• > «T r ♦ 1 C C v List 20 f< I • i" J np v lecaj XLVIX .r. I I / / f 1 II P L./ i zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. V Ljubljani 20. maja 1891 Obseg : Naznanilo in razglas. Naznanilo. Opomin našim živinorejcem. govori Trgovska in obrtniška zbornica. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Pridelovanje jagod. Vprašanja in od Naši dopisi. — Novičar. • v i , 5 r 4 $ I 'I i I • 7 • I . f . J i"- fi!o^podar8ke ntvari. Učenci naj glase vsaj dva dni pred šolskim Naznanilo in razglas Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne julija I891c leta. poukom v podkovstvu je združen ('metkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v pudkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih t bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih tudi in mescvnih, zatorej naj skrbela županstva, da do ogledovanji živine in mesa. Kdor želi nauk o bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in podkovsko šolo, mora se izkazati: sprejet biti v živinskega in mesovnega oglednika. Janez Muriiik spričevalom, da se je pri kakem kovaču iz J predsednik e. kr. kmetijske druyJ)e učil za kovaškega pomočnika; 2. z domovinskim listom f Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. 9 . s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenja, in 4. (i^ zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60, oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vr- šile dne 26. in 27. junija t. 1., in sicer: 26. junija skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali ubožni list J podkovske šole f 27. junija pa za učence podkovske 2. spričevalo o poštenem vedenji, in . potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške šole iz podkovstva m ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji pomočnike. Prošnje z temi spričevali imajo poslati vsaj do Kdor 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca decembra 1891. leta. dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas naj junija se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne Vodstvo podkovske šole v Ljubljani doe maja 1891. # Dr. Karol vitez Bleiweis. I- / Opomin V nasim živinorejcem. skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske r ' A Skoraj splošno so uže spoznali kmetovalci, da je knjige. _ • « Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v r rejšoje gospodarstvo zastarelo ter da mora sedaj živi- šolski hiši. noreja biti na prvem mestu. Zanimanje za napredek 134 viooreje je splošno io živali 1Q obči 80. koliko je stotakov, a ker je čez mero izpraznil, <^.akal bo uam zako iiadil radi poskrbele prav zelo uže same, da jih novi nekaj časa, da bo imel zopet kaj prodati, in poleg tega za zd govedarstva prav nič ne bode izne- dqi^ mankalo gnoja, in vsa kmetija bo trpela 5K Tudi bojazen, da booo živinorejci olj nove postave, je niče ker ogromna veči za-jih resno opominjamo naše gospodarja, naj ne hodil po tem nevarnem pota. ampak določeno število Prav dalje lepe prav željno pričakuje njene zvršitve. Novi zauon J gl kojega govedi naj imajo vedno v hlevu, in aio govedo prodado, namen je, živinorej prisiliti da bodo redili mora biti Ij sposobnih bikov plemenjakov, pa ni nikaüe mlajše nadomestilo vedno uže pripravljeno. e bodo tako ravnali, boljšala se bo goved in boljšalo čudodelno sredstvo, s katerim se bode naša živinoreja kmetijstvo sploh. kar mahoma Bog vedi koliko zboljšala. Dober, čvrst in čil plemenjak res veliko naredi