prilepu in Bi-tolju " * Smrt najstarejšega ptujskega Sokola Dne 16. t m je umrl v Ptuju najstarejši član Sokola g Novotnv Josip glavni' arhivar katastrske uprave v Ptuju Novotnv se je rodi' v bratski Češkoslovaški leta 187G Leta 1919 ,ga je službena pot privedla v Ptuj kjer je oftal do svoie smrti Bil j? vesten uradnik in odličen tovariš Njegova poslednja želja, da mu priložijo v krsto sokolski znak in da ga polomijo v "rob Sokoli se mu ie izooln;la. Po* ,kopali so ga na veliko nedeljo, ob veliki ude--ležbi ob^s"ns+va, kor ie znnk kako ie bil i>o-koinikpriljubljen. Swenil.ini i so. aa. mfcstnn godba in Sokoli Bodi mu lahka žemljica, njegovi soorogi in sorodnikom pa izrekamo naj-iskre«piSp .sožalie' , * Odstotno zaračunavanja napitnine v postajnih restavracijah. Skladno z odredbo banske uorave,. s katero se je odredita uvtdba odstotnega zaračunavanj« nacHnine,- ket na-> grade strežniškemu osebju,. rc bo pa odloku , glavne direkcije državnih železnic od i maja pobirala največ 10odstotna naoitnina 'tudi v postajnih restavracijah v Ljubljani, na Zid-a-.n^m mostu.v Mariboru, v Celiu (Vttow:u, na . Jesenicah. Pragerskcm in Rakeku. Napitnina sp b« nrhirala t«ko sarr-iri ^ oostov ki bo4o | postrežeui za mizo. Gostom pa, ki bodo po-I štreženj stoje neposredno pri bifejih, kioskih ali ob vlakih, se napitnina ne bo vračunavala. Vsako drugo sprejemanje ljapitnihe je prepovedana * Drava ima izredno tnalo vod« Navadno ima Drava največ vode v času, ko se taja v, . njenem gornjem toku fneg. Najnižje je stanje njene vode v januarju in februarju, marca i pa zaradi pomladnega deževja spf-t nara-se. Letos !pa imamo su.hb pomlad sn Drava je marca in aprila tako nizka, kakor je bila januarja. Tako nizkega stanja vode v Dravi ljudje v tem času ne pomnijo. Prizadeta je s tem najbolj elektrarna Fala, ki si mora že zdaj pomagati z rezervnim tokom iz električne centrale v Velenju, kjer porabljajo premog za produkcijo ejfektričnegu toka Hudo je prizadeta tvoiJnicn za dušik v Rušah, ki ne more začeti izdelovanje karbida, ker dobiva1 od Fa-le premalo toka ''' * Mraz in sneg uničujeta cvet je sadnega drevja. Že v prejSnih -tevilfcah smo poročati o hudem mrazu s slano ki je ugonobil po nekaterih kra jih v;stf cvetje zgodnjega sadia in napravil mnogo škode v Vinogradih T«da-slana je bila potem še večkrat in delala novo škodo V torek pa je padel še sneg ki je t* ta čas čisto nenavaden gost V nižav; so srn-« seveda ni'obdržal; a V gorah je ostal in bo mraz z gor dalje hladil ozračje in grozil s slano. Ta-"ko siten mraz pa ne vlada same pri nas temveč tudi po pretežnim delu ostale Evrope Celo v Italiji je' napravila pozeba veliko 1 • Koroške novice. V §kočidalu ie umrl v .starosti,{31 letTPerj.ej Plchler, po domače Tunder v.Kostanjah pa.7 Branru. Bil je naravnost pre- ■ t rešljivo' dober, »k grozen hkratu. Nihče si ni bil na jasnie«i. ali je Bram res imel tisto,1 kar. se. na splošno imenuje-duša: Če je imel res dušo, je ta oživljala le v gozdovih in v divjih nočeh, severne dežele. Zgodba' o Bramu JohnSonu se začenja vsaj; tri rodova- pred njegovim' rojstvom, to-Tej v času. ko so 'Johftsoni' začeli potovati' na sever. Njih potovanje ni imelo Smotra; • potovali so dalje, zmerom dalje proti severu. Kdor se vozi s kanujem' (čolnom iz debla) po reki- At.habasei .-doj Greata Slavca in potem po roki Mackenzie dalje do arktide, opaža med potjo silne plemenske izpremem- 1 be domačinov Ozkoglavi Čipevec z urnimi gibi v visokokrovnem kanuju prehaja v počasnega Krijca s širšimi ličnimi kostmi m poševnejšimi očmi; izdeluje si gibčne čolne iz brezove skorje. Pa tudi Krijec se izpreminja, čimbolj prebiva proti severu. Vsak rod je malo različnejši od južnega soseda, dokler ne postane Krijec že podoben Japoncu in se imenuje Čipevan. Obraz Čipevana postaja čedalje širši in roz njegovih oči spominja na Kitajca. Svoj čoln ima obložen s kožo in narodosiovci ga imenujejo Eskima. Predniki Brama Johnsona se niso na svojem potovanju proti severu nikjer za stalno naselili. Njihova belska kri se je najprej pomešala s Čipevci in potem s Krijci, a preden je dosegla Eskime, je dobila še dodatek čijpevanske krvi. Sploh je čudno, kako je bilo mogoče, da' Se ni pri tem mešanju krvi izgubilo belsko ime Johnson. Po skoro sto let trajajočem krvnem mešanju pa je bil Bram — spet belec, vsaj po koži, laseh in očeh. Sicer pa je bil podoben svoji materi, ki je bila napol Eskimka. Bil je orjak in silno močan. Njegov obraz je bil širok, ustnice je imel debele, a nos ploščat. Bil je celo plavolas. Kakor divja, cunjasta, rde-čeplava levja griva so mu viseli lasje n hrbet. Njegove oči so se svetile v čudni modrini, a včasih, kadar je bil jezen, so žarele zeleno kakor mačje oči ponoči. Bram ni nikdar imel kakšnega človeka za prijatelja. Njegovo življenje je bilo od nekdaj nekaj skrivnostnega. Kadar je prišel v 'kakšno naselje, jfe 6stal tam le toliko časa, da je zamenjal svoje kože za razne potrebščine. Pretekli so meseci in celo leta, pred .n se je spet pokazal v istem naselju. Neprestano se je potikal okoli. Kraljeva severnoza-padna policija na konjih je bolj ali manj pazila na njegovo sled in mnoga poročila oddaljenih policijskih patrulj, ki so prispela v glavni stan, so imela pripomnje: »Videli smo Brama in njegove volkove potovati proti severu« ali »Bram in njegovi volkovi so nas srečali«. Nikdar ni Bram imenovan brez volkov. Potem pa je policija za dve leti izgubila sled za njim. To je bilo, ko se je Bram zatekel v notranjost Sulphurja Countryj.i vzhodno od Greata Bearja. Po teh dveh letih ja postala policija pozornejša, zakaj pričakovala je, da se mora nekaj zgoditi. Pa se je res zgodilo. Bram je ubil (človeka. Svojo žrtev 'je tako rekoč zdrobil, .kakor ovaden človek zlomi vžigalico. Seveda se je bil žo davno prej skril, preden se je doznalo, da njegova žrtev ni več živela. Dya t.'dna zatem se je zgodila druga žaloigra. Policijski korporal Lee in neki civilist i? barak pri Fortu Churchillu sta bila na Brama naletela na meji arktične puščave. Bram ni uiti enkrat ustrelil. Njegova zasledovalca'r ta zaslišala sStao riiegov čudni, grmeči srnt i. ko sta se mu približala v razdaljo kake čet ti miljo. Nato pa je Bram,izpustil svoie volkove. Kakor po čudežu je imel korporal Lee ■ toliko moči, da se je splazil v kočo n^keg nešan-ca. Tu je nekaj ur pozneje izu^.r"' i;1 rse* šanec je prinesel zgodbo v Fort Cm v 11. Po tem dogodku IJ vs^Ku sled za Tramom izginila. Njegovo življenje v štirih ali petih letih, ki so sledila, bi moral pač tudi n:.*- pes je tedaj zapazil na drugi strani nekega otroka ter se je hotel pognati čez strugo. Pri tem je zadel ob mladenko s tako silo, da je omahnila v potok. Ko je zaklicala na pomoč, ee je pes zavedel svoje nerodnosti. Brž je planil v vodo in jo po hudem naporu spravil na suho, kjer je ubožica vsa omagana obležala. Tedaj so prispeli mimo po cesti ljudje. Pes se jim je začel dobrikaiti ter jih privabil na kraj nezgode. Deklica, katero so našli nezavestno, se je hitro zavedla. Toda vsa prestrašena ni mogla dati pravih podatkov. Ves prizor je opisal šele otrok, ki je stal na drugi strani potoka in videl ves dogodek. * Smrtna žrtev mazaštva. Te dni je umrla v celjski bolnišnici 241etna delavka Frančiška Kozovinčeva z Zvodnega pri Teharju. Celjska policija je izvedela, da je umrla Kozovinčeva za posledicami odprave telesnega plodu. V zvezi s tem so bili v nedeljo aretirani 25 letna Angela in 221etna Roza, brezposelni delavki iz Celja, in 271etni rudar Srečko iz Zagrada. Policija je ugotovila, da je Angela s sodelovanjem Roze odpravila Kozovinčevi v marcu telesni plod, k čemur je Kozovinčevo prisilil njen fant Srečko. Celjska policija nadaljuje svoja poizvedovanja z vso vnemo, da čimprej razčisti vso žalostno zadevo. * Nad Hudičevim grabnom se je pobil do smrti. V nedeljo popoldne je krenil 261etni Josip Ferk, trgovski pomočnik pri Rakuschu v Celju, z nekim svojim prijateljem v Hudičev graben pri