Razne novlce. * Cenjene naročoike opozarjamo, da se z današnjo številko liat vsem naročnikom, ki še niso plaoali naročnine za leto 1908, HStavi. Upravaištvo. * Javna zahvala za blagohotai dar t znesku 100 E, ki so ga ravaokar ponlali prevz?išeBi kflezoškof dr. Mihael  Napotaik BPodpomemu druitva orgaflistov". Ker so se aas  Častni nd prevzvišeai gospod kaezoškof že tretjikrat aa tako ljubezBji? aačia spomaili, izreka podpisaai v imeaa vseb poaižBO vdaaih orgaaistov laTaatiaske škofije najto- plejšo zahvalo ia stoteri Bog pladaj! Karol Bervar, predsedaik. * Promocija. Včeraj je bil Ba Daaajtt promoviraa za doktorja vsega zdravilstfa Antoa Heric, doma iz Vnčjevasi pri Ljatomeru Castna člana. Slovensko katoliško akademično društvo ,,Daniea" na Ehinaju je im^novala dr. Su« steršiča in dr, Zitnika svojim gastnim Blanom ob priliki ustamovitve -slovanske lige kato^škiih, akademikov. ImenOTanja. Pristav južBe železaice Schaepf v Mariboru je imeBOvaa za postajeBačelaika v RuŠah. — Dr. Valeatia KermavBer iz Celja je imeBovaB za refereata pri davčaem oddelku mariborskega okrajaega glavarstva. Iz ačiteljske službe. G. Leopold Viher, nčitelj v Dobju je Bastavljefl aa ljudski šoli v Skalah. Stalaojenpokojea učitelj Aadrej Simoaič v Cmureku. * Učiteljska mesta. V političBem okraju okraju Ljutomer so razpisaaa: Na petrazredai ljndHki šoli pri Mali Bedelji mesto nčitelja oziroma učiteljice s prostim staaovaajem; m petrazredai ljndski šoli pri Št. Joriu ob ridavaici mesto nčitelja. Prošaje do 10. julija t. 1. * Letošnji nOTOmaŠniki lavantinske škofije. Novo mašo bodo darovali čč. gg. četrtoletniki: Ejob FraBC, pri Sy. Ilja v Slov. gor., dae 1. avg., pridigaje preč. g. Dayorin Roškar, žapaik pri Sv. FlorjaBU pod Bočem. Kuhar AntoB, pri Sv. Petrn ia Pavln v Ptnju, dae 8. avg., pridiguje vlč. g. Fraac Letoaja, kaplan v Šmartnem pri Sloveajgradcn. Rampre Fraac, v Stopercah, dae 8. avg., pridignje vlč. g. Jaako Širec, kaplaa istotam. Rop Franc, pri Sv. Leaartu v Slov. gor., dae 8. avg., pridiguje preč. g. Gašpar Zemko, župnik v PaščaTi- — Cč. gg. tretjeletaiki: Bazaik Ivaa, pri Sv. Križn pri Kostanjevici Ba KraBjskem, dae 1. avg., pridignje vlč. g. Autoa Peflič, kaplaa pri Sv. Rnpertu aad Laškim. Erhatič Martia, pri St. LeBartn pri Veliki Nedelji, 22. avg., pridignje pre5. g. Miroslav Horvat, žnpaik pri Sv. Lovreacu aad Mariborom. Geratič Ivaa, pri Sv. Treh Kraljih v Slov. gor., dae 15. avg. pridigaje vlč. g. Ivaa Zel, kaplan pri Sv. Jakobn v Rožu na Koroškem. Lassbacher Afltoa, v Negovi, dae 15. avg., pridignje vlč. g. Ivaa Vogriflec, kaplaa v BrasloTČnh. Škofič Marko, pri sv. Martiaa pri Vurbergu, dae 22. avg., pridignje mil. g. Fraac Moravec, kancnik ia stolai žnpaik ? Mariborn. Žagar Ivaa, pri Sy. Petra v Savifljski doliai, dae 8. avg; pridiguje vld. g. Paul Žagar, kaplaa v Goraji Polskavi * Za dijaško knbinjo t Mariborn so darovali sledeči dobrotaiki in dobrotBiee: Okrajaa posojilaica v Ormožn 40 K; posojilBiea v Slatiai 30 K; Jnrkovič Mart, dekaa 10 K; Radoslav Marzidovšek, voj. knr. 10 K; posojilflica ia hraailnica v Šmarjn 60 K; Voglar Radosla?, orgaaist, Babral Ba gostiji AatOBa BreeBer pri sv. Barbari Bižje Meribora, 16 K 20 v; Zacherl Fraa, nčitelj, aabral aa gostiji Babič - Paooflja v Ljutomena 15 K 60 v. SlaviČ, župnik, 2 vreči kroBjpirja; od 87. Aae dve vreči jabolk. — Vseai dobrotBikom m dobrotBicam stoteri Bog plati! * Društtcin. S. K. S. Z. je te dai razposlala formnlarje za statistiko drnštev, ki je aaj biagorolijo p. a. člaaice takoj izpolniti ter poslati S. K. S. Z v Maribor. Maogo draštev že dolgo ni aaročilo obaiejaega koleka. Naročajte ga. Vsako pismo naj bo kolekocaao z obmejnim kolekom. Vsako drnštvo aaj priredi letos eao piedstavo na kcrist Draštreaema domu v Št Iljn. Pri vsaki priložnosti agitirajte med srojimi člaai-prijatelji ia znanci za aase časopisje: ,,SIov. Gospodar", ,,Naš Dom", ,,Straža". * PozdraT mladenke Kristiae Vraz aa mladeaiškem shoda v Cerovcn dae 13. t. m.: ^Spoštovaai zborovalci! V imean svetiajskih mladenk vas daaes poidravljam s prisrčaim veseljem, dragi mladeaiči, ki ste se v tako obilaem itevilu zbrali od blizu in dsleo, da zborujete takaj aa rojstaeai domn aepoiabaega pesaika Staaka Vraia. Bodite nam iskreao pozdravljeai. Taksj »e je rodil ta veliki mož, kateri si je, posebno med brati Hrrati, nesmrtao proalaTil svoje ime, a tudi Sloveaec ga ae zabi. Ne bom aaštevala ajegovih zaslug za 8loveaski aarod, saj so kolikor toliko že rsakemn aaaae. In takaj aaj teČe zibel mladiaskega gibanja za našo dekanijo. Ali je to brez pomeaa? Gotoro ae, saj aam je Staako Vraz, katerpga rojaki smo, v maraifiem res pravi vior. Poučili ia navdašili se bodeto daaes zlasti vi, vrli mladeaiči, ki iroate dobro srce ia krepko voljo v vsem, kar zadeva vaSo katoliško-aarodao izobrazbo. Le v tem dobro ponžeai in aavdošeai khko aaatopite resea boj e aagrizeaimi sovražaiki in ajisprotaiki aašega versko-aarodaega prepričaaja. Me raladpDke pa ne bomo zaostajale za vami. Pridrnžiti se hočemo vam ter vas po svojih modeb p<dpirati y tem, aekdaj ne, a daadaaee tako potrebacm bojn. Z zdrrižeaimi močmi viamimo y roke mefi prave iaobrazbe ia ysi aaši yersko-aarodai škodJjiyo; aaia ae morejo kaj. DeJnjmo I složno, srčno in odlodno, sanpajoč r Bcga, ia zmaga to j gotoro naša, saj kdor zanpa y Boga, je močen kot lev irc ne bo nikdar osramočaa. Pri ysem pa se spominjajmo besedi pesaika, ki prayi: Nikoli narod ne zagiae, ie tudi ga ves svet tepta; ki pola kreposti je vrliae, pola vere v sebe ia Boga. Potem aaj le sovražaiki prete aam krog in krog; saj mi smo doma stražaiki, in stražaik bo mu Bog! Konferentisti, zbrani dne 7, junija t. 1. »a dekanijski konlerenci y Kozjem, so darovali 41 kron za obrambno ilelo obmejnih Slovencev> SlovensMm pesnUfomf Za don obmiejnih Slovencev rabimo navd,ug«no ,,pesem obmejtjib. Slovencev", ki se bi pela po vseb. našah drugtvih i« ki bi postala bimna obmejnih Slovencev. NajboljSa došla pesem naj bi bila budnica obmejnih SlovenceT, klic po samoobrambi, krepak poziv na boj proti a)vragu naroda. Ko dobimo pesmi, sledi efa,ak pozlv slovenskim skladateljem. Pesmi naj se do 1. julija poSljejo uredništvu ,,Slovenca" v Ljubijajiu, * Odvetaiški tarif se je časovnim razmeram primerno preastrojil z naredbo justieaega miaistrstva od 3. juaija 1.1. Posebao se je odpravilo posamezae predaosti, katere so uživali odyetaiki po aekaterih večjih mestih v primeri s svojimi tovariši po maBjših krajih. * Zelo pristransko postopa o. kr. dražba za deželao koBJerejo aa štajerskem Syqje oglase objavlja le v nemškik listih ifl v Štajercu. Nehotese nam vsiljoje mi3el, da e. kr. družba za deželao koBjerejo prezira S'oyence, dnigače si takega postopaaja ne moremo tolmačifi. Zato pa drnžbo uljndao vprašamo, ali je nstaaovljeaa samo za Nemoe in nemškutarje, ia ali so naj bloveaci izključeni od njenik dobrot ? Prosimo pojasaila! Sfldmarkino naseljevanje. Najhnjša rana, ki jo je Siidmarka zadala Sloveaeem, je pokapljena sloveaska zemlja, aa katero aam je aaselila protestaatovske Nemce. Doaedaj je poknpila sknpao 800 oraloy, lani 140 oraloy. Naselila je sknpaj 28 familij z 170 duSami, laai 6 drnžin z 36 dušami. V Št. Dja samem je poknpila 600 oralov in naselila 22 družia z 136 člaai, v Mareabergn je knpila 200 oralov in aaselila 6 družia z 34 člaai. Od leta 1906 do koaca 1908 je v ta Bamea izdala 207.000 K. To jt žalostaa povest potujčene zemlje! Sttdmarkina dTajsetletnica mora vzdramiti tndi Bajmiraejšega ia Bajbolj zaspaaega SloveBca, da stori, kar j« v ajegovih močeh, v re5itey aloveflake domoviae. Če m odloSflo bg postavimo v braa ae samo z besedaaii, temved pred vsem z dejaaji, bo aemški Mihel prodiral vedao bolj na jug. V ajegovem apremstvu ai samo tisti, ki povsod vseja y tla vseBemško fraakfartarioo, ampak tadi aemški protestaatovaki pastor. Torej bodi naše geslo: y obrambo rodae zemlje va podedovaae vere! * Delatni hofrat Pretekli teden se je vršila t proračnBskem odseku, y katerem sedi izmed štajerakih SloveaceT samo Ploj, razprava glede mesta Bemškega okrajaega aadzoraika za Sp. Štajer. To je zopet bov ateatat Nemcey na sloveaski Sp. Štajer, katerega bi moral hofrat Ploj, kot štajerski poalaBec, odvrniti. Toda Ploj je molčal. Edini kraajski poslaaec Gostiflčar se je izrazil proti temn in zahteval, da se to ae sprejme, toda je s svojim predlogom propadel, kar dovolj kaže Bedelavaost Ploja. V vseh krajih vlada veliko, popobioma apravičeao ogorčeflje Bad takim delovaajem sloveaskega (?) poslanca, ki takorekoč skrbi za poBemč«BJe Spodajega Štajerja. Kaj