ne vzuiore Živino mora a znati teleta vzgojiti s pravim oskrbovanjem vsega pa vender iz dobljenega in krmlienjem Pridelovanje jagod. Vrtne jagode so rastline, katere umnemu vrtnarju epo živinče in mora neprestano na to delati, da hlev dajo mnogo dobička, a delajo mu tudi mnogo veselja. »voj napolni z lepo in rabno ži o čemer smo se namenili dai To zadnj zlasti. Uspešno pa bodo tedaj rasle, ako bo vedel vrtnar pisati in opominjati nase norejce izbrati prave vrste in znal jagode pridelovati. Najprej treba, da vsadiš jagode na solnčen kraj, v Kaj pomaga lep bik, (^'.e pa imamo v hlevu krave? Dober bik j slabe polovica sredstva, da si zboljšamo globoko prekopa velikim ploaom o in sadi hlj mljo. Vrtne jagode z po 40 %n narazen, in sicer spo- goveje pleme, druga polovica so dobre krave in pra mladi ali jeseni (o pričetku septembra). Kadar jih sadiš skrbovanje. Vsak napreden živinorejec si mora zatorej potrebi jim vse suhe listje m poškodovane korenine. prizadevati da redi taka goveda v svojem da če jih sadiš jeseni, potresi zasajeno gredo s kratkim jih lahko s ponosom vsakemu pokaž So na?:i živino- gnojem, kateri jagode varuje suše in mraza. rejci na pravem potu ? Nikakor ne! Lepa cena govedi premoti našega gospodarja, da da vsak rep iz svojega hleva. Vsako spomlad poreži staro listje in dobro zrahljaj prst okr^ or O jagodnih rastlin. Dobro je tudi prst okoli ako mu ga trgovec dobro plača, in tako se zgodi, njih vsako leto ali vsaj vsako drugo leto premenjati. da doma ostane najslabša živina, pa še nje ne dovolj. Nitim podobne vzrastke odstranjuj pridno in neprene- mesece ima živina res lepo ceno, in gospoda SI homa ter jih puščaj tedaj, ako hočeš imeti novih mislij odjen edaj je čas kaj zaslužiti, pozneje morebiti cena rastlin. Če pa puščaš vzrastke zato, da dobiš novih torej proč z živino, dokler se kaj za njo dobo. mladih rastlinic, tedaj pa rode jagode malo ali pa nič Te misli so zelo napačne, in sicer iz mnogih vzrokov ne. Precej kadar odcveto, gnoji jim s postano in pri Prvič proda gospodar iz svojega hleva najlepša goveda, memo razredčeno gnojnico. Sploh pa narede jagode le ker tuji živinski trgo za temi sili in tako se iz- tedaj lep in debel plod. ako imajo vedno dosti vlage, nebi tistih krav in junic, od katerih se mu je nadejati zato jim prilivaj, zlasti- kadar cveto in kadar delajo najlepših telet za rejo. Drugič pa škoduje zmanjšano plod. Zoreče jagode «o težke, leže na tleh in se zato število govedi vsej kmetiji, ker se pridela premalo gnoja, umažejo. To zabraniš, ako vsakem plodu podložiš kos in ta nekaka okoli katere suče živinorejci, visoke cene. Razmere so omenjenimi vzrastki, katere je pa jemati Naj vas ne mamijo, take, da bodo te cene ostale, in če bodo tudi enkrat za rastlin, nekaj mesecev padle, šle bodo zopet na kvišku. Dober poslabšajo. gospodarstvo, strešne opeke. Jagode moremo pomnoževati z uže gori od ajlepših malo letih se pa jagode tako izpremene in ni spoznati več prvotnih lastnosti. da niti gospodar mora v sedanjih časih tako le ravnati Naj- Najboljše vrste so: Grof Moltke, kralj Albert > con prvo naj izračuni, koliko govedi in druge živine more stante, Marguerite, doktor Hogg, itd. na svojem posestvu s pridom rediti, koliko je lahko Klenert & Geiger v Gradcu prodajata 100 rastlin vsako leto proda in koliko je mora vsled prodaje vsako od imenovanih vrst po 3 gld. 50 Kr. leto izpodrediti. Dokler tega števila ne doseže, ne sme -— mirovati, in za trdno naj sklene, da najlepša teleta in sploh plemeno živino mora imeti za dom. Ako z gnojem ravna pravilno in varčno, zboljša se zemlja, krme mu Podučne stvari. preostaje, in živino lahko pomnoži. Pri takem gospodarstvu bode imel kmetovalec redno vsako leto prodati nekaj lepe živine, dohodki bodo redni, na nje se sme zanašati, in hasnili mu bodo več, nego sedanji neredni Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jarosla?. (Dalje.) 