Celju. Naskočila sta oba strmo steno nad Hudičevim grabnom, kjer se često urijo plezalci. Ferku, ki je bil privezan, je visoko v steni spodrsnilo in strmoglavil je kakih 15 metrov globoko, treščil z glavo ob skalovje in obvisel nezavesten na vrvi. Njegov prijatelj je hitel na pomoč, Ferka so pozneje spravili do ceste in ga prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico, kjer je umrl. Pokojnik je bil navdušen plani-nar. Bodi mu ohranjen lep spomin! * Zaradi hude nesreče bosta izgubila vid. V Pengovi livarni v Melju pri Mariboru se je zgodila huda nesreča. V livarni so stiskali v stroju tekočo medenino. Pri tem delu je bil zaposlen delavec Ivan Sinkovič, njegov posel pa je nadzoroval inž. Ortner. Naenkrat pa je iz stroja bljunila tekoča kovina obema v obraz. Zarečo kovino sta dobila tudi v oči, tako da bosta najbrž oba izgubila vid. Inž. Ortnerja so takoj prepeljali v Gradec, Sinko-viča pa so spravili reševalci v mariborsko bolnišnico. strožji sodnik smatrati za zadostno pokoro, če bi dobil podroben opis tega grozotnega ži-votarjenja. Bram in njegovi volkovi! Samo zamislite si človeka v mrtvaški samoti, ki nikdar ne sliši človeškega glasu. Niti po živila ni prihajal v naselja. Volčji človek je postal, tovariš svojih volkov. Ob koncu tretjega leta ni bila niti kapljica pasje krvi več v njegovi tropi. Samo čisti nepomešani volkovi so jo sestavljali. Vzgojil si je volčje mladiče. Dvajset jih je imel. Bile so velikanske zveri, ker je Bram vse slabotnejše pobil. Če bi jim bil spet dal prostost, ne bi ga bile hotele zapustiti. Kadar je bil Bram vzgojil kakšnega volka, je ta po nagonu spoznal v svojem mojstru višjo zver in je postal Bramov suženj. Bram, sam napol žival, meso žroča zver, je ljubil svoje volkove. Zanj so bili njegovi svojci. Spal je z njimi, jedel z njimi in tudi stradal, kadar je trda predla za hrano. Bili so njegovi delovni tovariši in njegovi branilci. Kadar je Bram potreboval meso in je imel sled za kakšnim severnim jelenom, je napodil nanj svojo volčjo tropo, ki ga je dohitela, četudi je bil oddaljen za pol ducata milj. Ko je prišel Bram za volkovi do plen, je bilo zmerom še zadosti mesa zanj. Štiri leta takšnega življenja! Policija ni • mogla tega verjeti. Smejali so se vestem iz odročnih krajev, ki so trdile, da so nekateri ljudje videli Brama in v tihih zimskih nočeh slišali njegov glas, grmeč "in prevpijajoč tuljenje volkov. Indijanci in mešanci so pravili, da so zdaj pa zdaj naleteli na njegovo sled. S francosko pomešana indijanska kri je praznoverna, so si mislili pri policiji. Znano je, da pravljica o divjem lovu v severni deželi še živi. Pravijo, da duše, ki so se zapi- * Dva požara v okolici. Pred prazniki je posestniku Jožefu Krapši v Sesteržah pri Maj-šperku zgorelo gospodarsko poslopje. Orožniki so dognali, da so se zraven poslopja igrali šolarji in streljali. Iskra je padla v slamo in nesreča je bila tu. — Istega dne je ogenj uničil tudi gospodarsko poslopje posestnika Antona Fajta v Paradižu pri Sv. Barbari v Halozah. Požar je prešel še na hišo, katere del je zgorel. Požar so z veliko težavo pogasili, ker je bilo poslopje na hribu, kjer primanjkuje vode. * Smrtna nesreča v kamnolomu v Ponovi-čah. Te dni proti mraku je 381etni delavec Ignacij Demec, doma iz Temeniške doline, v kamnolomu nad Mačkovno pri Ponovičah pod miniral • dolomitno skalo. Mimoidoči delavec Froll s Save je Demca opozoril, naj pazi, ker je nevarnost, da bi ga skala ne podsula. Drugega dne zjutraj pa so našli Demca v kamnolomu mrtvega z veliko rano na obrazu. Najbrž je Demec vrtal skalo preveč globoko. Ker je bil poleg tega še napol gluh, ni slišal lomljenja skale nad seboj, ki je potem nesrečneža zasula. Pokojni Demec je bil marljiv in vesten delavec. Zapušča ženo, ki ima majhno kočo v Temenici. Blag mu spomin! * Mladeniči rekruti, ki ste potrjeni, pa imate skrajšan rok službe, želite čimprej vstopiti v kader ali odložiti službo v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din. * Žrtev granate. 12 letni Josip Pintar od Št. Mavra je na Sabotinu v grmičevju našel granato in jo hotel kar tam razstaviti. Granata se je razpočila in njeni drobci so nesrečnega dečka raztrgali. V pičlih štirih mesecih je bila to letos že peta žrtev granat, ki jih ljudje kljub vsem prepovedim in nevarnostim še zmerom nabirajo po nekdanjih bojiščih, da bi spravili njih kovinske dele kakor tudi razstrelivo v denar. * Smrten padec z lestve. V št. Petru pri Gorici se je 59 let stari Ivan Črne odpravil po krmo na senik, pa je padel z lestve. Prebil si je lobanjo in hudo pretresel možgane. V vsej naglici so ga odpeljali v goriško bol- j nico, kjer je nekaj ur pozneje umrl. * Požar- V Lomu na Tolminskem je na-I stal pred dnevi požar v gospodarskem po- sale hudiču, jezdijo oblake na nebu. Nekateri ljudje so bili pripravljeni priseči, da so natančno videli, kako so Bram in njegovi volkovi divjali skozi oblake. Policija pa je bila za trdno prepričana, da je bil Bram mrtev. Bram pa, ki se je moral skrivati pred ljudmi, je postajal čedalje podobnejši volkovom. Toda kri belega plemena v človeku ne zamre zlahka, zato,je zdaj zdaj še vzplamtelo v srcu, ki je tolklo v Bramovem velikanskem prsnem košu, nemirno hrepenenje, bolestna težnja. Bridkejše od smrti je moralo biti včasih zanj to silno koprnenje po človeku, po zvoku človeškega glasu — prav najgrenkejše zanj, ki ni nikdar izkusil moškega prijateljstva ne ženske ljubezni. Tako se bližamo zadnji, najgroznejši krizi v Bramovem življenju — njegovemu srečanju z dekletom in drugim možem. DRUGO POGLAVJE Filip Brant dobi zanesljive dokaze o Bramovem življenju Oni drugi mož se je imenoval Filip Brant. Neko noč je prišel v kočo Petra Breaulta. Oba moža sta sedela za mizo drug drugemu nasproti. V kotu koče, narejene iz desk, je stala žareča železna peč. Strašno vreme je bilo zunaj. Na skrajnem koncu dolgega, ozkega gozdnega pasu, ki je silil s pohabljenimi, pritlikavimi borovci daleč v puščo, si je bil napravil Peter, lovec na lisice, svojo kočo. Nocoj je tulil in cvilil vihar čez golo ravan, da se je Petra lotevala groza. Hudson-ski zaliv je ležal tako blizu, da se je slišalo, slopju Andreja Kokošarja. Hkratu z gospodarskim poslopjem je ogenj ugonobil vse orodje, zaloge živil in vso krmo. Ogenj je nastal, kakor vse kaže, iz iskre, ki je iz dimnika sosednje hiše padla v seno. * V smrt zaradi ženine nezvestobe. V Ča-kovcu se je obesil 301etni Franjo Gaberšek iz Gorice pri Puconcih v Prekmurju. V smrt je šel zaradi nezvestobe svoje žene. Mož je bil siromašen in hodil je v mesto delat, da se je skromno preživljal. Ta čas, ko je delal, se je pa žena zabavala z nekim kmečkim fantom. * Na pet mesecev obsojen požigalec. Tam v gozdu v bližini Zvirč, na Gorenjskem je 25. marca začel goreti gozd. Požar sta na srečo takoj opazila lastnik France Dolenc in Fran Kleindienst. Uničenih je bilo po požaru le 20 mladih smrek. Tega požara je bil pred malim kazenskim senatom v Ljubljani obtožen 251et-ni pekovski pomočnik Mirko Čerčanovič, doma iz Jurovčaka pri Čakovcu, nazadnje zaposlen v Ljubnem. Sam je priznal dejanje in krivdo, izgovarjal pa se je, da je bil nekoliko vinjen in da je iz razposajenosti v gozdni dolinici, kjer je bilo mnogo dračja, zažgal travo. Priča Fran Kleindienst je neposredno opazoval obtoženca, kako je zažgal in nato pobegnil. Požar bi bil napravil ogromno škodo, če ga ne bi hitro pogasili. Obtoženec je bil zaradi zločina požiga obsojen na pet mesecev strogega zapora. * Zaradi bega čez mejo je bil pred reškim sodiščem obsojen 49 let stari Rečan Marij Fabretti na šest mesecev zapora in 400 lir denarne kazni. * Nevarni prijatelji tuje lastnine. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju so se zagovarjali 241etni Ivan Svetko, brivski pomočnik brez stalnega bivališča, 201etni delavec Franc iz Št. Pavla pri Preboldu, 211etni Josip Rozman, delavec brez stalnega bivališča in 251etni delavec Anton Čobal in 331et-ni poslovodja Jože Basle, oba iz Latkove vasi pri Št. Pavlu. Svetko se je pred leti ponoči splazil s sekiro v roki na podstrešje in od tam v pritličje hiše Martina Veceja v Latkovi vasi. Vecej se je zaradi ropota prebudil in stopil v vežo, kjer mu je Svetko zaklical: »Smrt ali denar« in ga udaril s sekiro po levi strani prsi, pri čemer mu je presekel kožo. Svetko ni izvršil ropa, ker ga je Vecej z držajem I metle pobil na tla in nato prepodil. Svetko, Franc in Rozman so lani v Latkovi vasi ukradli Jožetu Kapusu 50 dinarjev, Rozaliji če so se vrata odprla, pokanje ledenih gor z vzhoda, kakor bi bila hreščala orjaška žaga skozi led Zapadno od koče Petra Breaulta se je razprostirala mrtva pušča brez skal, brez grmovja, prazna in žalostna. Nad njo je viselo nizko, težko nebo, ki je bilo videti obokano s škrlatnimi in modrimi granitnimi kosi, ki so grozili, da se zdaj zdaj zrušijo.na zemljo in vse zmeljejo. Hkratu so začele še bele lisice tuliti in zavijati. »Kakor gotovo je Bog v nebesih, gospod, vam prisegam, da sem ga sam videl živega,« je rekel Peter čez mizo svojemu gostu. Brant, član kraljeve severnozapadne policije na konjih in vodja patrulje Forta Churchilla, se je nehal nejeverno smehljati. Vedel je, da je bil Peter Breault pogumen človek. Kako bi se bil sicer naselil sredi pu-šče! Tudi praznoveren ni mogel biti, sicer bi bil že davno ubežal večnemu javkanju in ihtečemu tuljenju besnečih nočnih vetrov, posmehovanju in cmevkanju belih lisic. »Prisegam!« je ponovil Peter. Bil je nekak pohlep, ki je zaplamtel v Filipovih očeh. Štel je pet in trideset let, bil skoro enako vitek kakor Peter in njegove oči so se blestele v jekleni modrini. Bil je čas, a dolgo je že od tega, ko se je znal obleči v frak lepše kakor katerikoli drugi mož v velikem mestu na zapadu, kjer je bil živel. Zdaj pa so bili rokavi njegove suknje iz kože severnega jelena oguljeni in strgani, njegove roke so postale trde in v njegov obraz sta bila vreme in veter začrtala ostre poteze. »Saj to ni mogoče!« je dejal Filip Brant. »Bram Johnson ne more biti več živ.« Lešnikovi balo hmelja in Antonu Godcu mlajšemu šest kokoši. Svetko in Franc sta lani jeseni ukradla Tereziji Škofovi petelina, decembra pa Antonu Godcu mlajšemu dve kokoši. Franc je leta 1935. ukradel iz tvornice »Cosmanos« v Št. Pavlu 85 ženskih naglavnih robcev, 35 m rdeče svile in nekaj pretiskane-ga blaga. Basle je kupil od Svetka, Franca in Rozmana hmelj, ukraden Rozaliji Lešnikovi, Čobal pa je sprejel od njih malenkosten znesek gotovine in jedel z njimi Godcu ukradene kokoši. Basle je v decembru sprejel od Svetka in Franca dve kokoši, ukradene Antonu Godcu, in ju nato z njima pojedel. Svetko je bil obsojen na eno leto in 10 mesecev ro-bije, Franc na eno leto strogega zapora, Rozman na sedem mesecev strogega zapora, Basle na dva meseca in 10 dni zapora in na 600 dinarjev denarne kazni pogojno na dobo treh let, Čobal pa na 10 dni zapora. * Ženo je pobil s sekiro. Nedavno noč se je v Tomačevu zaslišal iz Končainove hiše (krik in vik otrok. Sosedje so vdrli v hišo in našli gospodinjo Ivano Končanovo vso okrvavljeno na tleh pri postelji, a njen mož je nad ženo vihtel sekiro. Hitro so mu sekiro iztrgali iz rok. Sosedje so brž spravili otroke v drugo stanovanje, mater pa so prenesli na voz in sosed jo je odpeljal v bolnišnico, kjer je naslednji dan umrla. Orožniki so F. oKnčana aretirali in odvedli v zapor. Kako je prišlo do zločina, ni še pojasnjeno. Kakor so mogli dognati orožniki, se zakonca Konča-nova že dalje časa nista razumela. 551etni mož je živčno bolan že več let. Zena Ivana, ki je bila stara 45 let in delavka v tobačni tvornici, se je usodno noč vrnila domov precej pozno, kar je menda bilo povod prepiru. * Roparski napad pri Kranju. Eržen Janez iz Pungerta je dobil pri škofjeloškem notarju g. Šinku izplačano doto v znesku 3000 dinarjev. Napotil se je s kolesom v Kranj, da bi si nakupil nekaj potrebščin. V Kranju se mu je kmalu pridružil Škrabelj Vinko s Trate. Obiskala sta več gostiln v Kranju in nazadnje sta bila v Križnarjevi gostilni v Stražišču. Odtod sta se že precej vinjena vračala proti Ško-fji Loki. Komaj sta dospela do kovača v Stražišču, je Škrabelj od Eržena zahteval 50 dinarjev, češ da nima nič denarja. Eržen se za njegovo zahtevo ni zmenil, ampak je obrnil kolo in se odpeljal nazaj, da bi se vrnil domov po bližnici, ki drži mimo Križnarjeve gostilne. Ko je dospel do Križnarjevega vrta, je nekdo pridrvel za njim s kolesom, sunil vanj od stra- ni, tako da je Eržen padel, neznanec pa nanj. Neznanec se je hitro pobral, skočil na kolo in pobegnil. Eržen je pretipal svoje žepe in ugotovil, da mu manjkata delavska knjižica in ves denar, ki ga je imel v njej. Ker človeka, ki se je zaletel vanj, v naglici ni spoznal, je šel v Križnarjevo gostilno, kjer so povedali, da niso videli nikogar razen dotičnega, s katerim sta bila prej v gostilni. V upravičeni sumnji, da mu je denar vzel Škrabelj, se je Eržen napotil drugi dan zjutraj k Škrablju na dom na Trati, kjer je zahteval denar nazaj. Škrabelj pa ga je napadel s polenom in ga vrgel iz hiše. Eržen je šel k orožnikom v Škofji Loki, ki so Škrablja zaprli. Pri zaslišanju je Škrabelj dolgo časa odločno tajil. Ko so mu pa tatvino dokazali s tem, da je plačal svoj dolg pri Antonu Hafnerju s stotakom, dasi prej ni imel nobenega denarja, je začel počasi priznavati. Pri hišni preiskavi so orožniki našli Erženovo delavsko knjižico in 1000 dinarjev. Škrabelj je nato povedal, da je 1000 dinarjev dal shraniti svoji sestri, nekaj kovancev pa da je zakopal v zemljo. Orožniki so vrnili Erženu 2085 din. manjka pa še vedno okrog 700 din. * Zasledovan zaradi roparskaga napada. Varnostna oblastva zasledujejo bivšega go- i njača živine Lojzeta Škerca, doma iz okoli-I ce Rogaške Slatine. Škerc je svoječasno oropal v Trzinu Antona Černoša, nato je izginil. Z ukradenim denarjem je odpotoval v Belgijo, odkoder se je pa kmalu vrnil in se zdaj spet klati po deželi. * Vlom. 41 letni France Kranjc, znan de-lomrznež, ki se povečini preživlja s tatvinami, je nedavno vlomil v hišo posestnika Janeza Slatinška v Slatini pri Ponikvi in ukradel dve obleki, temen površnik, svetle jahalne hlače, dva para moških čevljev, dva para usinjatih gamaš, nekaj perila, nikljasto uro in nekaj gotovine. * Prijeti ponarejalci 1000 dinarskih bankovcev. Pred meseci je o priliki velikega sejma v Litiji neznanec zamenjal v Lindnerjevi gostilni tisočak. Ta tisočak je potem prišel na pošto Domžale, kjer ga je tamkajšnja poštarica brez vsega prevzela. Šele na blagajni ljubljanske pošte so ugotovili, da je tisočak ponarejen. Poštarica iz Domžal je morala za to svojo neprevidnost plačati iz svojega 1000 dinarjev. Dva slična ponarejena tisočaka so v zadnjem času dobili okrog Trebnjega in Novega mesta. Te dni pa so se ponarejalci sami ujeli v past. Pri velikem posestniku 601etnem Antonu Gracarju v Gradišču pri Št. Rupertu je bil zaposlen kot kmečki delavec 301etni Petrič Anton iz Gobjeka. Fant sicer ni delal na polju ali v gozdu, pač pa ga je najel stari Gracar, da bi pri njem izdeloval tisočake. Petrič je namreč silno talentiran slikar-samo-uk. Stari Gracar mu je dal za vsak izdelan tisočak 100 dinarjev. Hkratu je dobival vso hra no. Petrič je izdelal z ročnim risanjem tisočak v treh dneh. Ko je Gracarjev sin nedavno prodal vole na sejmu v Radečah, je ukradel Petrič staremu Gracarju pravi tisočak ter dva ponarejena. S tem denarjem jo je popihal Petrič v Ljubljano, kjer je pravi tisočak v nekaj dneh zapravil v veseli druščini, nato pa je prišel z obema ponarejencema domov k očetu na Gobjek. Medtem pa je šel Gracar k orožnikom pri Sv. Križu, kjer je Petriča ovadil, da mu je ukradel tri tisočake. Orožniška kaplarja Torkar in Oblak sta šla takoj na Gobjek, kjer sta aretirala mladega Petriča in mu zaplenila oba ponarejena tisočaka. Pri zasliševanju je Petrič priznal, da je tisočaka izdelal na domu starega Gracar j a na Gradišču. Orožniki