bo porekla k temu teta ,,SIoga" ? * Agenta Verasa, ki je na aelep aačin agitiriral na StudeBoih za gaaerala Knkovca z blažeao Bemščiao, zagovarja tudi — BSloga". Čodimo se! Nje dolžBOst bi bila, da tadi oaa resBioo poroča ia razkrije aelepo dejstvo matopflika slovaaske (?) baake. Toda oaa ga y velikera aarodnem aavdnšeaja še roko v roki z lažajivim BNar. DnevBikom" zagovarja. Spomiajamo se pregovora: ,,Povej rai, skom občuješ ia povem ti, kdo si". Pride &e lahko dan, ko bomo slišali BSlogo", ki bo klicala z BOFim deželnim posljflcem KukovoeBi: Več nemščiBe! Woschnagg — Schnft — zaušnlca — Sokol. šoštaajski Woschaagg je dal pretokle dai opraviti nekaj oeljski sodaiji. Učitelj Aistrich je BaBireč proti ajema kaadidiral s plakati, v katerih je pozivljal Nemce, aaj Be volijo sloyeaskega renegata. Aistricha ia BJegovim privržeBeem so pa celjski klikovci to kaBdidatnro jako zamerili. Trgoveo ifl Bovi protestaBt Gnstav Stiger je imeaoval Aistricha BSchn<taa, ajogovemn prijatelja Baverjn pa je dal eelo zanžaioo. Aistrich ia Bayer sta po dr. Hrašovcn tožila Stigerja. Stigerjev zastopaik, protestaat dr. Zaagger je Stigerja zagovarjal, 6eš, da Woschaagg ni reaegat. Hrašovcev koacipijeat dr. Koderman pa je v imeau Aistrioha ia Bayerja ter y svojem imenu izjavil, da ,,je bil posiane« Wo8chaagg ad Sokola, da je plačal udaiBo, da je Bosil sokolaki kroj, da je pri taki priložaosti plapolala raz hišo Bjegorega očeta sloveDaka trobojaica: to smo pripravljeai vaak čaa pred sodaijo dokazati". Dr. Zangger je izjavil, da je to povsem BeresBična trditev, katero bo oddal aa priatojflo mesto. Sodaija bo šo torej eakrat morabi razsoditi, ali je Woichaagg res reaegat. Če mn sodaija to dokaže, bo moral odložiti tndi poslaaiški niandat. Zakaj kot kaadidat je kazal na ahoda v Laškem trga listiae, iz katerih s« bojda yidi, kakor je zatrjeval laški dr. Mravlagg, da Woechaagg ni re.Begat, da Bi bil nd moiirskega Sokola. Nemci bo tudi Woschuagga yolili radi tega, ker je ,,Deat8ehe Wachtu piaala, da Wo8chaagg ai bil Sokol. Dr Mravlagg ia ,,Deutscbe Wacht" sta tedaj eaako y škripcih kakor WoechBagg, bratraBeo bivšega sloveBskega poslaBea Iyaaa Vošfljaka, ali stričflik Mihaela ifl dr. Joeipa VoŠBJaka — prvoboriteljer Stajerekih SloyeBcey. Zazdaj je obaodii -sodnik d. s. s. Erhartifi Stigerja za ,,Schufta" in za zaušaico na 120 K kazai. * .Sudmarka" je obhajala dae 6 t. m. r Gradcu bvoj 20. občai zbor. Za razširjaflje nemštva je nporabila dosedaj edea milijon kron. Več kot 400.000 K je izdala kot darove, več kot 500.000 K je aporabila zato, da pridobi aemake gospodarske postojaake. — Prizaati se mora, da bo Nemoi v podpiraflja svojih draštev res požrtvovalai. Sloreaci sicer aismo tako bogat Barod kakor je aemški, a nekoliko bolj požrtvovalai bi že tndi lahko bili, kjer se gre za dobro stvar. Ako se hočemo nspešao boriti proti aašim narodnim zatiralcem, moramo imeti tndi sredntva Ba razpolago. Zato pa Baj Be bo aobeaega zavedaega SIoveBoa, nobeae zavedae SloveBke, ki ae bi vsaj aekaj po svojih denaraih zmožaostih daroval za obmejae Sloveace. * fflesto Gradec je poslalo Ba mesto bivšega železniškega iniaistra Deršate, ki je odložil syoj maadat, ko je postal Lloydov predsedaik, mariborskega deželaega poslaaea WaatiaBa v državai zbor. Prye volitve so se vršile 8. jaflija. Proti WastiaBU sta kandidi-ala krščaaski socialec Neuateufel in soo. demokrat dr. Schacherl. Wastian je prišel s kršč. socialcem Neuateuflom v ožjo volitev, ki se je vršila v aoboto dae 12. t. m. Soc. demokrati ao delali na vse kriplje za Wastiaaa, Neuateufel je že prej odstopil od kandidatare ia tako je WastiaB lahko zmagal. Deželaemu poslanca dr. Kukovca pa čestitamo, da se druži z ljndmi, ki so vse avoje moči zastavili za istega WastiaBa, ki so ga pred dvemi leti y Maribora vrgli. * Zi S. K. Z.: Eot odgoTor na napade liberalaega časopigja g. deželni poslanec Meško 5 E. Hvala ! * Za obmejne Slovence: Vesela drnžba, zbrana v društTenem domu bralnega društva na Gomilgkem 11 K 73 t. Živeli! * Za DruštTenl dom v Št. Ilju: Vojaški kurat 5. g. Rade Marzidovšek 10 K. Posnemajte I Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi ,,Šentiljskega doma"! Mariborskl ©kjraj. m Pred mariborske porotnike pride v soboto 19. t. m. urednik ptnjskega Štajerca Karl Liahart. Toži ga ce!oyški odretaik dr. Brejo. Prva žrtev pri etavbi Bovega dravskega mostn y Mariboru, je bil y sredo dae 9. jnaija 1.1. 451etai delavec Fraao Haaseabach, kateri je iz odra tako aesrečao padel, da ae je Ba desai nogi težko poškodoval in ga je moral rešilni voz odpeljati y bolaišnico. m V Rnšah je umrl v soboto 12. t. m. abitnrijeat aeljske gimaazije Franc Gril, ki je dovršil yse razrede z odliko. Škoda mladega življeaja ia vrlega Slovenca. Bog ma izpolni lepe aade, ki jih je gojil y svojem dobrem srcu! N. v m. p. D. H. ˇ Pnščavi. Na biakoštni pondeljek ia v nedeljo dae 6. jtuiija smo se zbrali v lepem številu pri gostilni g. Josipa Brezoaelija v Čiažata, kjer so nam naša pridaa dekleta ia faatje priredili prav lepo zabavo. Dekleta so nastopila kot igralke že drogokrat na gledaliSkem odra in sicer s prekrasao igro rsv. Cita". Pri tej igri smo videli Citiao veliko zasmehovaflje, ki ga je morala prestati v slnžbi zaradi pobožnosti od svojih soposlov in dekel, ki so jo celo tako daleč pri gospej očraile, da je mogla od hiše. Pa kmala se je izkazala ajeaa nedolžnost, in bila je imeaovana za aagelja tiste hiše. Igra je bila res zelo ginljiva, ker je sleheraa igralka svojo nlogo častno rešila. Za tem ao še pokazali fantje svojo spretaost, ko so igrali bnrko BKrčmar pri zvitem rogu". Takaj pa že ni bilo drngače, da si se moral prav pošteao smejati. la glavni povzročitelj smeha je bil seveda krčmar, ki je bil v aedeljo med mašo od dveh poatopačev ogoljnfaa, od brivca za?ratno ostrižen, in aazadnje od svojega soseda lepo potolažea. Vsa čast igralkam, ia igralcem. Še nekaj ae smemo pozabiti namreč: lepega petja glas, ki smo ga ališali pred, med ia po igrah iz odra. V obče se glaai želja pri aas, le večkrat aas še tako razreselite. m Hoče. Iz popotae torbe. Na svojem potovaajn okoli po 8vetn zajdem aa daa Sv. R. T. tndi v Hoče. Ko se takole sprehajam, zagledam naenkrat gračo Jjndi skupaj; grem bliije ia vidim slavae Bfajferberkare", kako gledajo pri rDepotkamri" nepremičao na nekega govoraika. Poslašaui, ia kaj čujem? Neki mož se strašao trndi govoriti po nemško, a je take koloboeije sknp sp«-avil, da ga gotovo niti polovica ni razamela. Ko se te ceremoaije končajo, pa zakričijo ^fajferberkari" na povelje trikrat: heil, heil, heil! Ali 80 te besede veljale aemškim piklhaubarjem, tega ae vem, ali dosti žalostao je ia sramota, da aas aa aaši domači zemlji očividao izzivajo. Kakor sem pozaeje zvedel, ai v jfajerberu" aiti eaega Nemca. Potemtakem je pač škandal, da se dajo kmetje komsadirati od priaeljenega trgovca Stanitza. Hočki možje, kar Vas je še pršteaih ia narodaih, zdramite se ia ae dopustite, da bi ae izzivalo v Hočah s Bheil" klici. Ker sem zadajič bral, da ae v ShVaici tadi s tem preoej odlikujejo, jo mahaem tadi tje ob priliki. Če se bo epet kaj nabralo v mojo popotao torbo, tedaj Vam g. nredaik spet kaj pišem. Do tedaj zdravi! m Sv. Križ pri Mariboru. V nedeljo doe 13. jaaija je pri nas mo&no dirjala nevihta s to6o ter napravila tudi veliko škode. Popoldne od 4.