222. dohodki. Sedaj je marsikateri gospodar dobil nekaj lepih Poraba opija V Evropi; kako strašni so mu nasledki. Drugi Anglež, De Quincey, popisal je svojo nesrečo Novi zakon za povzdigo živiiikrstva bi se moral pričeti liže 15. aprila t. 1. zvrševati,. ker je uže najviše potrjen in so zvršilne naredbe gotove, a te le leže uže tri mesece pri kmetijske mihisterstvu na Dunaji, ne da bi se kaj ukrenilo. V posebnej knjižici, kjer je z groznimi bojami narisal t: V- .T 155 svoje make od 17 let. G so m strašne bile borbe, da se daodaoes po evropskih državah ne sme opij pro- dokler mu naposled ni se posrečilo, da raztrga lance, dajati razen z dovoljeniem zdravnikovim. Kultura sama ne tudi v katere je bil vkovan. „Bilo je 24. junija 1822. 1." pri- poveda nam, „ko sem poskušal, da se otresem svoje grozne navade. Zbral sem vse, kar mi je še ostalo od pomagati. moje moževske moči, da izvedem s kakoršno koli ceno ono, kar sem bil sklenil. Več mescev sem jemal na dan naobraženega Evropca mogla vedno obvarovati te grozne nesreče. Tu mora tudi državna oblast (Dalje prihodnjič.) po do 160 300 do 180 kapljic, kapljic, enkrat in celo naposled sem do 700. silo prišel sem I L\aroclno-go8poilarmkf'. r I prišel do tega, da sem začel jemati samo po 100 kapljic, ali to p trajalo samo tri dni. Četrtega dne nisem mogel Od kod preti več se premagati, in sem naslednje tri dni jemal po Novodobni 1^0 kapljic. Četrtega dne sem vzel samo 80 kapljic, ali morska konku muke, ki sem jih sedaj pretrpel , ne dado se popisati. Cel mesec sem se držal te množine, tako da sem enega dne vzel malo več, drugega toliko manje. Potem sem nevarnost posestnikom. jalno-gospodarski sistem in pa prek-pretita popolnoma uničiti posestnike ne samo pri nas, marveč po vsej Evropi. Konkurenca, ki nam JO delajo kmetijski pridelki iz Amerike, Azije in Avstralije vsled jako nizkih prišel do 60 kapljic, in naslednjega dne nisem čisto nič voznih cen. je uže tolika. da se pokusil opij pre- naš mali posestnik desetih letih je bil to prvi dan, ki sem zaman bori proti njej. Zemlja po teh deželah je e ne- ga brez opija prebil, in tako sem se premagal celih 90 izsesana, zato jako rodovitna, in obdelovanje njeno pri- ur, potem pa sem zopet vzel opija, ali ne vprašujte, zadeva ondotnim poljedelcem jako malo stroškov , pri e so nobeden drug bi so ne bil. Potem sem ga zopet pustil, se znižale v zadnjih letih cene poljedelskim pridelkom a na to popil samo 25 kapljic, potem zopet nič, in tako . za polovico, delavci se morajo pri nas pa še enkrat tako koliko sem ga vzel. Nisem se mogel premagati, in tudi nas pa je vse ravno nasprotno. Vsled te konku letih šlo dalj u Nesrečnik posled zma svojo slabost in se je povrnil zmago," je pisal drago plačevati nego dosihdob, ker je mnogo delavcev K navadnemu življenju „Stavil sem popustilo težko kmečKO delo na deželi ter šlo v mesta rne. Tukaj pa množe one vrste nezadovoljnežev, potem, „ali ne mislite, da so se s tem in v tova raznim moje muke dokončale. Štirje meseci so prešli, a jaz sem ki