so nato aretirali še starega očeta Antona in sina Vinka ter vse tri po zaslišanju in priznanju oddali v zapore litijskega sodišča. * Vlomilska družba prijeta v Studencih. Varnostna oblastva v Mariboru so zajela več-člansko vlomilsko družbo, ki je v zadnjem času izvršila 24 tatvin in vlomov v bližni mariborski okolici. Aretiranih je pet članov te družbe, ki je imela svoje tajno shajališče v Studencih pri Mariboru. Izsleditev družbe je sledila neposredno po vlomu, ki je bil izvršen v Osetovo gostilno na Griču. Oglasili so se tudi pri posestniku Avgustu Jerneju v Rošpohu in vdrli v klet posestnika Ivana Ha-ja v Krčevini. Od aretiranih so trije člani te vlomilske družbe doma iz Studencev, dva pa iz Kamniškega jarka. Kolovodja teh tatinskih in vlomilskih pohodov je bil Karel Sku-pet iz Studencev. * Dve zidanici so oplenili. V noči na veliko nedeljo so neznanci vlomili v vinski gorici Ljubnu v nadkletno sobo zidanice posestnika Pirca iz Podljubna, nato so razbili sobna tla in vdrl v klet. Tu so iz soda, v katerem je bilo le malo vina, to iztočili in hkratu s ple-tenko, držečo okoli 30 litrov, odnesli. Ker jim je bil plen premajhen, so se lotili še niže stoječe zidanice posestnika Ivana Pršine iz Dolenjskih Toplic. Vlomilci so s silo odprli vrata zidanice in v posebni sobici pobrali, kar j se jim je zdelo kaj vredno: rjuhe, steklenice s 1 kozarci, kuhinjsko posodo, sladkor, čaj in mast. »Živi, gospod, zanesljivo živi!« Petrov glas se je na čuden način tresel. »Če bi ga bil samo čul in ne videl, bi ne mogel tega tako zanesljivo trditi,« je vzkliknil in njegove smolnato črne oči so vzgorele v temnem vznemirjenju. »Najprej sem slišal tuljenje njegove volčje trope; odprl sem vrata svoje koče in prežal v noč. Da, bliže so prihajali. Slišati sem mogel dirjanje severnega jelena. Nato pa se je oglasil grmeč glas, ki je pre-vpil volčje tuljenje. Tako močan je bil ta glas, kakor bi bilo hkratu vpilo deset navadnih ljudi. In vedel sem, da je bil Bram na lovu. Da, res, Bram še živi. Povedal vam pa že nisem vsega. Ne, ne.« Petrovi prsti so se krčili. Ze trikrat ali štirikrat se je v zadnji polovici ure zazdelo, Filipu Brantu, da se je Peter boril z neko nenavadno vznemirjenostjo. Brantovi dvomi so izginili, začel je verjeti Petrovemu pripovedovanju. »Kaj je bilo potem? Ali ste ga čisto razločno videli?« »Da. Ne bi še enkrat storil tega, kar sem napravil potem, za vse lisice med Atha-basco in Hudsonskim zalivom ne, gospod. Ne vem, kaj je bilo, kar me je gnalo ven v noč. Moral sem iti. Našel sem sled volkov in človeških snežnih čevljev. Da! Korakal sem še dalje. Prišel sem čisto blizu kraja, kjer so volkovi podrli severnega jelena. Mogel sem slišati, kako so volčji zobje sekali v meso, kako so pokale kosti. Da, da, in slišal sem smeh, strašen človeški smeh! Če bi se bil veter obrnil, če bi me bila ta tropa vražjih duš zavohala, ne vem, kaj bi se bilo zgodilo z menoj!« Peter se je stresel od groze. »Toda ostal sem še dalje časa tam, napol skrit za snežnim hribčkom. Trajalo je dolgo časa, preden so šli. Bilo je toliko temno, da nisem mogel videti, kod so jo ubrali. Stopil sem zatem tjakaj, kjer je ležal plen, in res, Bram je bil polovico jelena naenkrat odnesel proč. Žival je bila samec in ne mlad. Sledil sem jim še dalje skozi grmovje in potem skozi gozd. Tu si je Bram napravil ogenj in ob ognju sem ga videl. Lahko prisežem pri sveti devici Mariji, da je bil res Bram. Ze mnogo prej, preden je umoril tistega moža, je bil dvakrat pri meni v koči. Poznam ga torej dobro. Ni se izpremenil. Gledal sem v svitu ognja, kako so se prerivali volkovi okoli njega. Šele tedaj me je srečala pamet. Bram je bil zelo prijazen z volkovi. Videl sem bliskati se njih bele zobe. Da, mogel sem jih slišati, tako blizu sem stal. Govoril je z njimi in se jim je smejal skozi svojo cunj asto brado. Tedaj sem se naglo obrnil in jo ucvrl proti svoji koči. Tako hitro sem tekel, da bi me celo volkovi s težavo dohiteli. Pa to še ni vse!« Spet je Peter krčil roke v pesti in jih odpiral, pri tem pa je krepko gledal Brantu v oči. »Ali mi verjamete, gospod?« Filip je prikimal. »Kakor se zdi nemogoče, vendar mora biti res, saj se vam vse to ni moglo sanjati, Peter!« Peter Breault je zadovoljno zavzdihnil in vstal. »Ali mi boste verjeli, če vam povem še zadnji konec zgodbe?« »Da!« Peter je stopil k svoji postelji in se spet vrnil z vrečo iz jelenje kože k mizi. Bila je njegova lovska torba. »Drugo jutro sem šel spet k Bramovemu taborišču,« je nadaljeval Peter. »Brama in volkov ni bilo več tam. Napravil si je bil streho iz borovih vej. Sneg naokoli je bil gladek, kakor bi bil pometen. Videl sem sledi njegovih mokasinov, ki so bile kakor stopinje orjaške živali. Vse križem pa so bile volčje stopinje. Iskal sem po tleh, ali ni Bram morda pustil kakšno reč ali pa jo izgubil, in našel sem zanko za lovljenje zajcev.« Ne Petrove besede, temveč izraz njegovih oči in krčenje njegovih prstov pri odpiranju torbe sta bila, ki sta navdajala Filipa z neko čudno slutnjo. Čakal je, ne da bi izpre-govoril besedo, in tedaj je Peter odprl vrečo in rekel: »Zajčja zanka, gospod. Padla je iz Bramo-ve torbe v sneg.« V naslednjem trenutku je izročil predmet Filipu. Oljna svetilka je visela prav nad njunima glavama; njena svetloba je padala na mizo. Iz Filipovih ust se je zaslišal vzklik začudenja in zastrmel je v zajčjo zanko. Peter je bil pričakoval to presenečenje. Ker mu Filip prej ni bil verjel, je zdaj žarelo zmagoslavje s Petrovega obraza. Filip je z zadržanim dihom še zmerom strmel na vrvco v svoji roki. Predmet se je v luči svetil. Bila je zajčja zanka; o tem ni bilo dvoma. Dolga je bila kakšen meter, z zadrgo na enem in dvojnim vozlom na drugem koncu. Narejena je bila na čipevanski način. Tisto glavno, kar je na tej zanki presenečalo, pa je bilo dejstvo, da je bila spletena iz dolgih, zlatoplavih ženskih las. Nato so vdrli še v klet, kjer so se izdatno založili z vinom in se tudi sicer dobro pogostili. Iz kleti so pobrali še nekaj boljšega orodja. Orožniki so vlomilcem baje že na sledu. * Po osmih letih dognan oče. Pred osmimi leti so dobiJi v družini' nekega hribovskega posestnika pod Sv. Goro prirastek. V hišo ga je prinesla domača hčerka, ki ji je bilo tedaj komaj 16 let. Mlada mati je gluhoneiha in tudi duševno zaostala Očitno je bilo, da je bil storjen zločin. Starši so si prizadevali'na vso moč, da bi razkrili'skrivnost zapeljane hčerke, dekle pa je odklanjalo s kretnjami vsak odgovor na vprašanja. Leta so tekla Fantek; ki je dopolnil te dni'osem let, ie duševno razvit iti krepak Malo pred letošnjo veliko nočjo je ljudski glas začel trdili, da je fantičkov oče njegov stric in brat diiševno zaostale sestre Domači so zavoljo'tega na vso moč silili v hčer, naj bi vendar zdaj izdala skrivnostnega očeta, ko grozi njenemu bratu huda sramota m celo zapor Slednjič so mlado mater, ki ji je zdaj 24 let le pripravili, da je pojasnila ves dogodek Usodnega dne js v gozdu grabila TrSfj* Pa; se ji'jO približal neki mladenič iz sofcesflt«*'/ Srečanje v samotnem gozdu ni osf&lr bYez" posledic, gluhonema in duševno zaostala 16-letna mladenka je postala inati Ko se ie fant zavedel resnosti položaja, jo ie1 rotfi' na i o srčoanfu nik jer ničesar ne ■pove. 7 odrrf rn no/eir '»ad glavo ji je zagrozil. da jo okolje. le komu kaj črhniia. Grožnje z 'nožem so r: > efckio napravile silen rt s erhnila bo . >-tfice Zadavi ie h ^i tik • •"rced- prazaiki Kreirrtf ts"dw nt ««• N«rjk*>n$ki> oče t? pri zrn«! "m h*n. ie* bitov aan4>< seveda %ek»' mufuo. Fn-ci cH?<■>»»>!» letoma se oženil in j* sos<'i»4i *n ivtt.iM ugč-ortatt goano-dar. Pml poOHA/vn..-* i< .m. da ho, tsolat-■fial «vtne*n» nftiiv-.tvJseniu smu.. U-SOO rlin v štirih obrokih Naibolj i.a so. veseli priznani« ; v- družim raoitiivm&te imteeeisaj se.ie Ar^ači sinto^reBP^^TVCaiiSfftsdeaai. n > :.•■ * Zaradi in tatvin pred sodniki. Prcjp! malim ka?-rt.