-5. ure jo pa udarila strela v hišo kmeta Filipa Galunderja, pa k sreS: oi napravila nobene znaine škode, le (Jimnik, skozi katerega je letela strela, se je nekaj porušil, ter streho poškodoval. V hiši in kuhiinji je bilo isti das 6—7 oseb. Največja sre5a je pa, da strela nt nikogar ubila, ko je že letos spomladi enega na njivi I ubilo, ko je grude tolkel. Toča je tako padala, tfa je bilo vse belo po tleh. Se danes je toliko toče, da bi jo lahko grabil. V sosednji župniji Sv. Uurija je tud' 'udarila strela in so zgorele trem posestnikom. njihove hiše. čndna strela. V sredo pred sv. Rešajim Telesom ja okoli Slov. Bistrice straSao bliskalo ia treskalo brez dežja. Udarilo je v Gladomeskem v fari sv. Veačeala v neko kmetijo, ko sta mož in žeaa ravao večerjala. Strela je gospodarja raaila po hrbtn ia ran raičesala eao hlačnico, a žeai je skočila v nogo, da zdaj hoii po palici. Oba sta ležala omainljeaa v hiši, ki je žo gorela z velikim plameaoai. Sosedje so oba potegaili iz amrtae ne^araosti ia so rešili tadi živiao. Drngo je vse zgorelo. Mož ae je prvi prebudil iz omedlevice in se po štirih plazil po travi. Gospodinja je ohromela na eai nogi. Oba pravita, kako strašen je bil treantek, ko je strela priletela skozi okao v skledo ia odtara se razdelila ia ju vrgla aa tla. Treska in hudega vremeaa, regi nas o Gospod! m Št. Ilj T Slov. goricah. Stari šeatiljski kroaist zabeleiuje izza nedelje 13. juaija spet dve slavnosti v Št. IIjo. Sloveaska ,,Posojilaica" je obhajala, aicer na skromen a veadar Blovesen aačin desetletai svoj obstoj. Proslavil je zavod svojega ustaaovitelja ia vseletaega aačelaika duh. svetaika vlč. g. M. Kelemiaa. Kdor pozaa naše razmere, mora prizaati, da gre pred vsem temu gospodn vsa hvala, da je aaša Posojilaioa se tako lepo razcvetela in da je toliko blagodejao - dobrega storila v prid aašega sloreDskega ljudstva v Št. Ilja. V lepo okrašeni posojilaiški sobi smo ta daa odkrili veliko sliko nagega Ijubljeflca - slavljeBca. Občai zbor je bil izvaBredao dobro obiskaa. Gospoda župaaa Haao in Thaler sta podala poročilo o delovaajn zavoda ia sta v vznesenih besedah slavila in orisala deloraaje aašega de3etletaega aačelflika č. g. Kelemiaa. Res, lepo je bilo! — Mi smo lepo ia mirao obhajali aaša slavlje, dočim so v ,,Sudmarkhofu" z divjo strastjo in gBJevom Bemški aeodrešeaci alavili svoj ,.SoBBweadfeier". A aiso imeli sreže! Sam fiasko ia smolo terpentinasto! Cela šama oap fraakfortarakih je čakalo Ba nstotiBe ia stotifle" obljab^jeBih — a tristotriaajst medvedovih seao — Bikcgar akoraj bi bilo! Zdi se, kot da je tudi pri nheil-vrabcih" sreča, a še bolj — pamet — v zaknpn v deveti deželi! Oestitamo Vam! m Št. 11] T SlOT. goricah. NaSi Sudmarkovci so se preteklo aedeljo grozao hndovali aad zlata in srebra vrednim dežjem, ki je tako blagodej&o namočil snho našo zemljo! Zakaj? Ker siao mogli nemški ia aemškutarski neotesanci v tnraarskih capah rogoviliti po aašeia Št. Ilja ia kazati svojo pahlo pamet. Glejte kmeije dragi! Vi ste si tako zelo želeli božjega dežja, Sudmarkovci pa so ga še prekliajali iz same sroje nacijoaalae zagrizeaosti ia aestrpnosti! Res, pamet je boljša kot žamet! m Št. Iljski dom. Prvo je bilo vrlo ljutomersko bralao drnštvo, ki je prirediio 6. jnaija veselico n& korist Št. Ilju. Rodoljubi ljutomerski bo res vzgled vsem Bašim! Ko bi le že skoraj se vea aaša dništva odzvala pozivu S. K. S. Z. in priredila tekom poletja večje veselice aa korist našeraa Št. Uju! ŠeBtiljske Sloveake ia SloveBoi se vrlo dobro gibljejo iB braaijo pred tnjim Bavalom, zatorej pohitite jim vsa drnStva, vsi poaamezaiki, vsi rojaki aa pomoč, da B6 omagajo v težkem in ljutem bojn! m St. Jurij Ob Pesnici. Pretečeao aedeljo (13. t. m.) okoli 5. ure popoldae je Bevihta prav hudo razsajala v aaši žnpaiji ia je strela aa dveh krajih zažgala. Na Goraji PtSBici pri poaestaika S. ZemJjiču p. d. Loraaa so zgoreli hlevi ia gospodarsko poBlopje ter vsa goveja ži?ina med grozaim toleajem, le sviaje so rešili. Gospodar je ob časn aesreče bival v Gradcn in ga čaka pri vraitvi žalostao preseae&BJe. — KmalH aa to je treščilo aa Spod. Pesaici v Rapičevo viaičarijo, ki je bila, ker lesena, takoj vsa v ogaju. Viaičar je rešil le golo življenje, vse drngo je vzel požar. Precoj je šyigail plamea na sosedao Rešovo kočo, ki je tudi popolaoma pogorela, veadar je viaičar svoje reči srečao rešil. Pozao v no6 bo sikali plameai proti deiniia oblakom, a drugi daa je kraano jntro zasijalo Bad žalostnim pogoriščem . . . m Kakole. Za deželaozborske volitve je bila pri aas hnda gonja, katero so štajerčijaaci straatno vodili po naši žapaiji za ajihovega tolikokrat že propadlega kaadidata. Vodji sta bila že več let zaaaa agitatorja Franc Osebek, trgovec ia Aadrej Juršid, krčmar z Bjegovim bolohavim komijem. m LušečkaTas pri Poljčanah. Dolgo časa že gledam ia opazajem po straai aaše občiasko vodstvo ia aploh to kolobocijo, katera je med aašimi obžaai. Čadai ljndje so to! Niti sosed sosedn ae zanpa; seveda modri bo pa edea čez drngega, da celo modrega Nataaa prekosijo. Vse to pa izvira od tod, ker zajemajo modrost od nŠta]ercaa. Že leta 1907 smo imeli pri aas občiaske volitve, zaradi aekih Bepravilflosti so bile ovržeae ia zopet smo poslali aaše možakarje aa volišče. Ti pa so kpzla vstrelili izvea lovske dobe ia zopet bodemo morali voliti. Vsi bi bili radi žapaai, pa le eaega zaa zadeti ta visoka čast. Volitve, yolitye ib zopet volitve so aaše može spravile tako daleč, da 80 Bam že aapravili okrog 80 kroa Depotrebaih stroškov, katere bi ti modrijaai aaj aami plačali. No, pa ker veaka šola staae deaar, zato jim odpastimo, veaj za zdaj, ko bo dobili v roke občiaski red, katerega gotovo prav pridao prebirajo. Možje volilci, dajte veadar Bapraviti red v občiai, pometite s takimi starokopitaeži, kateri aiti peresa v roki držati ae zaajo ia volite može, kateri ae poznajo podknpovaaja iz gostila in 8traflkarstya, volite može, kateri bodo delali v prid m blagor občiae, ne pa da bi se prepirali ia pričkali za prazao orehovo lopiao, med tem ko je veverica že davuo jederce saedla. Poskrbite malo za popravilo Baših ce8t ia drnge potrebae aaredbe, sieer vas n& svoje stroške pošlje pred egiptovske piramide občudovat, kaj zamore vstrajna ia zdražeaa čloreška modrost in roka — opazovalka ia volilka. m IX. IzIulz za ,,ŠentlI]8ki dom". od 20. maja do 14. jnnija. Friderik Horrat, žapnik Št. Lorrenc n. M. iigubljeno stava ob Tolit- I vah 5 E, 0. Skamlee, kaplan Ljatomer 11 E, ki so jih nabrtli udeleženci pri blagoslovljenju krasne kapele t Babincih; nNa5» Straž*" v Ljubljani (v osmea izkazo omeajenib) 2600 E; Eatol. izobraž. društvo t Biljah pri Gorici 10 E; Slovenska posojilnica aa Eoroikem 60 K; I. Tr»ven, rsvuatelj nZ. Z." v Ljubljani 10 E; Radolf Span t veseli družbi r Zagorju pri g. Bomiiia po goapej A. Eolman nabrai 5 E; Rodoljabna Slor»nka 'ib vin.; neimenovani dahoraik v Maribora 20 E; proftsor Fon t Celja 6 E; Franc Cerjak, Šmarje pri Jelšah 3 E; Alojzij Eokelj, župnik na Vorberga nabral na pastoralni konferenci v Ptnju 22-22 E z željo: nGospodje posnemajtel" Bralno društTO za ljntomersko okolieo dohodek pri veselici dne 6. jnn. 60 E; Nina Ivančič Ljutomer mesto Cir. Met. družbi za šentiljski dom 5 E; 0. Škamlsc, istotako 2 E; Erua Razlag 1 E; Dragotin Noyak 1 E ; B. Erhstii 2"68 K, Dabrala »eBela dražba pri g. Poplatniku v Oslašovca pri \>l. Nedelji; J. Eolmau, Slivnica p. Mariboru, kot odgovor za napad v nŠtajerca" 2 E. Josip B»mbič, kaplan, Poljane n. Škofjo Loko 5 E; Neimenovani, vrli rodoljub v mariborski okolici 10 E; Fiala Marija, trgovka, Št. Ilj 2 E; Janko Ilc, kaplan, Sv. Pavel pri Preboldu 12 K, nabral v veseli družbi; Aotonin LomSek, učitelj Eal-Av6e, GoriSko 2 E; nPosojilaica" pri Št. Ilju v 81. gor. del čistega dobička 8686 K. V tem izka»u 2932-41 K. V^sega skupaj 5627-95 E. Edo še d?omi nad slovensko požrtvovalDOStjo! Mal narod smo in nbog, ali za ndom" šentiljskih bratov pa ima res vsak pravi rodiljubni Slovenee in S!ovenka nekaj kronic! Sedaj smo šentiljski 81ovenci in Slovenke že dobili spet no» pogam, noro korajžo za brambo aarodnega mejnikat Srčkana hvala in zahvala vsem bratom in seatram, društTom in posojilnicam, ki se nas spominjajo in ki se nas še bodo spominjalil Na zdar! St. Ilj 7 Slov. goricah, 14. junija I»09. Za stavbeni odbor: Fr. Thaler t. i. predsednik. Franjo Žebot t. 6. blagajnik. m Kmetijska zadrnga v Jareninl ima 20. junija t. j. v nedeljo po večernicali svoj občni zbor v Čitalnici. Vspored: 1. Čitanje zapis- nika o zadnjem občnem iboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje ra- runskega zaključka za 1. 1908. 4. Volitev načshtva. 