delajo uže delj časa resno preglavico bil še vedno grozno razdražen. Ni me hotel pustiti ne skim državam. Vsled tega so zabredli naši posestniki op trepet, ne tolčenje srca, ne nesrečna raztresenost. Jaz sem bil mučenik, kateremu ni meglo pomoči nobeno tako globoko v dolgove, da ni skoraj upanja, da se kedaj čas, da izkopali iz njih. Nekateri mislijo, da je skrajni i se omeiila prekmorska konkureoca ter uvedla sredstvo današnjega zdravilstva.'' Grozen je ta nauk, nam ga ponujata ta dva izgleda, a vender se ne morejo visoka cariua za žito, ki se uvaža v Evropo. Oni za- otresti te strasti neštete tisočine ljudij v Aziji, Tudi v Evropi gledajo ljudje dosta ljudij. pogosto za vračajo pomisleke, drugim stanovom, da ker se godila ua ta način krivica nastala kruhu draginja, ter opijem. V Angleškej je bilo mnogo kateri brez menijo, da bi morale prevzeti države ali dežele prodajo opija niso mogli živeti. Bilo je odličnih ljudij. Kateri kruha in mesa v svojo režijo, ali pa določiti cene ome- so se opiju privadili, ko so zdravili trebušne bolezni, a kruhu in mesu vsaj po mestih. Mi vse to da / bilo je tudi kukavnih delavcev po velikih mestih, kateri njamo ter konstatujemo, da se bode moralo nekaj storiti so hoteli z opijem pozabiti glad in nadloge. Često se je za poljedelca, oziroma posestnika, ker je ta stan neo-pokazalo, da je opij mej preprostim svetom dobro poznan- vržno glavni steber vsaki državi. Dogodilo se je, da je jedno delavsko mu je mati dala kosec opija preiskavati, prišli so na sle dete umrlo, ker Do in ko 80 začeli to reč sedaj so si pomagali posestniki pri nas z ži- , da cela obitel opij jemlji t in od svojega malega zaslužka vsak teden čez riva gold vinorejo, ali tudi v tem oziru bode sčasoma uničila konkurenca iz Amerike in Avstralije ne samo naših, ampak za opij izdaj tvorniških krajih sploh posestnike v Evropi. Do zdaj se je le redkokedaj matere izročajo izvažala živina IZ svojo deco drugim na pažojo, da morejo same v tvor prekmorskih dežel. Odkar se je pi nici delati, pogosto se je dogajalo, začel hud da so brezdušni konkurenčni boj med parobrodnimi društvi čuvarji dajali deci opij, da je bila mirna in da je spala ter je prevozna cena postala tako nizka, začeli so pre- Službeno se je pok da je v tvorniškem mestu Prestonu bilo 1843. čez 1600 obiteli. kjer so opij Srce deci dajali. Zato je pa tudi deca strašno mrla. človeka zboli, kedar vidi tako nesrečno dete. Detetu od opija oslabi in se omehča mozeg, in napadajo je razno bolečine. Dete otopi, strašno shujša, samo trebuh mu ostane napet. Ono vedno dremlje, ni nikdar lačno in ne kriči, a kedar mu glava oteče, potem umerje. mišlievati tam v Ameriki, živine pošiljati v Evropo. trebalo ali Da ne ne mogli žive pitane po potu shujšala, In skrbeti s posebnimi uredbami na parobrodih. Pred kar so mislili, zvršili so tudi ti špekulantje. nekoliko tedni priplul je v Hamburg iz New-Yorka prvi parobrod z lepo pitano. živo govejo živino. Živina je Prav bila tako lepa, da se je še draže prodala nego evropska. To je pa podjetnike tako ohrabrilo, da so brzojavno zagotovili, da bodo odslej pošiljali vsak teden taKO živino. S k 156 Nemčijo bode torej odslej preskrbovala Amerika z mesom. Ker 80 po črka cesarskega patenta z dne do zdaj jo je večinona le Avstrija. Če pomislimo, da 20. decembra 1859. I., drž. zak. št. 227 1 prevozaiua ob sedanjih nizkih cenah ne hodi niti v po- železniška pod- jetja uvrščena red med tista, na štev ter da stane v Ameriki velik, dobro pitan vol od obrtni 25 do 40 gld., lahko umejemo, da se naši posestniki ni- zato tudi določil VII. glavnega odstavka zakona z dne katera se ne uporablja in se ž njimi ravna po dotičnih predpisih, kakor ne bodo mogli boriti proti taki konkurenci. Pa tudi s plemensko mlado živino bode preskrbo 15. marcija 1883. 