-tesm samatom v Mariboru sl-if se zag< ivnriala -3uf»Va Rat. i? Krčovirte it) Stanko' Novikirjkii Obfeofenhm .jima- je- oeatel- ■-■la vrsto sleparstev- iiv ipttoin. ki. • stanji h izvršila v lnaršbarskK uiifesaci: Bato.va ie hila ubse-•sjeoa na s^ieniir.Kjseoev stnrogeg-ii zai>oira in rta 'dve Jett-iigabe ki »arih pravi«. Novako-vaki oa na pet mesecev• stroeesa namorai-in aa d v?. Uiti :ijffl>V<> '•sR^nih v denarni • MMid- Upravni odbor •Občinske hranilnice in posojilnice v Železnikih je imel nedavno-sejo. na kateri je sklenil da se bodo vloge do 1000 din izplačevale neomejeno Ta sklep j p morda napotil vlomilca: da je vdrt v zavodov« uradne- prostore. Mislil-je-pač. da mora imeti denarni zavod denar, ako je sklenil izplačevati vloge Navrtal ie žeiezr.o. bl-sgajno. odprl mizni-ce in predale, razmetal hranilne knjižice in . razne -»»^»ke j.-v««1* • 'n .• odnesel ne da bi kaj ukradel. Prava sreča, kajti 20 ^m^ripv 'me1 t»in'k zavod« Mr-cian* Thaler doma. Ko vlomilec ni imel sreče v {prvem- nadstropju, se \jfe skušal pri. odhodu, založiti' -vsaj s tobakom. Premeta!' je v veži' j;ohnie ir '•♦»kri''1 zalivček e nekaj z&vit-l kov in izginil Zeboj s tobakom fo seveda' naslednjega dne našli pri pokopališču. i * Za tfkt jte zahteval 45.000 din. Pred ljub-! Ijansktm malim srnstom sc je- vršila razora- • va proti po«es1wku in delavcu Jožc-fu Tor-karju iz Zgornjih1-Pirnič.- ki je bil obešen' Hferj je v pretepu - izb-il 'okd^ehmufAuicnn Piled-vedu Lani decembra je družb* moirakoV in fantov igržrla' marfiS v 'L£vt-'ž»>-jev» seffiBiii 1 V Verjsh pri Šmartnem rod Smar.ro gjro.' ■ ' Medvod se je vme?al v igro in j® Tor^iriu! : očitki, da slepar*. Bil je AekoPko V.nšen. Med-1 ved jc pa tudi izpfl že neka-j kozarčkov žjja-j '.nja. Ko je Torkar zabrusil- Medvedu;--da''je* osleparil njrgavega brata. ko sta bila v Bclgi-' ji, se je Medved zagnal v Torkariit in gVpri-' je) za vrat. Torttar je dnbil--Medveda- ped' sebe na klopi in jc udrihal do njegovi glavi ( Nenadoma .se ulila kri iz Medvedovega le-vega~ oče'ša. 'Medvedu so v bolnišnici morali oko odstraniti in mu vložiti umetno oko. Obtoženec je pri razpravi trdil, da ni imel namena Medveda težko poškodovati. Po upoštevanju vseh olajševalnih okolnosti je senat prisodil Torkarju 5 mesecev strogega zapora Obsojence mora plačati okrožnemu uradu za zavarovance delavcev 1254 din. Medvedu pa 8000 din za oko in 2000 din za bolečine. Ce-pra^ je Medved zahteval 45.000 din za izgubljeno oko, rila je 'šo&iščeJ priznalo samo 5000 din, ker je Medved sam izzval pretep. SiiffiMffl tet robije ts strašen roparski nmot Maribor, aprila. V ponedljek je bila pred kazenskim senatom mariborskega sodišča razprava proti Ivanu Bevardiju in Ivanu Šajteglu. ki sta 19 februarja umorila Ln oropala stavbnega tehnika Stanka Dolničarja in magistratno uradnico M'lko Gorupovo. Naval na sodišče je bil velikanski, toda v dvorano,- ni smel nihče, ker je bila razprava tajna. Ona obtoženca sta namreč mladoletnika. Iz obširne obtožnice posnemamo: Ivt n Bevardi se je rodil v Krčevini pri Ptuju kot nezakonski otrok Od L 1926. do L 1$31. je obiskoval v Ptuju gimnazijo. Bil ie len, predrzen in neodkrit Leta 1930. je pa bil izključen in vseh srednjih šol v državi zaradi v'omov hi tav n P" ^kHučitvi je bil zaposlen kot trgovski vajenec v Ptuju,in Mariboru Od 1. 1934. je pa stanoval v Spodnjem , Rsdvanju uri materi • Mati ie potrebovala na svojem posestvu moškega delavca, a ker je svojemu sinu dajala potuho. je najela za delo tu jega človeka. Bevardi' se. je klatil noč za noč jo z'malc«ridiK>-družbo. Kmalu je zrasel materi čez glavo ter začel od nje zahtevati denar. Če mu ni ustregla, jo- je pretepel in razb'1 po-hišt-vo in posodo. Si-cer je j>a bil že od roWIih nog nasilnega značaja in njegova mati je bila obscwna oog">»*jt> ga ie neko5: n''h" sfcala. da je vrgsl sosedi v obraz: kos opek*. Tvan Šajtpg"! je bil tudi že od rolacFh neg naenion k zioč'nu ''n >e fe^del učencem v šoti v Kolijuah tarne reči Vlomi! je' oa tudi juti svojem sosedu Roditelja n>sta skrbela 7a njegovo- vzgojo. k»r že š^fffeg-love rane mlad-^ti ločeno. Ko so SajtegTovi ,.*^ajK>vaJi. nekai časa 7 Mariboru. ..ie bilo nji-.hcv-ft^tanovanie zatcčišf e tatov »:< SsjtfJgeJ. j? bil po vtčitti nezaposlen. Obtoi-' niča. mu očita da ie izsilieval mladoletno d"- 1 i-tp k? *f % «•»!«» i»r*->i Inhran^o razmevie.1 Šajtegel ie Irl že obfojeni zaradi štirih vlomov. in dveh tatvin na šest mesCcev strogega zapora'. Šajtegel irt Bevardi sta se seznanila šele nekaj tednov pred zločinom Baje sta sc 18. februarja dogovorila, da bosta vlomila pri nc-fcem kmetu, kvodhajp vsako soboto mimo Be-v.rdiieve h'Se v, Mar-bo-r Ker pa Bevardi tisto soboio zjutraj ni o-pazil. da bi_ kmet, šel mimo1 hiše. je tO sporbeli Š^jtegln' Nato pa sta sel od'očila, da pojdeta Doooldne istfcga dne na • Pohorje, da umorita in oropata kakšnega izletnika. V resnici sta'popoldne prežala na izletnike, a ker sta naletela le na nekega mladega sfnu-t-arja, ki-si *xl niega nista-obetala posebnega •pitffiia.' sta-opustila svoje nak-lepea Vračala sta se s Pohorja in približala sta se že skoro! vzno".iu Pohorja, ko eta iima prišla nasproti Sfahko Dolhižfar in M"k's( Gbrifbbva. obložena s smučmi in'nahrbtnikoma. Pri njiju sta' zločinca pričakovala precejšen plen. Šajtegel je poznal Dolftieartja; k£r9je delal 'nekaj časa ifrfTiVhnfesiT. •in"mis'5V je.- da'mora1 Dolničar intetl pmcfdienaila piHsebi. Zato sta se Šaitegel in Bevardi»6tllijčilai da1 bosta oropala'' in-niegovo- spremljevalko^ • G"i<-bpwa tria; šla - po poti! proti Sv. Bolfenku, Bevardi^ in- Šaitegel sta ju pa zalezovala po bližnicah in ju trikrat prehitela. Kako sta morilca opravila strašen -zločin,; ni povsem jasno. Kakor trdita, sta se jima. žrtvf približali okrog 20. -ure virr Bevardi jei poprosil Dolničarja za cigaretčr. Dolničar riiu je odgovoril, da cigarete nima., nato pa ga je Bevardi udaril s sekiro po glavi. Dolničar je dvakrat sunil z nožem Bevardfja v nogo, zatem pa se je opotekel in padel. Med teta je Šajtegel prestregel Gorupovo, ki je začela klicati na pomoč in skušala pobegniti. Z železnim batom jo je pobil' na tla. Naprej si izpovedi zločincev nasprotujejo Bevardi priznava. da je udaril le enkrat Dolničarja in da je vse drugo opravil Šajtegel, ki te pa izgovarja, da je udaril samo nekajkrat Gorupovo. Morilca sta žrtvama pobrala vse. kar sta jima mogla vzeti. Skušala sta ju celo sleči, toda obleki sta se jima zdeli" preveč krvavi. Jestvine, ki sta jih našla v nahrbtnikih, sta v bližini obeh razmesarjenih žrtev mirno pojedla. Denar sta si razdelila, drugi plen sta pa zanesla k Bevafdijevi hiši. kjer gaje Beta rdi 'skril Dogovorila sta se, da bo oni, ki mu bodo prišli na sled, prevzel vso Tcrivdo nase. Bevardi je zaradi ran prfecej ki-vaval in se je ponoči javil1 na policiji, kjer je-izpovedal, da sta ga na Pohorju napadla dva neznanca. Poslali so ga v bolnišnico Orožniki, ki so poznali Bevardiia -\Gt nasilneža, so ga kmalu osumili umora; Toda Bevardi je vse tajil > Osumiten ie bil umora tudi st»vbiii delavec Blaž Šega. ki je-izgubil nr-avdo rwotr T^nie-su ter bil zaradi s!Ino ogorčen na Dolničarja kot pričo. Šaitege!;it>- obdolžil Šego da ie sodeloval ori-zločinu.' ker je- mislil; dst ga je Šega izdal. Pozneje se je-pa izkazale*, da- je bdi Šee^ rov?™ nedolžen'in f'-a ni šie za umor iz Obtožnica dolži Bevardija. • da-je zasnoval zločin. Oba zločmca sta: priznala, da jima je šlo za plen Izgovarjala na sta st, da sta se odločila za zločin- v stiski, češ -da sta bila lačp- kar pa obtožnica ^.oodbii^ Raznrava psed sodniki je r.okaziila vso strahoto dveh dt> rtu»sa, »okvar l»n-h -miado-• letnikov'., ki..sta. izTorerlovala reči. katere se ne d« d 3. zapis »it i razprave niata ka- zala nilcakeA-3rkesan;iaj'Dvesiralaotiai,bit-ti, ki .bi za?lu»jlr..v vislice,a ia,-varuje Kar? d.i- i-R.IatloTetnos.ti zakon. Obsojena fta. lvla vsal;,na 20.1e,t robiie. Sodbo, sta oba. zJoiHppa .«nflih"ifti«,.se. s>rreiela. Ob koncu ie s/edse.