5. Volitev nadzor- i atra. (i. SlncSajnosti. Odbor. Pfujskl okraj. Mladeniški shod v Cerovcu na Stanko Vrazovem domu Živahao gibaaje je vladalo za to lepo priredite?. Od blizu ia daleč je prišlo veliko šteyilo mladeaičev, pa tudi dekleta, možje ia žeae so prišli v maogobrojnem števila. Predpoldae je bilo v svetinjski farai cerkvi za mladeaičs elovesao sv. opravilo, pri katerem je govoril podučae ia aavdaievalfle beaede prof. dr. Hohajec. Nato se mladeaiči odpravijo v Cerovec, kamor jih je tako vabljivo klicala velika trobojaica iz Staako-Vrazorega rojstaega doma. Okoln pol drage nre se je zbrala velika mBOŽioa, ki je željao pričakovala začetka. Shod je otvoril dr. Hohajee, ki je v svojem govoru posebao aaglasil veselje, da bo ta prelepi sbod oa rojstaem doma velikega zagoromika sloveasko-hryaške vzajemaosti vrši. Potem so bili v predsedstvo shoda izvoljeai deželai poslaaec Meško, mladeaiča Karba in Pačko. Poslaaec Meško, kot predsedcik odda aajprej bcsedo hišaemu gospodarju g. Vrazu, ki vse aavzoče prisrčao pozdravi ter želi shoda aajboljših aspehov. Mladeaič Pelo pozdravi v imean svetiajskih žapljaaov; v iaieaa mladeBiške BMar. Dražbe" pozdravi edea aje vrl Člaa v kaj lepih besedah ter vabi vse mladeaide pod Marijia prapor. Presefletila Bas je tudi v imefla deklet vrla potomka svojega relikega strica Kristiaa Vrszora z lepim pozdravom, katerega na dragem mesta doslovflo priobčimo. Občadovali smo mlado govomico, kateri so navzoži živahno ploskali. Predsedaik Meško se lepo zahraljuje za prelepe besede, govori o razmerjn med Kmečko zvezo in Zvezo elov. mladaničev, potem odda besedo Badrevizorja Pošefljakn, ki v poljadai be8edi razvija mladiflsko vprašaBje. Posebao priporoča gospodardko izobrazbo, obisk gospodarakih tečaje? ia da marsikak lep svet aarzočim mladeaičem. Dr. Hohajec poudarja dvojao vez, ki aas drnži, Bknpaa aačela ia skapao delo za iste vzore, dostavlja, da aastaja vedao večja potreba, tadi za dekleta nstaaoviti Bekaj podobaega kot je za mladeaiče Z. S. M. Ekoaom Novak nam razkrije marsikake zanimivosti, ki jih lahko daa za dnevom doživimo med našimi ljabimi prijatelji, liberalci. Napadajo aas na razne načiae po časajkih, vlačijo po zobeh v gostilaiških bezaicah, toda mi vendar ae zgnbimo korsjže, ampak delamo krepko in vztrajao naprej aa BJih veliko jezo ia strah. Mladenič >Sat omeai aasprotnike našega aaroda, mladiaskega gibaaja pa še posebej, to so nemškufcarji z ozadjem razaih Siidmark ia Schalvereiflov, ia z aemškntaiji gredo roko v roki, če se gre proti pošteflim krščanskim SloveBcem, tndi liberalci. S takimi ljndmi se mi ne moremo drnžitt ia skapao delati, atnpak začeti proti ajim resea ia stvarea odpor. Nato so šo pozdravljali ia aavdaševali mladeaiči Meško, Pnčko, Majcea od Sv. Tomaža, Plaveo cd St. Jnrja ob Sčavaici, Horrat iz Jaršiaec, Novak iz Ljutomera, žnpaik Bratašek, kaplaa štnhec, dr. Hohfljfc. PismeBe pozdrave so poslali č. g. kaplaa Ozvati^ iz Ike in mladeaič Kolmaa iz Slivaice. Med splošflim BavdaSeBJem so zborovalci zaklicali spomiflu pesaika Staaka Vraza trikrat nSlava" ia rŽmoa, aa kar se je to lepo zborovaaje zakljačilo. p Sv. Barbara v Halozah. Dae 29. juaija se vrši ob vsakem vremeau mladeaiški shod pri romaiski cerkvi- podražaici Sv. Aai za Haloze ter sosedoe žnpaije Dravskega polja. Nataačaeji vspored ob priliki. Mladeniči, agitirajte za ta shod! p Sv. Barbara v Halozah. Naša pošta je veadar eakrat dobila dvojezični pečit, za kar se imamo zahvaliti posredovaaju posiaacev Kmečke zveze. Morda se bode tadi skoraj nslišala aaša prošaja za poštaega sela. — Deželaozborake volitve so bile pri aas jako burae. Vkljub temn, da 86 je Kitek, kije pri aas učiteljeval, pri aas osebno predstavil za kaadidata, smo ga mi veadar zavrgli ter volli dr. KoroSca, ki aam je dae 25. aprila pri Sv. Ani lepo razvil svoj program. NaSe ačiteljatvo je strastao agitiralo za Kiteka, a ljndstvo jih ai ubogalo. Ogorelec ima aa mnhi zlasti aašega za v^ae dobro vaetega ia vsestraaako delajočega žapaika, ker smo uii faraai ajegov glas rajši poslaša^i kakor pa sladke besede učiteljev — Plojevcer. Ogorelec si je do- mišljeval, da ima naa Barbarčice že v žepn, ker se dela . ia šopiri kakor kakšea bog ta med aami. Mi pa dobro ' vemo, da je gospod v deaaraih zadregah, zato hrepeni po j zvišanjn plače, katero mn je obljabil hofrat Ploj. ! p Sy. Barbara v Halozah. (Odgovor »Štajerca".) V i predzadaji številki nŠtajerca" z dae 6. juaija napada neki j BVohaja zelo na aesramea ia obrekljivi aačia v!6. g. Ivaaa ] Vogria ia nazadaje bi pa še rad prahove po cerkveaih \ stolih iskal. Podpisaai povabim tistega BVohaja" in obeaem ? tndi gtajerčevega nrednika K. Liaharta, da prideta vsako * aedeljo ia prazaik k Sv. Barbari v Haloze v cerkev prah brisati, ia med sv. opravilom bosta stala vsak pri svojih vratih ia jib. bodeta zapirala, da ne bo prepiha. Za ta lahek opravek obljabim vsakemu vsakokrat 2 K ia še liter vina na vrh. Poglejta, kako dobri zaslužek bosta imela ia za to le pridita za gotovo vsakokrat. Uljudao vabi Ivaa Pišlar, orgaaist ia cerkveaik. p Od Št. Janža na Dr. p. smo priobčili v zadaji čtevillu dopis, v katerem se aeopravičeao aapada ptujski okrajai solski svet, češ, da se ai oziral na želje prebivalstva na deželi, na sklep kr. šoiskega sveta v St. Jaažu na Dr. p., aa eklep učiteljske koafereace istotam in se bode koačalo šolsko leto z 31. julijem. Dopisaik je bil gotovo, Bapačao poučea. Dobili snao v roke nradai list ptnjskega okraJBega glavarstva z dae 27. maja t. 1., v katerem se nazaaBja, da je skleail okraJBi šolski svet ptnjski, povratco preložiti glavne počitaice Ba vseh tamokrajaih ljudakih| šolah iz dobe od 16. julija do 15. septembra v dobo od 1. septembra do 31. oktobra ia določiti začetek šolskega leta jedaotao na daa 1. aovembra. Ta sklep se ima izvršiti že Ieto3. v— Uredaištvo. p Šikole. Našega Johana Kušarja že pomate. Njegovo nemško srce bije vedao po trikrat, kakor so volitve v okrajai zastop pokazale. Kot kofliisar je poklical v voHvbo komisijo tri osebe, ki bi aaj menda Bajprej gledale častaoI zmago OrBikovo; pm se je aekoč javil kot zastopflikai Bemške stranke, dragi je ediai v celi veliki župaiji, ki Bi< dal g. kaplaau iB organistu aič zbirce, tretji je pa zaklical| pri štetja glasovnic živio, ko je bilo videti prrikrat Oraika. ; Bili so torej v komisiji kar trije Nemci, ako ae štirje, zato! je pa dobil v cirkovški občiai Oraig cele štiri glase. To je;; pa Ge-teul! Kaj si hočemo, če je aemški žnpaa, ki zaa, tako izvrstao aemški. Saj pravi občiaski stezi: Feldpot. To) je istiaa! Po tej aemSčiaa aašega Knšerja bi se reklo ob- j čiaskemu žnpaau: Feldžnpaa. j p SamnŠani. Trkam a& usniiljeaa srca. Z lastaimi krvavimi žnlji sem si astvaril svoj borfli, leaeai ia slamaati, doBa. Eolikor pa aisefli Biogel storiti s svojo žeao sam, sem si moral aakopatt dolgove — jb ves ta moj trad je uaičil dae 16. maja ogeaj, zatroSea po otroSki roki tnjih ljadij. Zgorel mi je razen poslopja ves živež, tako da moram proaiti zdaj avoje domačiae kruha; zgorela je vsa obleka razen tiste vsakdaaie, ki jo je aosila moja peteroglava drnžiaa aa sebi. Postal sem iz kočarja — siromaka berač, najnesrečaejši oče poleg gladujoče žeae ia štirih majhnih Btradajočih otročičkov. — Ediai moj up je Bog ia dobra nsmiljeaa sloyeB8ka srca, aa katera se je obrail že marsikdo v svoji bedi ia bil uslišaa, ia Ba katera se obračam tudi jaz — B68rečnež ia revež med reveži ter prosim ta blaga slovenska srca pomoči ia n?miljenja če že ne mogoče za fe, pa vsaj za male svoje otroke. — V brezmejfli sili mi blagovolite dragi bratje in sestre po kiri prnkočiti aa ta ali' oai aačia aa pomcS! — Za to vas prosim aajlepše ia ponižao v imeBU sroje uboge dece ia svoje aeutolažljive žeae. — Vsak aajmaajši dar bo Bam zlajgal aaše gorje ia sezaaj že v Baprej aajtopleje zahvaljujem. — Miha Geč, kočar v Samušaaih, pošta: Sv. Marjeta prl Moskaajcih. — Podpisafli občiaski nrad priporoča pogorelčevo prošajo kar aajtopleje. Urad občiae Samašeo, dae 29. maja 1909. Fr. Geč. p Št. Lovrenc na Dr. polju. Blagoslovljeaje Zadražnega doma. Dae 10. je bil pri aaa kaj imeaitea daa. Ogromao število faraaov se je zbralo ob 3. uri po-( poldaa pri cerkvi; med Djimi smo o, azili veliko mož iz sosedajih župoij. Posetili so aas celo zastopaiki od Sf. Gore, Majšberga, Rogatca, Cirkovc, Sv. Marka, celo od Velike Nedelje. Topiči so nazaaajali lepo slovesaost. V procesiji, katero je vodil domači žnpaik, g. dež. poslaaec Ozmecj smo se podali k zadražaemn domu, pred katerim je bilo; najprro blagoslovljeiije aovega križa. G. dež. poslanec je; govoril o pomeau križa splošao ia pa o križu pred domom; posebej; aato je blagoslovil tudi še zadražai dom. Lep ; dom imajo Št. Lovreačaai. Praktičao, priprosto nrejea, da ) je lahko vzor drngim zadružaim domom. V dvoraai je * bilo aabito polao obdiastra. Dež. poslanec dr. Vrstovšek jej pozdravil aavzoče v imeau poslaacev K. Z. ia v imenu. S. K. S. Z. opozarjal je aa hud boj, katerega so bili aaj Daaaja slovea3ki poslaaci kmečkega prebi?alca za kmeta-; sotrpiaa v Bosni ia Hercegoviai. Radi važnih korakov iai okrepov v parlamentu je drž. in dež. poslaaec dr Korošec,; ki je bil nameajea za Blavaostaega govoraika, zadržaa. i Dež. poBlaaec govori o pomeBu zadražaega doma ia le že!i,! da bi napredovala vsa družtva, ki so pod ajegovo streho t. j.I mlekarBa, kuietijska podružnica, bikorejska zad nga, raj-[[  fajzaovka iB izobraževalBO drnštvo. Po tem govora se jo||  pričel obČBi zbor poBOJilaice. Načelaik dež posl. Ozmec je,,  podal obiirBO poročilo, iz katerega posBamemo, da ima{{  posojilflica že prvo leto lep dobiček. Revizijsko poročilo jej priča lepega redu