1., drž. zak. št. 39, govorečih o za drugah J ne moči uporabljati na vala Avstralija po jako nizkih cenah železniška podjetja. Po stralskih Stavbinskima podjetnikoma Lazariniju in Praschnikerju, pragozdih rede na tisoče čed goveje živine čistega an- katera sta podjetje osnovala samo zaradi zgradnje že-gleškega plemena. Taka reja stane primeroma jako malo. leznice iz Ljubljane v Kamnik in samo za gradbeno dobo > Pred nekoliko časom se je pa ustanovil v Melbournu zgraditi je železnico na podstavi omenjenega Naj ter konsorcij, ki hoče prevažati to živino v Evropo. Za zdaj višega dovolilnega pisma z dne 14. aprila 1889. ter za prvi poskus je ta konsorcij najel tri parobrode so za to podjetje merodajna določila naredbe ministerstva parobrodnega društva „Orient u 5 dva pa Bremskega za trgovino. obrt in javne stavbe z dnt 14. septembra Lloyda. Deli bodo vanje samo lepo, mlado plemensko živino. 1854. 1., drž. zak. št. 238, in zakon o lokalnih želez Prvi trije parobrodi odplujejo v London, druga dva pa nicah z dne 17. junija 1887. L, drž. zak. št. 81, in je^ v Bremen. če pomislimo, da prizadeva pri nas živinoreja veliko stroškov, ker se ne moremo ponašati s takimi pripomočki in razmerami, kakeršne so zgoraj popisane v Avstraliji, potem ne moremo dvomiti, da bode odslej nemogoča vsaka konkurenca in da se je našemu posest niku bati vedno slabših časov. Skraj čas torej da se poprime naša vlad resno agrarnega vprašanja ter obvaruje posestnike gotove pogube, ki jim preti od prekmorske, do sedaj premalo omejene konkurence. zatorej le po teh določbah ž njim ravnati. Plačevanje pridobitkovine je v tem slučaji ravno tako brez pomena, kakor pii mnogih drugih, ki jo plačujejo, na katere pa se ne uporablja obrtni red. Odbor zatorej predlaga: Častita zbornica naj iz reče v svoji izjavi do vis. c. kr. dež. vlade, da železniških podjetnikov Praschnikerja in Lazarinija ni moči . siliti 7 da pristopila k zadrugi trgovskih obrtnikov v sodnem okraji Kamniškem in plačala 84 gld. vzprejemne pristojbine. T (B rgovska in obrtniška zbornica. Gospod zbornični svetnik Maks Krenner poroča o prizivu stavbinskih podjetnikov Praschnikerja in Laza- inija zoper pridružite obrtni zadrugi v Kamniku Najvišim dovolilnim pismom z dne 14 aprila 1889. drž. zak. št. 73, bila je koncesijonarjema Oskarju baronu Lazariniju in Alojziju Praschnikerju na podstavi zakona o železniških koncesijah z dne 14. septembra 1854. L, drž. zak. št. 238, ter zaKona z dne 17. junija 1887. drž. Zak, št. 81, podeljena pravica za zgradbo in obrat lokalne lokomotivne železnice z normalnim tirom od postaje Ljubljana cesarjeviča Rudolfa železnice do Kam- nika z vlačilnico k tamošnji erarski tovarni za smodnik. Zaradi zgradbe te železnice sta koncesijonarja Lazarini Praschniker osnovala podjetje in je priglasila na m njegovem mestu v Kamniku pri c. varstvu. kr. okrajnem gla Vsled tega se je podjetnikoma predpisalo letne pri-dobitkovine 84 gld. in od njiju tudi zahtevalo, da plačata po smislu pravil trgovske zadruge v sodnem okraji Kamniškem vzprejemne pristojbine 84 gld. Stavbinska podjetnika sta zoper pridružitev svojega