^itk s«. tUrtab, da-.-b«; zastsvil .ves. svoj w}ljv„ (la -b->sla ah*, kasen.do-.zadnie .m:nute:odseclft\a m da,vri». bosta,mo-. rebitnega nor"^o.*&nia. S1;čno je poudaril tu-cli-državni t^ŽilfcC. - . v -v 100 letna Prfl rtJjrV" '•>■ umrla' Ts dni je -premin-ihi ^ ( ' TerbziW !5n(-karjeva, rojena:leta «>*<•• W '.e Vk Živela - je zelo V ■■acm^Bif^ri fjrliijBjn ni -btla-nikcteM' +r-hi.i > zvthrrd »,-4tt ->4-fi4 — F:niyel!r? Franciia: §t 1117-94 Pariš: HMandij^! šte.c 1458-66 Ned Dienst: Euksembura 5'- 5'?fi? Luxem-bourt: Na zahtevo otišlienro itffzrTaftvp naše ?ekyVtle nakaznice lilM vestnlR Trni doma lahko napraviš Vsakovrstno maščobo, ki odpade pri kuhi, ! naj spravlja gospodinja v večjo posodo, ki jo ima' na hladnem prostoru. Kose slanine ! je boljše poprej scvreti, ker se sicer pokva- i rijo. Ko se nabere kakšnih pet kilogramov te maščobe, se lahko skuha milo. Najboljše it? kuhati milo v deževnem času, » da uporabimo deževnico. Na štiTi do pet kilogramov maščobe je treba vzeti en kilogram lužnega kamna in 12 litrov vode. Maščobo, lužni kamen in osem litrov vode začnemo kuhati, a ostalo vodo dodajamo med vrenjem, da milo ne prekini. Kuhati je treba dve uri in neprestano mešati. Malo pred koncem je dobro dodati pest soli, da se vs avoda izloči iz mila. Ali je milo dovolj kuhano, spoznamo na ta način, da kanemo nekoliko mila v mrzlo vodo. Ce se milo strdi, je dovolj kuhano. Nato je treba naliti milo v štirioolate posode. Drugo jutro se že lahko razreze z žico ali vrvico v primerne kose Sušiti se mora vsaj še*t +*»drrov. a ne na solnru 1 " Za kuhinjo Prepečenec. V skodelico vlij tri žlice mlačnega mleka in žličico sladkorja, zmešaj m zdrobi v mleko poldrugo dekb kvasca ter ga postavi, da viha j a. V skledo pa stres' 28 dek segrete moke, priiij en in tri četrtinke l'tra mlačnega mleka, tri in pol deke strovega masla, dve jajci, malo soli. žličko prav močno kuhane črne kave in vzhajani kvaseč. Vse skupaj umesi (mesi dolgo, da bo testo delalo mehurje). Umešeno testo pokrij s prtičem in postavi na toplo, da vzhaja. Vzhajano te-stro stresi na deško, razdeli v več hlebčkov in jih -z roko oblikuj v dolge in tenke štru-ce. Struce položi na pomazano pekačo drugo poleg druge, pokrij s prtičem in postavi, da spet vzhajajo. Vzhajane štruce speci v precej vroči pečici, da dobe prav lepo barvo. Ko so pečene, in so se shladile, jih zreži na tenke kose, pomaži vsak kos s pripravljenim ledom, zloži na pekačo in jih v pečici še enkrat zapeci Led: Stolci trd sneg treh beljakov, primešaj 10 dek sladkorja v prahu, (sladkor presej skozi sito. da ne bo v kepicah) Daš s čajem na mizo • - . Cvrtje It 28 dek moke in 21 dek sirovega masla umesi v testo. Testo dobro pretlači in dodaj dva rumenjaka maln soli žlico vina, jesiha ali pa limonovega soka tpr malo kisle smetane To vse gneti in testo tenko razvaljaj nato ga sppt zloži skupaj spet ugneti in spet razvaljaj Tako napravi trikrat potem pa pusti ugneteno testo počivati pol ure Nato testo spet tenko razvaliaj kakor za rezance in ga s koleščkom razredi za prst široke in 15 cm dolgo rezine Te rezine navij vsako posebej na držai kuha-nice in jih tako ocvri na vroči ma*H Ko je vsak kos ocvrt, ga previdno snemi -fi kuhal niče in pokladai v skledo ki jo imei na toplem Ko si v?e rezine ocvrla jih posuj s sladknriem in daj tople na miro Pretlačen fižol. Skuhaj ool litra beleča Fižola (fižolice) Ko je kuhan ea ocedi in 5e vročega pretlači skozi sito V kozi raztopi eno dobro žlico sirovega masla ali masti in na vročo mast dem pretlačeni f'žol D^bro zmešaj, dodaj še dve žlici tobleea mleka, po okusu še malo osoli in popopraj, pa je jed gotova Tako oripravljeni fižol daš s kislim zeljem na mizo. Rogljifki. 15 dek mandeljnov (ali orehov) popari in olupi. Nato jih malo osuši, deni v možnar in iih stolci s štirimi beliaki Ko so mandeljni drobno stolčeni in se je tudi sneg strdil, primešaj 30 dek sladk »fla v prahu in tolci dalje, da postane gosto. Nato stresi na desko, malo pomesi in razdeli na crib'ižno 20 do 25 enakih delov Vsak košček zase z roko zvaljai in oblikui drobn« rod^čke Rogljičke povaljaj v sesekljanih mandeljnih ali orehih in jih zloži na pomazano in z moko posuto pekačo. Tako naj se na zraku sušijo pol ure, nato jih deni v ne prevročo pečico peči. Ko so pečeni, še vroče pomaži z raztepenim beljakom, da se lepo svetijo. Ko daš rogljičke v pečico, pazi, da ne bo prevroča. V vroči pečici rogljički preveč na-rasejo in se potem lomijo. Praktični nasveti O • '.. ITOM i/i '...,» liliji V/ -•» Vlagajmo jajca v aprilu, ko so poceni. Aprila je, največ jajc in cenena so. Za pravilno vlaganje jajc, imamo mnogo sredstev-Najbolj znana so apno, stekleno vodeno steklo in garantol. Iz teh sredstev napravimo tekočine, s katerimi zalijemo. v različnih lončenih, steklenih ali cementnih .posodah v'o-žena jajca Tekočine so napravljene na tale način: Na ,deset litrov vode vzamemo tri četrtinke kilograma čistega starega, vsaj tri , mesece prej gašenega apna i® deset delta-gramov soli. — Na liter vodenega stekla, ki ga nabavimo v drogeriji, odmerimo 10 litrov prekuhane in s hlajene vode ter dobro zmešamo oboje -skupaj. Navedena količina tekočine zadostuje za vložitev priblžno 250 jajc. — Garantol dobimo prav tako v drogeriji hkratu z navodilom uporabe — Posoda za vložitev mora biti čista,'dobro posušena, bolj visoka kakor široka. Vanjo je vložiti ne več kakor deset dni stara jajca, popolnoma čista in brez najmanjše razpoke na lupini Onesnažena jajca je treba prej umiti. Ze eno jajce, ki je umazano ali počeno, lahko pokvari druga v posodi in napravi' občutno škodo. 4aica se morajo v posodo vlagati po-koncu, in sicer je vseeno, na katerem kpneu. Ko je vložena eija vrsta, vlijmo pripravljeno tekočino nanjo tako, da je pokrita. Nato pride druga, vrst^ in tako naprej Tekočina na vrhu bodi pa vsaj štiri prste nad zadnjo plastjo jajc. Potem posodo pokrijemo, da tekočina ne izhlapi T#o vložena jajca ostanejo dobra celo leto. Pri vlaganju je posebno skrbno paziti, da ne pride zraven kako gnilo jajce, ker se tako v yodi rado i*tre, in okuži ali zasmradi tudi dnuea jajca. Pri uporabi jih je previdno in po vrsti jemati ven, kakor so bila vložena, da se katero ne razbije* Pozlačen okvir, če ga namažeš z lovorjevim oljem, ga muhe ne ponesnažijo. ker jim 'to olje smrdi in potem ne sedajo na okvir Baržunaste ovratnike na Suknjah očistiš S prerezano čebulo, in sicer; tako, da s čebulo drgneš projti dlačicam, potem zbrišeš s suho krpo, in ko se je ovratnik posušil, ga zlikaš s paro. To napraviš tako, da likalnik deneš narobe v kak lonec (likalnik na oglje ni pripraven za tako likanje), deneš na likah^ik dvakrat ali trikrat zloženo krpo,' na, Krpo, 04 položiš baržun in ga premikaš sem in tja? kakor če bi likala z likalom. Ko je ovratnik tako zlikan, ga skrtači še s suho krtačo, in to proti dlačicam. „ - : ; , * i Madeže od olja, ki se rabi za avtomobili in kolesa, spraviš iz volnenih nogavic in drugih volnenih reči s tem. da iih osnažiš s čistim terpentinom, nato pa dobro namiliš, zmencaš in izpereš v topli vodi Milflardna škoda bratomorne vojne v Španiji Ze 21 mesecev traja špferiska državljanska vojna. Začeli so jo frankovci proti republi-' kancem, ker se na drug način ne morejo polastiti gospodarstva nad Španijo, ki se je malo prej z veliko večino izrekla pri volitvah za republikansko vladavino Torej zaradi različnih političnih prepričani je zdaj žc toliko mesecev vsa Španija v ognju in krvi Grozna so posledice te bratomorne wiwe, ki iih je te dni navedel londonski »United Press« V vseh teh mesecih se je napravila škoda zaradi porušenih zgradb, zmanišan.ia zlatih zalog v Španski narodni banki in uničenia in zastoja pridelovanja, ki se ocenhiie na 48 iniMjard zlatih pezet (okoli 750 milijard dinarjev) Uradnih podatkov o človeških žrtvah ni toda po splošni cenitvi jc bilo doslej najmani pol milijona mrtvih in daleč nad en milijon ranjenih. General Eranco obvlada danes 30 pokrajin med tem ko. ie republikanska vlada se gospodarica devetih pokrajin, v osmih pok-'a ima h pa je oblast razdeljena med ohema taboroma Izmed 47 glavnih pokrajinskih mest jž.