v poslovaflja. PoroSila so potrdili n&v-\ zoči člaai s hvaležaostjo ia volili aoglasao stari odbor. —\ G. Badrevizor PnšeBJak je podal pri tej priliki zopet kaj' lepih aankov o zadraiflištvu. Zlasti ao aavioči pritrje^ali' besedaai Bjegovim o ljubljaBaki ZadraŽBi zvezi, o bo t dočem delovaaju aa gospodarskem polja in o zadražai šoli. Govoraik je aavdušwal mladeaiče, ds se te šole poprimejo in se v ajej lzobrazijo za pcslovaaje v vseh potrebaih vprašaajih. Oglasilo se je Se ta daa pri g. aadrevizorja aekaj prav pametaih mladeaičev, ki bi se radi izarili v zadrnžni šoli. Za aje^ove poučne besede se ain je zahvalilo občiastvo z burainci Živijoklici. Nato po zame besedo že g. dr. Hohnjec, ki je prišel med zborovaajem iz Ljnbljane cd seje aačelaištra Zadražne zreze ter je priaesel pozdrav matere - Zadražae zveze njeni vrli šeatlovreaski hčeri. Dr.Hohajec pravi, da ai ysak kraj tako srečen, da bi imel tako hišo kakor Št LovreaSaai. Zabvaliti moramo v prvi vrsti odličaega rojaka preč. g. stolaega dekaaa dr. Mlakarja, ki je že toliko storil za svoje rojake, ter jim je tadi to lepo hišo dal na razpolago za ajihova diuštva; zahvaliti moramo tudi domačega žapaika, ki tako požrtvovalno deloje ae samo v cerkvi, ampak tadi na aarodaem ia gospodarskem polju; zahvaliti pa je tadi pošteao ljudstvo, ki staanje v Št. Lovreoeu in sosedaih krajih, ker ne samo v politiki, ampak tudi v gospodarskem delovaaju tako odločao vstraja ob atraoi tistih, katere vodijo krščiaska načela ia teženje po 8plošaem blagostanju aašega aaroda. p Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Gotovo ste, g. arednik, brali v BSlogi", v katero pošilja svoje ^viičeae" reči moškaajski študeat Veseajak, da smo baje mi lenarški faatje ob času volitev s koli aa nekoga čakali. Mi amo se smejali, ko amo zvedeli to imeaitao aovico. Da se mi s takim orožjem ae bojojemo, to lahko s poaosom trdimo. Mlad. zreza aas je učila rabiti plemeaitejše orožje, to je aaše srce, naš razum, s tem delamo sedaj mi, s teai se bojajemo proti aašlm casprotaikom, s tem našira raznmom povemo oašim protivaikom, da spoštnjemo dobie straai naših aasprotaikor, da pa odvračamo od sebe tiste njihove aapačae aazore, ki so po aašem zdravem raznmu škodljivi nam veraim sinovom sloveaskih mater. Pri nas torej o kakih kolih aič ne vemo, če je pa imel kak plojevec tako slabo vest, da je moral mialiti, da zaslaži Bbatiae", tedaj je to za ajega dovolj slabo zaameaje. Vemo sioer iz Časaikov, kako se tepejo štadeati po velikih mestih, ki hočejo 8 tem pokazati svojo veliko nčeaost ia omiko, mi pa imamo hvala Boga drugo maeaje o izobražeaoBti in mislimo, da je boljše, čeravno nismo po petaajst ia še več let trgali hlače po šolskih klopeh kakor tisti, ki bi nas radi omike učili, pa je sami nimajo, katerim še pa ljudje pravijo Bvečai štadeati". Naše geslo je sedaj, aaprej po poti, po kateri aas vodi Slov. krSčaoska boc. zveza ia Ktoečka zveza, aaprej po poti, po kateri nasvodijo naši katoliški listi BSlo/. Gospodar", rStraža", nNaš Dotn". Naprej do cilja, do zmage! Listom BSloga", nŠtajerc", BNarodai List", pa kličemo, le aaprej blatite aaše dohovaike ia g. iz posvetaega stann, ki so oatali Š8 zvesti ven svojih dedov. Cimbolj bodete aapadali tiste može, ki čatijo z aami, ki so aas prvi učili pošteao životi, ki so nam prvi vzbadili smisel za versko aarodao ia gospodarsko življenje, 6!m bolj bodete napadali te može, tem bolj vas bodemo zaaičevali, tem bolj bodemo prepričaai, da aaslisti kakor BSloga", BŠtajerc" ia BNarjdai List" črtijo ia da so aam aevošljivi, da tako dobro napredojemo v dobreai ia pošteaem krščaaskem življenja Vsak aapad na nas, na naše duhovaike, aa aaše može hvea dahovakege staau, aas bode še bolj vspodbajal, da bonoo aeomajeao korakali naprej po poti, ki jo je dolžea hoditi vsak pravi sloveaski krščaaski mladeaič. V to pvmozi Bog ia naša mlada moč! p St. Tomaž pri Ormožn. Volilaa bitka je koaSaaa. Zmagi katol. aarod. slov. kmečkega Ijodstva je sijajaa. Borba je bila izvaaredno huda, a pogunmi slov. volilci so se juaaško dtžali ia aaspTotaike grozno porazili. N»ši Plojevci so mislili, da je dr. Ploj aepremagljiv. Da bi se kedo upal proti dr. Ploju kaadidirati, to se jim je zdelo preaenmao, saj so pa tadi Plojevci deali takiaj z vso silo, agitirali za dr Pioja aa vee pretege;se celo milostljiva gospa Šfeflečeva je grozao a#itirala za dr. Ploja, a vse zamaa. Niti ženske ga Eiso mogle rešiti grozaega poraza. Eden se je celo izjavil, da kaad. Meika aiti domači ajegori občaoi ae bodo vo!ili, ae da bi ga kedo drngi. V občiai Šardioje bo ga volil ajegov brat drugi nihče. A veadar je dobil Meško v domaži občini vae g'asove, v obč. Šardiaje pa 63, dr. Ploj pa eele štiri. V občiai Tomaž, kjer so dr. Ploja I. 1908 volili častBim ob^aaom, je dobil 34, MeSko 41 glaeov. Niti tukaj ai dobil večine. Sedaj po koBČaBih volitvah je v Basprotaem tabora grozaa zmešajava. Plojevci ao aad Bepričakovaaim porazom grojao obupaai. Sedaj pač uvidijo liberalci, v katerem taboru je kmečko Ijudstvo. Liberalci bodo si morali daa 17. maja pisati v svoj daevnik ib črao podčrtati, mi pa rndefe, ker a tem je bil poražen liberalizetn ter se začenja za slov. Spod. Štaj. aova doba. Strt je liberalizem, z^atava S. K. Z. pa je poaosBO zaplapolala na razvaliaah naičeaega liberalizma. Ti pa drago katol. narodno slov. ljndstvo, vstrajaj aa tej začrtani poti, atoj trdBO pod zastavo S. K. Z., cstiai zvesto 87. veri ia dragi doniovini, ker le to Bam daje upaaje, da pridemo do prave areče ia blagostaaja, do srečaejšib. ia boljših čaaov. p Izpod Boča. PtDJski kljnkec v svoji predzadaji številki od 30. maja t. 1., kakor je to že ajegova aavada, zopet kaj hinavsko obraSa sroje zvite oči, kakor pohojeaa krota v blatn. Pobožea, kakor že je, mu sedaj v cerkvi Matere božje aa Ložaem marsikaj ne dopade V zakristiji je aašel grozea aered ia šele kako aesaago! Odpadkov prašičev eele kupe. — Ne, Ijubi ptnjski farbar, tako pa svojih bralcev le ae saieš za nos vlačiti. NajstarejSi ljudje ae pomaijo, da bi kdo v zakristijo c»rkve prašiče aosil, razea če je kedaj cerkev obiskal t?oj poročevalec, kar pa skoraj ai verjetao, ker je, kakor ga poiaamo, preveč bogaboječ. Io čnjte, kaj še več ve povedati ljnbi ^Štajorc"; koj po bv. meSi je videl č. g. žnpaika pri prodaii prašičev že ^aafajbtanega". •- Da, pač treba bo j.aafajhtati" prej ko slej tebe, ljnbi nŠtajerc", sicer se ti bodo od same nenmaosti možgaai prismodili. Zdaj torej veste! Bt5tajero" je povedal: vsa sviajska bolezea v aašem okraju izvira iz Ložaega od oaega smrada od oaih odpadkov v zakriatiji. GrozBo in strašao! Tu raorajo oblaeti, ee hočejo ali BOčejo, poseči vmes, dragače bo koaeo sveta. Kdo bi si bil mialil, da postaae iz tako priljubljeae božje poti, aa eakrat eeli kotel azijatske svifljske kage. Radovedai smo, od kodseje pa ta sviojska kuga pritepla v Brezovoč, kjer se je ta bolezea maogo prej pokaz&la, ko je bila prodaja sviaj Ba Ložaem, inogoče so tintema gospodn iz žepa smnknile kske strupeBe bakterije. Čndao ia grdo se Bam zdi, da hoče ?ritajerc" božjo pot Ba Ložaem osffisiiti, dve občifli pa, to je Florjaasko in Ooaačko goro eno ioper drago Bahujskati, gospoda živinozdravBita pa prikrito pred obdinstvom ia oblastmi opraviditi. Kaietje smo pač res ubogi, kazni smo pretečeao zimo velikanske srote zaradi sviBJ plačevali ia sedaj naj bi se še sosedi sovražili. Celo spomlad smo morali sviflje imeti zaprte, Bismo smeli pasti, živeža za sviflje je zmanjkalo ia skrajai čas je bil, da se aam je sviajski sejem zopet odprl. Kaj praviš BStajerc" ? Ali Bi kmet res uboga para, pa vlivaj vodo ia gasi tam, kjer gori, B6 pa poleg ogB.ia, ae bodi veadar še dalje tak hiaavec, ampak postaai odkrit prijatelj kmeta. Dokler pa tega ae storiš, pa ti prijazao svetnjemo, da se ae imefluješ več BBtajerctt, ampak rZbirka Beverjetae Besramaosti". Kmet izpod Boča. p Rogaška Slatina. Tnkaj je že lepo število odličnih gostov, mod njimi presvetli škof m geaeralBi vikar zagrebški, dr. Ivaa Krapac. — Učeaei slatiflske Bemške šole aič bo hodijo k običajnim šolskim mašam. Med ajimi je samo šeat aemških otrok, čez 90 sloveaakih. Neizrekljiv škandal! Tako se aaša deca odtnjnje materiBemu jezikn ia sv. cerkvi. Ali 8tariSi teh slov. otrok imajo kaj vesti?! — V aadžnpaijski cerkvi Sv. Križa je šolar Koarad Čobec aa posebao zvit aačia par mesecev pobiral iz trnžice pri straaskih vratih darovaai deaar. Še komaj lOletai deček je aezakonski sia aekega aemškega deželnega nradaika aa Slatiai. Tako, za kaznilaico zrelo seme Nemec tnkaj trosi! Žalostno! p Dekliška Marijina družba v Zavrčn priredi v nedeljo 20. juuija veselico z deklamacijami, predstavo ,,Lorška pastarica" in tamburanjem. Veselica ge vrši ob vsakem vremenu in sicer t prostorih g. Miheliča t Dubravi. Čisti dobiček je namenjen ,,Bral. drožtTa". Naj se blagovolijo ndeležiti veselice goaedje in domačini v obilnem številul Ljutomcrskl okraj. 