podjetja k trgovski zadrugi in zoper plačilni nalog za « vzprejemno pristojbino vložila poziv. Pri presojanji te reči je odločilno to, spadajo železniška podjetja k obrtnim podjetjem v ožem smislu ali ne. PolIti^De stvari. Državni zbor. v seji proračunskega odseka dne 12. t. m^ 80 se posvetovali o soli. Več govornikov je poudarjalo potrebo živinske soli ter trdilo sploh, da je sol predraga. Posebno rezko je govoril baron Morse, ki je očital vladi, da je ni sploh volja v tem oziru kaj storiti, kar doka-zujejo mnogoletne pritožbe in resolucije, vzprejete v tem oziru pri proračunskih obravnavah, ki so do danes ostale brezuspešne. Poslanec dr. Menger je rekel, da je skrajni čas, da se vpelje živinska sol, pesebno pa zato, ker so primorani posestniki vsled velike konkurence pri žitu, katero se je tako zelo ucenilo, da jim ga ne kaže več pridelovati, svojo pozornost obračati bolj na živinorejo ter se njo pečati. Vzprejela se je tudi resolucija, ki zahteva od vlade, da brž ko mogoče ustreže občni želji ter vpelje tudi živinsko sol. Finančni minister dr. Steinbach brani vlado ter zatrjuje, da jo je resni volja, ugoditi izrečeni želji, ker je res opravičena, da je pa v tej reči vezana tudi na ogrsko vlado, s katero se uže dolgo pogaja v tem po gledu. Do zdaj, pravi minister, niso imela pogajanja dobrega uspeha, nadeje se pa, da se bode sčasoma to vprašanje vender le dalo rešiti ugodno. dolg Ck Odsek ta je v tej seji rešil tudi oddelek ,^državDi ter pritrdil vladnim predlogom. v t • = I'l*' 'ifö K iK-' IS ■ ' 1 I I b ! 157 tej seji je dokazal načelnik odseka dr. Plener delitvi, antisemit Schneider pa ga je zavrnil ter mu isvojo skrajno nestrpljivost. Ko je bil naznanil, da bode očital, da je uže pri dveh shodih Dunajskih obrtnikov prihodnja odsekova seja dne 13 t. m., vprašal ga jo dr glasoval za razdelitev zbornic, kateri se danes tako Herold, ali bo to zadnja seja pred prazniki. To vpra- srdito protivi. šanje je stavil dr. Herold zaradi tega, ker so se hoteli Schneider je trdil, da se trgovsko-obrtniške zbor- ne brigajo niti za malega udeležiti češki poslanci otvorjenja češke deželne raz- nice ob sedanji sestavi nič stave, ki se je vršilo dne 15 t. m. Dr. Plener pa je obrtnika niti za malega trgovca. V njih poročilih ne odgovoril, da se bode proračunski odsek posvetoval tudi nahaja človek druzega nego posvetovanja o železnicah, dne 14. in 15. t. m » ker bo večina članov ostala na o uravnavi valute, o Lloydu itd., o rečeh ki Dunaji in mu m nič mari češke razstave. Poslanec prid malemu obrtniku ali pa malemu trgo bile v ni duha Kathrein mu je opomnil, da vender ne 'kaže, na tak ne sluha. Poslanec Henzel je predlagal konec debate J oačin pritiskati na češke poslance v tem za nje tako in zbornica mu je pritrdila. važnem slučaji. da bi ostali na Dunaji. Pa vse to ni pomagalo nič. Šele pri glasovanji o tej reči ostal Prihodnja prva seja bode v sredo po binkoštih Na dnevnem redu bi imela biti definitivna volitev pred dr. Plener v manjšini, ter se je določilo, da bode seja sedništva, kar se bode pa najbrže odložilo, ker bode ta dae 13. t. m. zadnja pred prazniki. Za to sta glasovala dan gotovo mankalo še t:elo 7 mnogo poslancev, ki so šli za dr. Menger in dr. Herbst, dobra dva pristaša in binkoštne praznike domo somišljenika Plenerjeva. Strast ni sploh lepa čednost, Poslanec Olomuškega kmečkega nega okraja ali še toliko menj se prilega možem, ki so voditelji Lubich je objavil svojim volilcem, da je