-35-vi oblasti rfcankctvcev., 14 ,pn - v.oblasti republi- kancev. Republikanska vlada je doslej poravnavala stroške za vojno v glavnem iz zlatih zalog Španske narodne banke, ki so znašale dve milijardi 258 milijonov zlatih pezet. In s posojili, ki si jih je zagotovila v tuiini z izvozom pomaranč; Zlate zaloge Španske narodne banke pa bodo skoro izčrpane Predsednik republikanske vin de Negrin je te dni zaprosil francosko vlado, naj mu izroči za 1400 milijonov zl frankov španskega zlata ki je bilo svoječasno shranjeno pri Francoski narodni banki neposredno po padcu kralja Alfonza XIII kot jamstvo za francosko posojilo novi republikanski vladi Francoska narodna banka je Negiinovo zahtevo zavrnila, nato pa je Negrin po sodni poti teria' izročitev tega zlata Tako republikanci kakor frankovci zatrjujejo, da so vse dosedanje dobave orožja, municiie in letal izolačali v gotovini. Po končani državljanski voini torej no^na država ne bo imela nlkSkW tfHatev dn Španije Ka:že pa. da sta že oba tAbo^a izčrpana. Vsekako bo morda tri okofTC "Ma pripomogla do skoraišniega konča pogubne ^ratomoTne vojne, kntpre uni^uirtče dola br- ču- tila pač celo stoletje Mraz pritiska po vsef Evropi •s T* ,-f ^^ ' n r O r l r - .... .. - V Beogradu doživeli pretekli teden neprijetno iznenadenje: padlo je namreč precej snega SkerSOrbiJt že vsi prejšnji dnevi hlad ni, vendar nihče ni pričakoval, da bo v Beogradu tik pred pravoslavno veliko nočjo če snežila Tudi po mnogih drugih krajih države je zapadel sneg, zaradi katerega je postalo še hladneje, tako da je bila sadnemu drevju in posevkom na poljih prizadeiana velika škoda V beograjski okolici se je drevje po sadovnjakih že vse razcvelo,. pa se i" bati,, da bodo sadjerejci letos ob ves pridelek Po vesteh tuje,ga časopisja je vso Srednjo Evropo zajel za to (dobo izredno mrzel val. ki prihaia iz severnih kraiev. Skoro v wsej Srednji Evropi je 19 in 20 t m snežilo toplina pa je zlasti ponoči padla pod ničlo Ne-" navaden mraz je napravil obilo škode na sadnem drevju in po vinogradih. Tudi zgod- bi.! O .von.ii.tSc'!.i ' - m-J": !5y Bine s' , nja povrtnina je pomrznila* V vinorodnih krajih mnogokje-kurijo, da tako v^aj delno obvarujejo vinogiade pred škodo V Alpah Bavarske je zapadel do enega metra dt-bcl sneg a tudi v rrr/inah je močno snežilo V Munchono je zapadel tako debel sneg, da so morali čistiti ulice s snežnimi Plugi . Mrzli val je zajel tudi vso Francijo. Posebno hudo so prizadeti vinoj-odni kraji južne Francije Najhuje je prizadeta Cbampagna, kjer so uničeni skoro vsi vinogradi. Enako je vso severno Italijo doletela 20 t. m. nova žima Med tem ko je prejšnje^ tedne vladalo že toplo pomladno vreme, ter je bilo žc vse drevje v cvetju, je te dni zavladal hud mraz. V planinah je zapadel sneg. ki sega globoko v doline Toplina je padla na ničlo. Tudi v srednji Italiji se čutijo posledice-mraza. Kako dosežeš vitkosf brez škode za zdravje V Angliji so nedavno zdravniki začeli priporočati nov način, kako preveč rej en človek lahko shujša, ne da bi mu to škodovalo. Do-zdajšnji načini hujšanja so namreč človeku večkrat tako škodovali na zdravju, da je marsikdo zaradi tega umrl. Dosedanji nasveti za shujšanje pa so bili tudi zaradi tega tako neprijetni, ker je moral človek pošteno stradati, kar je bilo silno hudo tistim, ki se ne postijo radi. Angleži, ki radi mnogo jedo, priporočajo torej tale recept: Na dan pojej štiri do pet rezin kruha, namazanega s sirovim maslom. To naj. bo vsa tvoja dnevna hrana. V takem kruhu je dovolj snovi, ki so potrebne za človeško telo, vendar ne toliko, da bi se človek od tega redil. Madžarski peki, ki so to nekje brali, so sklenili iz tega recepta napraviti dobro kupčijo. Sklenili so, da bodo ta način hujšanja uvedli po vsem Madžarskem. Ker se za huj- šanje najbolj zanimajo ženske, kadar je taka moda, ki zahteva vitkost, so peki poslali 20.000 Madžarkam tiste krušne rezine, obložene s sirovim maslom, hkratu pa so jim poslali natančna zdravniška navodila, kako naj uživajo to hrano, da bo pomagalo. Na koncu so prosili, naj bi ženske v zahvalo za tak dober brezplačen nasvet pismeno sporočile, kako se je hujšanje po tem receptu obneslo. Večina žensk, ki je uživala te rezine in ničesar drugega, je sporočila, da je čez kake štiri tedne uživanja že toliko shujšala, da je zdaj že štiri do pet kilogramov lažja. Neka dama, ki ni tehtala nič manj kakor 96 kilogramov, je javila, da je tri tedne uživala le po šest decilitrov mleka, 40 dek kruha in 10 dek sirovega masla, ter je v teh treh tednih shujšala za celih šest kilogramov. Pri tem pa še zdaj počuti mnogo bolj zdrava. Podnevi je beračil, ponoči je bil gospod V Gilmakri na Švedskem se je pred tedni nastanil v tamkajšnjem hotelu imeniten gospod, ki je bil prispel s tremi težkimi kovčegi in se je v hotelsko knjigo vpisal kot grof Bielke. Takoj prvega dne je dal hotelirju večji znesek na račun. Podnevi ga sicer nikoli nihče ni dobil pred oči, bil je namreč drugje zaposljen z važnimi opravki, zato pa se je vsak večer pojavil v fraku ali smokin- gu- Gilmakra pa za skrivnostno početje grofa Bielkeja ni bila zadosti velika. Nekega dne so ga hotelski uslužbenci opazili, ko je beračil po ulicah od hiše do hiše. Zasledovali so ga potem več dni in vsak dan ugotovili isto. Zato so naposled o tem obvestili policijo. Ko je grof prihodnjega dne nameraval oditi iz hotela, je zagledal tri policijske uradnike. Zaslišali so ga kar v njegovi hotelski sobi in ugotovili, da se je lažni grof že mesece in mesece in nemara celo leta in leta na ta način potikal po svetu. Potoval je od mesta do mesta, stanoval v imenitnih hoteli in svoje račune zmerom v redu poravnaval. Zdaj so dobili pri njem v žepu manjši znesek, ki bi zadostoval približno za štirinajst dni. Do svojih dohodkov je prihajal po posebnem bera-škem načinu, ki pa ga je smatral za svojo poslovno tajnost. »Toliko sto beračev je tukaj,« je rekel, »ki jim policija ničesar ne stori. Zakaj ne priznate enake pravice tudi meni? Če podnevi težko delam, saj moram vsak dan beračiti svojih deset ur, da zberem potreben znesek, mi gre vendar pravica, da zvečer izprežem. Zato potrebujem grofovski naslov in pošten hotel.« Zagovor pa mu ni nič pomagal. Obsojen je bil na petnajst dni zapora. Shramba francoskega bogastva pod zemljo Kraj, kjer je nakopičenega največ zlata, ni v Ameriki ali Afriki, temveč sredi svetovnega mesta Pariza. Je to zapuščeno stavbišče, zaraslo s travo. Tu je pod zemljo zakopano zlato Francoske banke. Sedem stopnišč drži globoko pod zemljo, kjer leže v jeklenih shrambah zlati zakladi. Vhod v podzemlje tvori jeklena stena brez ključavnic in brez zapahov, gladka, blesteča se stena. Kadar gre kdo v to podzemlje, se premakne stena brez vsakega ropota na dobro namazanih ležajih. Tehta pa stena kar 8000 kilogramov. Odpro se ozki hodniki, spominjajoči na bolnišnico. Vse je tu belo, vse v dnevni svetlobi. Za svetlo pleskanimi vrati je zlato. V vsaki skrinji podobnem predalu so velikanski kosi zlata. Milijarde kovanega denarja, dragocenih vrednostnih papirjev in državnih listin leže tu pod zaščito jeklenega in betonskega oklepa. Kdor hoče plačati malenkost 30.000 frankov letne najemnine, lahko spravi tu kakor v hotelu svoje zasebno premoženje in ga zavaruje pred vlomilci in tudi pred bombami. Edinstvene zbirke, dragocene slike in pohištvo dobiš shranjeno v tem podzemlju. Biti pripravljen za primer vojne, je bila glavna skrb gradbenikov te trdnjave milijard. Deset metrov pod zemljo so napravili umetno jezero, ki bi zalilo zlato Francije, če bi se bližal sovražnik. Zgradili so močno obokano dvorano, kjer lahko vzdrži peščica stražarjev 80 dni brez zveze z zunanjim svetom, kajti tako dolgo bi imeli hrano v izdatno založeni shrambi, kamor prinašajo vsak