1 V Ljutomeru se je porodil 8. jnaija g. J. BabiS, trg. poslovodja z gdč. Aatoaijo Pacoaja, trž. hči. Pri tej priliki se je nabralo za mariborsko dijaško kuhiajo 15 K 60 vin. Poročeacema obilo sreče! 1 Ljntomer. Naj bo star al pa mlad, pri nas ga vsaki pije rad. Ia to tudi ni čuda. Saj se aahajamo med samimi viaskiaii griči, kjer raste svetovno zaaaa ia zelo hvaljeaa Ijntomerska kapljica. Pa s tem še a'smo zadovoljni. Nam je treba še v?eč. Kot v lepem delu Štajerske živeči Sloveaci smo p:ecej razvajeai. V jatraajih crah, v času ka?e se krepčamo 8 požirki žgaaja, slabšega ali boljšega, proti dopoldaeva 86 vržemo aa viao, v popoldaaakem loplem fiata se zdravimo z nemškiai pivom. Če s tem sami sebe ubijamo, kaj zato. Pa siuo zato tem bolj aapredai. Saj o tem ste bili gotovo prepričaai, če ste brali v rNarodaem Daevaiku" dopise nekega popotaika, a še več duhovitosti ste našli v dopi«u nahajajočem se v istem listu v poznejših številkah pod naslo?om ^Aspera 1909 " Najhnjša napaka pri nas aamreč je, da imamo kaplaaa Škamleca. Tega aaši aaprednjaki liberalaega kalibra ae morejo videti ia zato ga tako nesramao razai dolgo- in kratkolasi goapodje po liberalaeai časopiajn vlačijo Seveda se g. Škamlec vkljnb temu zelo dobro počnti, mi pa tudi vemo, da je le tista hraška nekaj vredaa, v katero se aiiadajo — srSeni. Joj, to vam je bi'o vpitja po?ebao zadajo aedeljo, ko se je vržil izredni obČai zbor posojilaice. Sam g. Štibler iz Celja so priromali med nas, da bido prida, kako bo padla za liberalce okrajna posojilnica. Pa bilo ma je žal. Skoraj bi aamreč imel prihko doživeti, kako se človek takrat počuti, ko leti med nebora ia zemljo skozi vrata pod krov milega aeba. Le aekega g. ima zahvaliti, da ae mn je ta slučaj prihranil za tietokrat, če še zopet pride kdaj v Ljutomer zgage delati. Posojilaica se je sedaj otresla liberalaega jarma ia bo mnogo lažje delovala za blagor pošteaih Sloveacev. Pa vkljub tema, da smo r pitja in naprednosti na taki stopiaji, še imamo to navado, da še radi zahsjamo mimo domačih v aemške trgoviae. Mislim, da bi bil že eakrat čas, storiti temu koaec, potem bi se aaš Ljatomer izčistil. Liberalao ljadsko kajižaieo tudi imamo. Dobro aspeva. Siišimo, da ima g. knjižaičar oz. kajižaičarka vsako uradao cro 60 miant prostega čaaa ia še lahko zravea cigarete kadi. Veliko elabše se godi okoliškemu bralaema društvu. Pri izposojevaaju mora imeti namreč kar tri moči. Pa tadi veselice iaiamo V Dedeljo 6. juaija eo aam kmečki diletaatje poaovili igri: Na letoviščn ia Najdeaa hči. Govorila sta takrat Žebot iz 6t. Ilja ia pa vrla mladeaka Viktorija Ribičeva, ki se še aiti, kakor pravi, Popotaika ae boji. Zadajo aedeljo smo bili tudi v lepeai številu v Cerovcu aa mladeaiJkem shoda. Prav lepo je bilo in veselo. Naša Prlekija se od dae do dae lepše vzbuja ia 8 faati stopajo korajžao aa plaa tudi dekleta. Le tako aaprej, vrla prleška mladiaa. Bodi mladiai po drugod vzor aarodae navdušeaosti ia samozavesti. Za daaea koačam svoje novice. če 86 do prihodajega tedaa zopet kaj aabere, pa jih pošlje po bresžičnem brzojara v Maribor VaS Vsevid. 1 V Ljutomeru se je nabralo kot B8ttdmarkin dar" (odgovor aa 6. janija) za Št. Ilj 14 K. 1 Ljntomer. Ni uajslabfie sadje, ki se ga lotijo ose ia sršeai! To mi je bila aekaka tolažba, ko eem 5itxl dolge in snrove aipade aa svojo osebo v BNarodaem Daevaikn". Ne bom se zagoirarjal, ali imam pravico politizirati ali ae. Avstrijec sem ia po svoji slaEbi indi svobaden ljntoin. občan. Zares krasaa je Bvobodoljubncst laži — liberalizma! Pravico do politike imajo samo liberaloi, drngi ia morda še celo duhovaik je — nima! Prod 8 tako svobodo! Na staro, po^reto zelje o občnem zbora pevskega draštva ae bom več odgovarjal, ker sem to že takrat storil ia so vsi trezaomisleči tržaai obsojali liberalce! Nekaj dragega pa je, karaie res boli ia kar zsslnži, di pride na nfiesa pošteaega sloveaskega ljndstva, pred vstm pa aaših dobrih žnpljaaov. Odprlo jim bo še bolj oči, da spoznajo resaicoljubaost liberalnih časaikov. Je ie mogoče, da ta alitam kak liberalček sliši kako izmišljeao aovico. Ugaja ma! Ia hajd 7 časnike ž njo! Ali je res all ne, za to ne gre. Da le ntegne vzeti naaprotnika dobro ime, spoStovarje. ?.vtoriteto! Narodai Daevaik od ll.jnnija t. 1. v 130. številki aa 2. strani v tretjem predala piše do8lo?no takole 0 meai: „. . Toda neizprosljiva nsoda si je tadi pri njem (Škamleeu) poiskala svojo pravico, v svojem zmagoslavjn se je prevzel. Razširil je svojo strahovlado tudi nad farovž ia tokaj ga je zadela aesreča, ki mn je mahoma vzela T8O avtoriteto: aašel ae je mož v podobi dekaaovega oskrbaika, g. Pihlarja, ki ga je aekoč, ko je hotel razveljaviti odredbo g. dekaaa, prijel za tisti del obleke, ki ae mn pravi hlače in ga vrgel črez stopaice aa dvorišče! To se je zgodilo v jesea laaskega leta, cmeail je 0 tem že »Nar. Daev.", toda aič popravka, klerikalni svet je tiho. Ali veste, 0. Škamlec, da je skrajni čas, da jo kar najprej odkurite iz aašega kraja, kjer imate toliko aarodnega zla na spomiau?! Mi (kdo?) zahtevamo odločao duhovaikov, ki imajo čist ugled in vsestraasko spoštovanje {Hoagopaj, Popotaik! ?), ne pa političaih hnjskačer, ki se dajo črez stopnice metati! Ia Vam Se se aaj klaaja naš ktnet, mi aaj poslošamo vašo devizo: proč od Celja? Le še dalje reprezeatirajte našo (od kdaj ste pa zvezar?) kmečko zvezs, če ji hoč9te pred svetom ugled vzeti! Pa ne da bi spet zbrali bralao društvo (se ne bo dalo?) ia •krSČ. mladeniče ter pri ajih vzbujali spet umetao (je čisto naravno!) ogorčeaje Dad Bnesramaimi liberalci", sicer vara damo še več prilike k temu ia lahko kar vsak daa skličete tiste nboge žrtve (jojmene!) vaše faaatičae politike, mogoČe v obliki običajnega rfi\e ccloock tea". VpraSamo častiti knezogkof ordin., ali taki dnhovaiki rešujejo vero, ki je baje (pri vas ae več!) v nevaraosti? A!i smo prisiljeni imeti v Ljutomeru takega kaplana (splob nobenega ae rabite!), ki v svoji slepi strasti niti ¦deaaraih zavodov, naše glavne sloveaake (dozdaj liberalne!) opore ne pardoaira? Sloveaski kmet, spregledaj (je že 4avao spregledal, ko bi le tHdi vi eakrat izpregledali!) ia ae daj si vailiti maeBJa, da amo proti duhovnikom ali celo proti — veri (kaj še, Svobodna misel zagovarja vero ?!), če erao primoraai izreči svoje ogorčeaje nad oaim, ki se pi§e Škamlec!" — (Ljudstvo je izreklo ogorčeaje aad vami! Usodo posojilaice je odločilo po svoji glavi, kar pa je vam zelo Beljubo!) K tenau samo aekaj pojasnil! Doati ni treba, ker naši Ijut. farani, ki za aje živim, ki jih po zadaji vojski še stokrat bolj ljubim, ki sem za Bje pripravljea držati ndarce aajvečjih aarcdaih škodljivcev, me dobro poznajo ia bodo iz aavedeaega člaaka liberalaega časaika, ki se po kriviei imeauje BNarodai daevaik", lahko spozaali, Jkako daleč je zašlo svobodomiselao časopisje! Dopisnik se je podpisal: Aspern 1909. Hotel je pokazati, da se je poleg angleščine učil tndi aekaj zgodoviae! Angleži 80 na glasu kot trgovci, kramarji! Podpis, aamigavanje prida, da je dopisaik BNarodn. Daevnika" stopil med preroke! Hoagapaj, kako visoko dviga glavo! Zgodoviaa pa priča in bo pričala, daje stopil med krive preroke! nVarujte se krivih prerokov, po ajih jezikn jih bote spo- zaali!" Toda sedaj pa k stvari! Prva in aajvečja laž, ki jo je dopisnik hndovoljno, sicer pa mogoče iz prepričaaja, že večkrat premleval v BNarodaem Daevniku11 — pobral je lažajivo govoričeaje! — priobčil liberalaim čitateljem, je to, da sem bil bit od Ivana Pihlarja! Tukaj slovesno izjavljam: v celi ljut. žnpfliji ai takega hudobaeža, niti dopisnika aimam za tako hadobaega, da bi na dnhovaika dvigail svojo roko. Ia to je čaatao za naše ljndstvo! Še manj morem imeti za takega hudobaeža Ivaaa Pihlarja, ki žajim nisem inael aikdar niti aajmaajšega prepira. Ivaa Pihlar mi aikdar ai rekel aiti eae žal besede ia tudi iaz njemu ne! Ako mi torej BNarodai Daevaik" dokaže, da sem bil bit, •sem pripravljen mu takoj izplačati tisoč kroa; za nredaikove hlače bo pa meada dovolj?! Ia glejte, na to laž zida do- pieaik vse svoje pobožne želje! Ker sem od vseh tako sorražen, ker me lastae ovčiee morajo pretepati, sem izgubil vse epoštovaaje, jo moram takoj odkariti iz Ljntomera. Sklicnje se celo aa č. kn.