izstopil iz kluba strankam, katere se prerade bahajo z resnostjo ter mo- zedinjene levice, h kateri je bil pristopil vsled svoje volilcem -žatostjo. To je pač slabo priporočilo za moža, ki hoče dane besede. Storil je pa to zaradi tega. po vsej sili postati minister, a jasno dokazilo ) kako vica branila, osnovati med ker mu ie le- državnimi poslanci kmečki malo časa bi tak mož mogel v Avstriji sedeti na mini- klub. Izmed 353 državnih poslancev jih je 130 voljenih se izmed teh poslancev ^iterskem stolu. v kmečkih občinah. Ako bi Dne 13. t. m. je imela poslanska zbornica zadnjo osnoval kmečki klub, ki bi štel vsaj 50 do 80 članov. •sejo pred binkoštnimi prazniki. Tržaški poslanec Luz imel gotovo velik vpliv na vlado ter lahko mnogo zatto je stavil do ministerskega predsednika interpe- dosegel za malega posestnika. Lubich trdi nadalje v lacijo glede preganjanja Židov na grškem otoku Krfu. pismu J da je uže več poslancev zagotovilo pristop narodnih in verskih vprašanjih kluba nikakor vezani, ampak ne svoji volji, vezani bodo bodo na klubove Luzzatto trdi v svoji interpelaciji, da trpi vsled nemirov temu klubu, na Krfu tudi trgovstvo v Trstu, ter vpraša minister- bodo člani tega skega predsednika, kaj je storila naša vlada za varstvo lahko glasovali po avstrijskih podložnikov. — Izročeno je bilo potem mnogo sklepe v vseh rečeh, ki se tičejo malega posestnika ter predlogov. Posebno važen je bil predlog glede premembe malega obrtnika, volilnega reda na Moravskem. Ker je prememba volilnega reda na Koroškem v tesni zvezi s tem predlogom, stavili bodo slovenski poslanci podoben predlog za Koroško — Dr. Gregorec je stavil pred- Deželni odbor. Deželni odbor dovolil je glavnemu družbe 200 gld.; da se odboru c. kr. s tem zneskom pokrije po binkoštnih praznikih. — log glede uravnave plač pri stolnih kapiteljih, konser- kmetijske vativni klub pa predlog poslanca Plassa, po katerem del ustanovnih stroškov sirarske zadruge v Srednjivasi naj bi se pri uravnavi davkov najprvo znižal zemljiški v Bohinju, dalje Urbanu Webru 100 gld. za napravo davek. gozdne drevesnice v Zalemlogu. Grof Korbinijan Na dnevni red je prišel najprvo vladni predlog o Saurauova mašna ustanova podelila se je upokojenemu podržavljenji Albrehtove železnice, ki se je izročil že- župniku Jožefu Jerebu v Ljubljani. Za geometra pri lezničnemu odseku v preudarek in poročanje. Potem agrarskih operacijah na Kranjskem imenoval je deželni odbor Karola Mendlika, c. kr. nadgeometra v Novem-mestu, in 'Ivana Sirka, avtorizovanega geometra fj v Sta si vzprejeli brez ugovora dopolnilni premembi §S 17 in 52. brambovskega zakona. Poslanec Morre je utemeljeval v obširnem govoru Tolminu, za asistenta pri teh operacijah pa Ivana di svoj predlog glede novega pristojbinskega zakona. Morre Centa v Celji in Ferdinanda Cermaka v Trebiču na .je trdil, da sedanji pristojbinski zakon huje zadeva male Moravskem. Večina novo izvoljenih okrajnih cestnih odborov ustanovilo. Iz dotičnih deželnemu odboru posestnike nego velike. Njegov predlog se je izročil pri-stojbinskemu odseku. Za njim je utemeljeval baron Di-pauli svoj predlog glede razdelitve trgovskih in obrt- predloženih poročil je povzeti, da so bili izvoljeni: se uze niških zbornic v dve samostalni zbornici. tem pred v okrajnem cestnem odboru Postojina g. Friderik logom pa je baron Dipauli hudo razburil liberalce, ka- Vičič, župan in posestnik v Postojini, načelnikom terih so trgovsko-obrtniške zbornice dokaj