dan sveža živila. Niti bombe, niti dinamit ne morejo te trdnjave prisiliti, da bi se vdala. X Oton Habsburški prodaja diamante. Na amsterdamskem diamantnem trgu ponuja Oton Habsburški naprodaj enega izmed najbolj znanih diamantov iz avstrijske krone, tako zvani Toskanec, ki pa se je imenoval prej Florentinec. Diamant ne slovi samo zavoljo svoje teže, temveč tudi zaradi svoje lepe obrušenosti in čiste citronasto rumene barve. Cenijo ga na okroglo 30 milijonov dinarjev po naši vrednosti. "X1 Prestolnica nekdanje Avstrije bo Linz. Po vesteh iz Berlina Dunaj ne bo več glav- no mesto Avstrije, odnosno Ostmarke kakor se zdaj imenuje Avstrija, marveč bo upravno središče preneseno v Linz, dozdajšnje glavno mesto Gornje Avstrijske. Kakor zatrjujejo je to izrecna želja kancelarja Hitlerja, ki hoče mesto, v katerem je preživel svojo rano mladost, kar najbolj povzdigniti. Razen tega utemeljujejo potrebo prenosa s tem, da Dunaj prav za prav sploh ni nemško mesto. Na Dunaju živi okrog 200.000 Čehov, okrog 100.000 drugih Slovanov, vrhu tega je Dunaj središče avstrijskega židovstva. Kljub te- mu, da se počasi uresničujejo napovedi, da bo nova vladavina oprostila Dunaj židovske nadmoči, računajo, da bo ostalo še vedno okrog 100.000 Židov, ki bodo slej ko prej vodili gospodarsko življenje Dunaja. Upravna oblastva se nameravajo do jeseni preseliti z Dunaja v Linz, kjer bodo v kratkem začeli graditi nove palače, potrebne za nastanitev vseh teh uradov. X Rumunsko gospodarstvo je pretežno v židovskih rokah. Rumunija je danes v Evropi tista država, katere gospodarstvo je najbolj v krempljih židovskega kapitala. Pred dobrimi sto leti je Rumunija štela vsega skupaj kakih 50.000 Židov. V sto letih pa je to število naraslo tako, da jih je danes najmanj poldrug milijon. Priseljevali so se tudi od drugod. Posebno pa se je povečalo njih število po vojni z ozemljem, ki ga je Rumunija dobila. Nove pokrajine, ki jih je dobila: Bukovina, Besarabija in Transilvanija, so ji prinesle 100.000 novih Židov. Razen tega je iz Rusije in Poljske prišlo v Rumunijo veliko število židovskih izseljencev, tako da cenijo nekateri celotno število Židov v Ru-muniji celo na dva milijona. Ta židovska poplava je bolj ali manj enakomerno razdeljena na vso državo. Glavno ognjišče ru-munskega židovstva je Besarabija, ki šteje sama okrog pol milijona Židov. Po rumun-skih podatkih je izmed 716.000 rumunskih večjih in manjših trgovinskih podjetij v židovskih rokah nič manj kakor 531.000, to se pravi skoro tri četrtine. Narodni dohodki so razdeljeni takole: trgovina 33 milijard lejev (od tega imajo židje 30 milijard), industrija 18 milijard lejev (od teh pripada Židom 16 milijard). Posebno šibo božjo za Rumunijo predstavljajo židje kot zastrupljevalci ljudstva z alkoholom, zlasti na kmetih. Izmed 232.600 rumunskih podeželskih gostiln in žganj et oče v je v židovskih rokah 174.000. Kar se tiče svobodnih izobraženskih poklicev, so židje kljub vsem obrambnim ukrepom raznih vlad udeleženi pri njih s 40 odstotki. V Transilvaniji, Besarabiji, v Buko-vini in Moldaviji so v večini višjih in nižjih šol nežidje v manjšini. Ni čudno, da je zaradi tega sovraštvo do Židov v Rumuniji že od nekdaj veliko in da od dneva do dneva rase. X Nedavni potres v Turčiji je terjal številne smrtne žrtve. Predzadnji torek je bil v turški pokrajini Anatoliji sile npotres, ki je porušil vrsto naselij in terjal veliko število smrtnih žrtev in ranjencev. Razen tega je kakšnih 50.000 ljudi brez strehe. Lažji potresni sunki so-se potem še ponavljali. Po ■nekaterih vesteh je mrtvih 1000 do 2000 ljudi, po večini ženske in otroci Ob potresu so nastale na več krajih v zemlji razpoke iz katerih vre vroča voda. X Ameriška vojaška letala za Anglijo. Iz Londona poročajo, da je Velika Britanija naročila v Ameriki 1000 vojnih letal. Tudi Francija bo kunila 600 letal. Švica pa je že naročila 100 te-žkih ameriških bombnikov. Angleži so kupili v Ameriki več skupin vojnih letal. Najprvo bodo odpremili v Veliko Britanijo tako zvane leteče trdnjave in pa posebno vrsto lovskih letal. Ta lovska letala bodo prepeljali v Veliko Britanijo pozneje, ko bodo opremljena z novimi izredno močnimi motorji, katere sedaj preizkušajo Dalje si bo Velika Britanija nabavila v Ameriki tudi tako zvane zračne ladje, ki so namenjene za bombardiranje morskih obal. Ameriška vojska ima zdaj leteče trdnjave velikanskega obsega in izdelujejo že tudi stratosferske bombnike, ki bodo lahko brez pristanka leteli v Evropo in nazaj. Ta letala bodo imela šest velikih motorjev in bodo lahko odletavala tudi s parnikov. X Zgodaj se je treba poročiti. Tako trdi ameriški profesor Works. Povprečno je človek goden za zakon, ko doseže 20 let. Čimprej se nato oženi, tem boljše je zanj v zdravstvenem in duševnem pogledu. Umrljivost samcev je dvakrat večja kakor umrljivost zakonskih mož. Prav tako je odstotek duševnih bolnikov pri samcih večji kakor pri poročencih. To velja enako za moške kakor za ženske. Za študente trdi, da so kot poročenci marljivejši in sposobnejši od samcev. Kitajci imajo svoje čudne navade Vsak narod ima svoje posebne navade, ki Ee drugim narodom zde smešne. Nedvomno pa je takih posebnih navad posebno mnogo med neevropskimi narodi. Naj navedemo liekaj kitajskih navad: Kitajec sme nositi brado šele tedaj, ko je dopolnil 45 let starosti. Nihče ne sme praznovati svojega rojstnega dne, preden ne doseže 60 let. S to starostjo si tudi šele pridobi pravico soodločanja v družinskih sporih. Še danes imajo kitajski zdravniki v več krajih navado, da k bolnikom, kamor so poklicani, prinesejo s seboj človeka iz cunj. To navado so uvedli zato, ker so kitajske ženske in nekateri moški silno sramežljivi in Pred kakimi 20 leti se je ubožen Grk Apo-stolos Kuskalas preselil v Ameriko. Lotil se je prekupčevanja in kmalu obogatel. Nedavno pa je mož nenadno izginil. Policija je bila takoj na nogah in je začela iskati zločince, ki so po njenem mnenju ugrabili milijonarja, da bi izsilili odkupnino. Vendar ni bilo nikjer nobenega dokaza, da bi ga kdo ugrabil. Ko milijonarja le od. nikoder ni bilo, so sklenili vlomiti v njegovo jekleno blagajno, da bi v njej našli kake podatke, kaj in kako je s premoženjem. Toda ključev niso nikjer našli, zato so morali v jekleno blagajno vlomiti s silo, za kar so potrebovali celih 10 ur trdega dela. Ko so odprli blagajno, so v nji Odkar divja bojna vihra na Daljnem vzhodu, je tudi zanimanje za Kitajce in Japonce večje. Dogodek pred Šanghajem, ko so japonska letala potopila ameriško ladjo »Panay«, je v svetu zbudil zanimanje za »božjega sina« na japonskem cesarskem prestolu, za mika-da. Ameriški predsednik Roosevelt je kot poglavar velike države pisal zaradi tega dogodka japonskemu cesarju in zahteval od njega zadoščenje. Prva oblika tega zadoščenja bi bila. da bi mikado odgovoril z lastnoročnim pismom ameriškemu predsedniku. Toda tega pisma ni bilo. Mikado, božji sin, vendar ne more pisati navadnemu predsedniku, pa naj se imenuje tudi Rcosevelt. Eden. izmed redkih ne japonskih ljudi, ki mikada poznajo iz neposredne bližine, je njegov telesni zdravnik Američan dr. Whe-ley Groves, ki o božjem sinu pripoveduje takole: »Nekega poletnega popoldneva se je luksuzen avto z dvema šoferjema ustavil pred hotelom, kjer sem prebival Mikado me je klical. To je bil prvi moj obisk ori japonskem cesarju, odkar sem v Toki;u Mladi mikadov sin. Drestolonaslednik Akihito, se je prehladil. Zaradi tega so me poklicali na dvor. To naklonjenost mi ie prinesel moj sloves, ki ga v ameriški koloniji uživam kot zdravnik za otročke bolezni. Visok dvorni dostojanstvenik me sprejme pred mikadovo palačo Po dolgi veži, ki jo razsvetljuje na tisoče zrcali, me povede v starinsko, razkošno sobo. Tu stražijo štirje ftrežaii, z obrazi negibnimi kakor krinke, in v višnjevih uniformah. Tedaj se vrata odoro in drug dvorni uradnik. ki gladko govori več iezikov, me odvede v delovno sobo cesarja Hirohita Med pot