-Sk. ordiaarijat! Prečastiti kn. šk. ordinarijat kajpada nima drngega dela, kakor pa odgovarjati in nstrezati željam lažnjivih dopisaikov! Eako ste pač domišljavi in amešai! Rad bi poznal dobrega dahovaika, ki bi bil takim ljudem po volji! Škamlec je tako trmaat, da ne bo izpolail srČae ielje dopisnikove, ampak bo ostal v Ljutomera, dokler mn njegovi predstojaiki ae odločijo dragega mesta. Rnšil aisem ne v Ljutomern in tudi drugod ae bom. Rošijo samo tisti, ki svojo plačo ia še več redao požeaejo po grlu ia miglijo, da b pijaaimi živijo-klioi in z aajcstadaejšim zabavljaajem črez duhovnike zidajo! Zidajo že zidajo, pa — grob sebi ia aloveaBkemn aarodn! Predragi, hočete slogo, složno delovaBje, morate Bajprej sami sebe poboljSati, potem bote lahko drnge učili, potem bote pametni zidarji, potem bomo Sloveaci močai! Dopisnik se je podpisal: Aspeni 1909. — Krivi prerok! Kaj pomeai podpis? Leta 1809, za vlade Fraaca (1792—1835J se je Avstrija pripravljala Ba vojsko z NapoleoBom, novim fraacoskim cesarjem. NadTojvoda Karol je uredil vojaštro. Avstrijski vojaki so ndarili aa Bavareko. Toda NapoleoB je bil dober, spretea vojskoTodja. Premagal je naše v treh bitkah ia jih potisBil iz Bavareke. Ia ko so bili aaši še detrtič premagaBi, so se vrBili. Napoleoa je prisilil dtuiajsko mesto, da se mu je ndalo. Med tem pa je nadvojvoda Karol zbral avstriJBko vojaštvo ia se ob DoBavi postavil Napoleoau aasproti! D?a dai 21. jb 22. maja 1S09 je tekla kri pri Aspernn ifl EssliBgn. Zmagal je nadvoj- voda Karol. Poflosea strshovalec Avatrije je podlegel! Oči?idflo je dopisnik primerjal svojo liberalao straBko aajprej premagaai a koBČao zaiagoslavai četi Karola, aad- vojvoda! Kmečka zveza naj bo podobaa Napoleoaovi četi! Zmagovalka je bila v splošfli ia kmečki ekapiai za deželai zbor, zmagala je Ba przem občnem zboru 31. maja 1909, na izredBem občflem zbora 13. juflija 1909 raora biti za  njo Aspeni, torej Aspera 1909, to je, liberalci bodo ia mo rajo zmagaii! Ia — sratnotno so propadli! Ib dopisaik se  lahko tolaži, da je zašel med krive preroke! Toliko v  lastflo obrambo! V Ljutomern, dne 14. rožaika 1909. Ogfljeslav bkamlec, kaplaa. 1 Podgradje pri Ljntomeru. Obhajali smo r aedeljo 13. t. m. Breberao poroko aašega čislaaega obč. predstojnika g. Jaaeza Črčeka z blago soprogo Marijo v krogn svojih sorodaikov in prijateljev. c— SpomBili smo se pri bogato obložeai mizi tudi aaše dijaSke knhiaje v Mariborn ter nabrali 6 K 40 v. Slavljeacema še maoga leta! 1 Eapela. nSlogau piše: BVolitve so koačane ia kmaln bo pozabljeao marsikaj, toda pozabljene pa ae bodo sarovosti in paovke mariborskih gospodov". Ti pristaš Zemljičev in dopisaik Bbloge" vidiš vse desetkrat več pri nas, nisi pa videl, kaj se je vee delalo za vašega Zemljiča. Latajivi dopisaik, o"e ne veš dobro za izid volitev v naši fari, pa bodi tiho ia ne laži v ,,Slogo". Glasov je dobil v Mnrščaku Zemljič aid, RoSkar 25, Robič 25, v občiai Hrastje-Mota Zemljič 5, Roškar 7, Robič 7, v drugih občiaah je dobil Zemljič samo polovico toliko glasov, kakor Roškar in le v Radeacih je dobil večiao. Dopisaik piše, da so pri aas zelo samostojao misleči kmetje. To )e res, a zakaj aiso Sli volit ? Zato ae, ker se jim je stadilo Zemljičevo askoSko politično delo za liberalizem. Dopisaik BSloge" piše aadalje, da bi vsi morali delati v bratoljubju in slogi, a ravno slogaška stranka tega ne spolanje, ker seje razdor med tukajšaje mladeniče ia može. Zemljič, le pasti pri mirn vse, ker si samo častihlepen, ko pa si izvoljen, pa pozabiš delati. Adijo Zemljič. 1 Eapela pri Radgoni. Pri nas se je laasko leto UBtaaovila Mladeniška zveza. Od začetka je šlo precej dobro, a sedaj pa je vse mrtvo, aihče aode reč prirejati podačnih shodov ia s tem so se tudi mladeniči nekako odtnjili zvezi, Želeti bi bilo, da bi Mladeaiška zveza pri Kapeli začela spet redao prirejati shode aa koriat mladeaičem. Na delo Miadeaiška zveza ia aje predsedaik, na straai pa ma zvesto stojte č. gg. duhovniki in še aekaj dragih 1 Opazovalec. SloventfraSkl okraj. s Mislinja. Takaj je odpadel od katoliške vere privandrani kramar Martia Šalekar. Mož nosi glavo zelo oblastao pokonci, čeravao je, kakor se govori, ajegovo premoženje že zelo jetidao. S tem svojim izzivalnim ravaaajern pa je vzbudil med tukajšajim dobrim ljadstrom silno ogorčenje, in slišal sem reči aekega ngledaega moža, da k leta osorej ta gospodič ae bo več izzival po Št. Lenartn. Žalibog se pa še vedao aahaja nekaj zaslepljeacev, ki prav zvesto hodijo poslnšat ajegov evaogelij, ki ga zajema iz prostozidareke BS7obodne Misli", ki jo vsiljuje tndi tnkajšajim krščaasko mislečim delavcem. Svetnjemo temu obJastaeža, da s takim početjem prav kmala preaeha, sicer ma bomo posvetili odalej več pozomosti, ko mn bo morebiti ljubo. b Šalek. Dar 6. jnnija. Ko je dae 6. joaija zbiral Bemški Šnlveraja darove v nam Sloveflcem toli sovražae ib škodljive aamefle, je darovala vrla BarodajakiBJa, spoštovana g. Fraačiška Stropaik v naleku, žapaija Bmartao pri Veleaju, za BDrnštveai dom" Kat. slov. izobraž. drQŠtva istotam 200 kron, za kar ji odbor izreka najsrčaejšo zabvalo. — Maks GoriSar, predsedaik. Jožef Jaa, podpredsednik. 8 St. Martin ob Paki. Tnkaj je bil 13. t. m. eaogla8ao izvoljeB žnpaaom Martia Pirtovšek ia svetovalcem Fraac Klaafiflik, Franc Steblovflik. ia Jožef LetoBje, vrli katoliški mcžje ib zvesti pristaši Kmečke zveze. Naša zmaga je sicer Bijajaa. Toda, žalibog, prazaa blagajaa. Več tisod dolga. Doklad dvajstkrat po dva. Toda vkljab takim r&imeram aas aovi občiaski odbor Bavdaja s trdaim zanpaajem, da bo zaal od aasprotnikov zavoieBO gospodarstro tako nrediti, da &e bodo datkoplačiloi preveč občntno prizadeti. Veled. g. žnpatk Jožef Kolarič bo 20. t. m. obhajal tnkaj zlato sv. mašo. Bog živi velezaslužflega jabilaata! Skale. V nedeljo dne 6. t. m. je imel naš bovoustanovljeni telovadni odsek predavanje. Predaval je na&elrrik mariborskega MOrla" 0 notranjem delovanju telovadnega odseka, 0 dolžnosti članov in namenu telovadne orgianizacije. Z veliko pozornostjo so sledili telovadci predavanju. Nato je govoril še brat načelnik našega telovadnega odseka in pozival telo vadce, da naj se z vso ynemo oklenejo telovadnega odseka in pridno obiskujejo yaje. Med telovadci vlada veliko navdušenje in upati je, da se bode novoustanovljeni odsek lepo razvil. V^iko zaslombo ima naš Orel v gospodu dekanu, ki mu je dal na razpolago prostore za teloviadbo. Ima pa tudi veliko nasprotnikov, žalibog da cejo med našimi pristaši samimi. Zeleti bi pač bilo^ da ti kratkoviditaži z ozirora na blag namen, ki ga imajo telovadni odseki, spremenijo svojo taktiko, in pri6,no z vsemi močmi podpirati h\ bodriti mladeniče, ki se s takim veseljem oklepajo najboljSe krščanske mladeniške organizacije na Slovienskem. Mladeniči, vi pa ne oziraje so na d«sno in levo pogumno naprej, za jasnimi cilji krščanske telovadne organazacije. Po hudem boju pa bode zmaga tem 6astnejŠa. Na zdar! KonJiJkl okraj. k Konjice. V aedeljo 13. t. m. je imelo aaše slov. kat. politično drnštvo svoj občai zbor. Predsedaik Fr. Napotaik pozdravi aavzode zlasti g. dož. poBlaaca Petra Ncvaka, ter v kratkih pa jedraatih besedah povdarja pomea nažega društva in p zivlja vse droštvenike, da aaj vstrajajo v boju zoper naše poiitične sovražnike, dokler na eeli črti ne zmagajo aaša aloveaska ia katoliška aačela. Pristopilo je aato 7 aovih adov, med njimi tudi iv& zaaaa pristaša liberalae Narodae etraake gg. August Kolšek, pravnik ia Fr. Košar, tajaik Posojilaice v Koajicah. Iz gotovih vzrokov jih obfini zbor ni odkloail, a kako se ajija ravnanje strinja z aačeli, ki jih sicer imata, aaj sodita sama ia javnost, ki ju pozna. V aov odbor bo bili razua blagajaika izvoljeai stari odborniki, namreč: Fr. Napotaik, načelaik; Jari Šibaao, na6. namest.; Viktor Preglej, tajaik; Martin Jarhar, blagajnik; Ig. Potaik, Fr. Ložak, I/an Bezget, Jožef Kliac in Franc Flis, odboraiki. Tajaik g kaplaa Viktor Preglej, poda na kratko poročilo 0 delovaaja društva v preteklem letu. Povdarja, da sicer ai prirejalo javaih shodov, ker je to storila S. K. Z., a v svojih Bejah, ki jih je bilo pet, je zasledovalo vse politično in gospodarsko gibaaje v koajiškem okrajn, ia po svojih odbornikih tudi poseglo v politiko ia narodno gospodaratvo. Tako so n. pr. odpoalaaci drnštra na zanpae shode v Mariborn bili vsled sklepa v odborovi seji vedno proti vsakemu kompromisn pri deželaozborskih volitvah, na gospodarskem polju pa ae je pod uplivom društva ustanovila Kmečka hraailaiea ia poaojilaica-rajftijzeBOvka, katera je v kratkem času si pridobila veiiko zaupaaje ter že maogo koristila pri gospodarstva pa tudi aarodai politiki. Btroški, ki jih ima društvo, ae pokrijejo s prostovoljflimi doneski. Nato dobi besedo g. dež. poslaaec Peter Novak, se zahvaljuje za glasove, oddaae zanj pri volitvah, ter z Bjema lastEO zgovoraostjo pozivlja aavzoče k združitvi v S. K. Z, razloži položaj prihodajega dežel. zbora z ozirom Ba šterilo, aarodaoat in politična Bačela poslaBoev ia obljnbi vse moči zastaviti v korist svojih volivcev. (Glaaao pritrjeFaBJe.) K besedi se oglasi g. pravaik A. Kolšek ter pozivlja, naj polit. draštvo protestira proti BastavljeBJn Bemškutarskih nčiteljev aa sloveflskih zlasti n& aovi šeBtrazredoi sloveaski okollški šoli. Sprejme se eaoglasao sledeča resolucija: BKat. politično društvo za koajiški okraj odločao zahteva, da se aa slor. okoliški Soli v KoBJicah Bastavi za novi šesti razred le sloveaski nčitelj, kakor tadi eventaalao aa vsako drago izpraznjeno očiteljsko mesto, ter odločno protestira, da bi se Ba sloveasko šolo aastavljali aemški ali aemškntarski nčitelji." Tadi g. dež. poalaaeo obljubi v tem oziru pomagati. Posestaik M. Zidaašek iz Špitaliča izražaželjo, Baj bi se iz trtaic divjaki ia cepljeake dajali ceaeje, ter želi, da bi se tndi malim viaogradaikom dovoljevala brezobrestfla posojila. Tadi v tem ozira se bo skašalo kaj doseči. Znpaa Jnrij Šibaao opozarja gosp. poslaaea Ba rokodelska vsprejetišča. Kmetje morajo plačevati tndi za te, a koristi nimajo aobeaih. G. poslaaec oigovarja, da hodejo alov. poBlaaci zaataviti vse moči, da se ta aaprava ali odpravi ali vsaj tndi v korist kmeta obrae. Ko se je še 0 nekaterih drugih zadevah pogororilo, skleae gosp. predsedaik ta lepo nspeli občai zbor polit. draštva. Celjski okraj. ^- Porotne obraTnave v Celjn se začaejo dae 5. jalija. Slovenski porotaiki se opozarjajo Ba edini sloreaski hotel v Ceijn BPri belem vola", kjer dobijo po ceai preBOčišča, oziroma staaovanja, oknsao hrano in dobro pijačo. Vodstvo hotela je v zadajem časn poskrbelo zlasti za dobrega Halo- žana in pristnega Bizeljaaca po jako nizki ceai. Vedno sveže pivo agaja vsakemn pivopivca. Porotaikom se bo z \ vso pozoraostjo poatreglo, da se čntijo r slovenski hiši , domače. c V PetrOTČab. je umrl dae 13. t. m. popoldae ob 6. nri gospod iSlaac. Bog mu daj večni mir! c St. Peter V S. d. ŽupaBom je izvoljea g. Viako | Ušea, yrl pristaš Kmečke zveze. čestitamo! c St. Peter t SaTski dolini. V Zg. Grnšovljah se bo v aedeljo 20. t. m. blagoslovil nov kozolec. Iati daa bodo priredile mladeake veliko gledališko predstaro. 0 Mozirje. V aedeljo dae 16. maja in 13. janija smo se v velikem številu zbrali v gostilai g. VaBleta, kerjenas povabilo izobražeralao draštvo aa gledališke predstare. Naša pridaa dekleta, katerih je bilo 19, so zopet nastopila kot izvrstae igralke s krasao igro nNežika z Bleda". Vsaka je svojo vlogo častno rešila, tako da je bil marsikateri giajen do solz. Za ajimi so pokazali faatje svojo spretaost, ko so igrali igro BVaški Bkopah"; takaj pa ni manjkalo smeha. Glavni povzročitelj smeba je bil seveda skopuh ia škrati. Skopuh je pokazal svojo skopo ia krivičao ravaanje s svojim bratom. Tadi tambnraši in pevci, ki so pred, med in po igrah kratkočasili občiastvo, zaslnžijo pohvalo. Vsa čast igralkam in igralcem, kateri tako vrlo delujejo za aapredek drnštva, ki se ne zmeaijo za posmehovaaje in obrekovanje aasprotnikoT. Le krepko aaprej za katoliško sloveaako stvar. c St. Miklavž pri Laškem. Zlato mašo bo daroval preč. g. Jožef Eolarič, žapaik r Šmartnem aa Paki, dne 20. jnnija. Na maoga leta! Ponikva ob j. žel. Dae 8. ia 9. juaija so bile tretjič občiaake volitve. V II. ia III. razreda je zmagala BKjmečka aveza". 0 TrbOTlje. Poročila se je Kadnao Frančiška, predsednica Dekliške zreze bralaega drnštva ia tajnica Marijine drnžbe, z vrlim mladeaičem Fraac GovejŠek. Bilo srečao! c Trbovlje. Dne 5. jnaija se je tukaj ustrelil 261etai rndar Podobaik Valeatia. Vzrok nesrečae smrti ni zaan. c Gospodarsko bralno drnitvo v St. Petru t Sar. dol. priredi prihodnjo nedeljo 20 juaija v Gornjih GraSovljah gledaliflko predBtav:: Najdena hči. Med dejanji svirajo PetroTŠki tambaraši in šentpeterski pevski zbor poje mične Aljaževe pesmi. E obilai adeležbi T»bi Odbor. c Slovenska prostoToljn« poiarna bramba na Poliell priredi dne 11. julija t. 1. veliko vrtno vestlico z godbi na vrta g. Cimpermaaa. 81aTDa bratska in dtuga društva naj ae blagcvolijo osirati na to, da ne priredijo ta dan veselic. Eer je čisti dobiček za starbo drnštvenega doma, rabi k obilni rdeleibi Odbor. Bretttfcl okraj. b Z Bizeljskega. Z velikiin zanimaajem ia začadeajem sem bral v zadajem ^Sloveaskem Gospodarja", kako so aas  naši mogotci hoteli njeti v svoje političoe zanjke, z vinarsko zadrago v Celju. Sapa jima je kar pošla; nobeaega zagovora nam ne poved6, zato pa moramo BGospodarjua popolnoma verjeti. Saj je vendar cel odlok miniBtrstva do besede poaatisajea. Sicer pa smo že prej vedeli, da aam liberalci nikdar aiso želeli nič dobrega, razun če je tudi za nje kaj dobička pokazalo. Oai pokapijo od aas vino po sramotao aizki oeni, nam odvzamejo vse najboljše kupce, ter jim asilijo od nas kapljeao viao, zravea pa ves dobiček sami v žep vtakaejo. Zahvaljajemo se wGospodarju", da nam je pravočasao odkril aakaae liberalae eeljske zadružae zpeze z nami; aa take limaaice pa že ae pojdemo! Zadaji čas pa je, da se najdejo pota, po katerih aiore mali viaogradaik priti aaravaost do velikega viaskega kupca v mestih, ne pa šele skozi roke kake kapitalističae zadrage ali pa skozi roke aaSih velikih viaskih kupčevaleev. Od te zadruge v Celja bi imeli dobiček le obi člaai, kateri bi bili odboru po godn, vsi drogi — ia teh bi bila seveda ogromna večiaa, pa bi ob straai stali ia le zgubo morali garaBtirati. Z veseljem posdraFljam tedaj misel, sprožeao na shodn kmetijske podrnžaice v Brežicah, aaj se mali viaogradaiki sami med sabo pogovore, kako bi se dalo eaotao postopati pri viaski prodaji ia posamezBe napake odpraviti n. pr. aepotrebm nameček. Hočemo kmalu dejaaj videti. Kmet. b Šedem pri Rajheabargu. Velik strah smo imeli pri nas v aoči od 11. do 12. jansja. Okoli polaoči je začelo goreti gospodarsko poslopje kmeta Jožefa Škoberae ib je tndi dotal zgorelo. Hvala Bogu, da je ostal ogeaj omejen le Ba to poslopje, sicer bi lahko pogorela cela vas. V ogBJu je pogiflilo tudi par volov, eaa krava ia eaa telioa. VpepeljeBo poslopje ni bilo zavarovano. Škoda se ceai aa 3000 K. Zažgal je aajbrž po Bepreridflosti aeki berač, ki je bil tisti večer močao pijaa, ia katerega ao spravili v listaico sedaj naičeaega poslopja spat. — Vdova Aiia Vovčko se je pri tej aesreči tako prestrašila, da je sedaj smrtBonovarao bolaaa. Zahtevajte po gostilnah računske listke S. K. S. Z. v korist obmej- nemu skladu. Hajnovejše novice. Državnl zbor. Poslanee Roškar je dne 15. t. m. vložil nujni predlog za po toči in povodnji poškodovane posestnike v okrajih Maribor, Sv. Lenart in Gornja Rads gona. V predlogju se zahteva odpis davka, pa tudi primerna podpora prizadetim ubogim ljudem. Nujno potrebno pa je, da vsakdo naznani gkodo takoj c. kr. okrajnemu glavarstvu; najbolje je, da stori to občinski predstojnik za vse poškodovaine skupaj, in zahteva takojšno odreditev komisije za cenitev škode, ker brez te ae ne odpiše davek? in tudi jodpora D8 dobi. Zbomica je začela dae 16. t. m. podrobao razpravo o proračuau. Sloveaski poslaaci eo se oglasili kct govomiki proti proračaau. Pri podrobni razpravi je govoril tudi sloveaski poslaBec dr. Benkovič. Ostro je prijemal jnstičnega miBistra HocheBburgerja in Bemškega miflistra dr. Scbreinerja, kojega delovaaje je imeBoval celo Bavadao hujskaaje. VseBemški Malik je hotel govoraiku ngovarjati a dr. Beakovič ga je zarrail, da je takoj ntihail. Nevarno je obolel 6. g. dekaa aa Vidmu H. Verk. Priporoča ee v molitev. Iz pošte. Poštni oficijaat Ivan Kreft je dobil mesto poštaega ekapedijeata pri Št. Jurja ob Ščavaici. Imenovanje. Upokojeai aadačitelj Earcl Valentiaič v Laškem je dobil aaslov ravBatelja. Razpnst goriškega deželaega zbora. BHrvaška korespoadeBca" poroča, da ee miflistrski predsedaik Bieaerth ia aotraaji miaister Haerdtl še nista odločila za razpast goriškega deželaega zbora, ker ae upata od novih volitev večine, ki bi bila voljaa delati. Volitve T Trstu. Pri včerajŠBjih ožjih volitvah v 16 volilBih okrajih 4. akupiae mesta Trst je bilo izvoljeaih 10 boc. demokratov ia 6 italijaaskih liberalcev.