poslale v dr- njegovim namestnikom -žavni zbor. Poslanec Bohaty govoril je proti taki raz- trgovec v Postojini; ) pa Alojzij Kraigher, •T f I5§ v okrajnem cestnem odboru H. Bistrica g. Jožef pri tej priči enega vola. Čudno je pa, da se pastirju, ki D o m 1 a d i š, posestnik njegovim namestnikom posestnik v Zagorji; v pa II. Bistrici, načelnikom, je imel svojo posteljo v kotu tikoma onega vok in JÖ Jakob Križnar 9 V okrajnem cestnem odboru Vipava g. Matej seno. Posebno a vr e n č i č J posestnik v Vrh p olj i že spal, prav nič ni zgodilo. Drugo živino so oteli vso. Gospodarju je zgorelo poleg krova na hlevu in hiši tudi prizadeta sta pa pri tem požaru uboga > načelnikom, dekla in hlapec, katerima je zgorela vsa obleka, ki sta njegovim namestnikom pa g, sestnik na Golu; Andrej Rovan > po- V okrajnem cestnem odboru Ljubljanska okolica g. Andrej Knez, posestnik na Viču 1 načelnikom ) njegovim namestnikom pa g. J a k. M a t j a n , posestnik V Gornji Šiški. Naši dopisi. Dobrovi 17. maja. Letošnja pomlad je pravi čemeroi čudak, ki svoj prijazni obraz skoraj oeprestaoo a. Vedno deževje silno ovira kmetovska dela na skril polji m drugod rok letos poceplj d in nekaj hruševih piKirancev smo posadili v drevesnico še le zadnje dni. ČasDiki da 80 se hrošči tu in tam v ogromni množini prikazali. Županstva, posestniki, učitelji in šolska mladica ima polno nujnega posla, da jih kolikor mogoče zatro. Hvala Bogu ! te nadloge letos tod do sedaj se m. Le posamezne samotarje je videti. Glogovega belina so lansko leto posestniki in šjlski otroci ter zadnji trije Prav mrzli dnevi meseca marcija popolnoma uničili, redka je kaka gosenica njegova. Pred kakimi 10 dnevi je bilo tukaj še cele trume vran in kavk, sedaj se Ljudje so bili v skrbeh dilo se je ?? posamezne olioli preletavajo. za svoje turščične nasade. Zgo-pa drugače. Kakor hitro je pričel onkraj Utiškega hribovja"' doli ob Po8a\ji lesti hrošč na dau, izginile so od tod tudi precej vrane io kavke. Odletele so na pomoč ljudem v sosednje Kraje, koder se je prikazal sovražnik kmetijstva. Dasi je zelo neugodno vreme, razvija »e vender sadno cvetje še zadosti povoljno. Bolj zgodnje vrste od-cvetle so prav lepo in nastavile obilnega zaroda. Koristni ptički, osobito seaice in brglezi, so po zimi ob hra katero so jim tod po vaseh kaj prid posipali, pobirali tudi prav marljivo lubadi cvetne lubadarje (cvetodere) drevesn ki jih si jo težko prislužila. Gospodar je za pogorelo poslopje zavarovan s 500 gld. Dasi v pozni noči hudem vremenu, ko na vadno uže vse počiva, prihitelo je iz bližnjih vasi pole cr-o požarne brambe Viške veliko ljudi, kateri so z vso silo delali, da se ni ogenj razširil ter da ni prodrl tudi v podnje prostore in shrambe. Slava jim ! Tudi severni vetar je plival kaj ugodno. Ob nasprotnem jugu ne- bilo skoraj moči na tej strani stoječih poslopij obvarovati ognja. Vodstvo deželne kmetijske šole v Grmu nam je poslalo to pomlad cepičev dolenjske voščenke, c. kr. gozdno nadzorništvo za Kranjsko je pa razen gotovih stroškov za razrezovanje in zavoje brezplačno nakazalo 8000 vrhovih saiik (potaknencev). Posajene vrbe uže kaj lepo poganjajo. Obema dobrotnikoma bodi preiskrena zahvala javno izražena ! Rant. Iz Igub\]ane Odlikovanje. Presvetli cesar podelil veroučitelju na Ljubljanski učiteljski prip niči preč. gosp. Josipu Klemenčiču povodom umirovljenja zlati zaslužni križec s krono. — Na Graškem vseučilišči je napravil Bezeljak, kapelan v Logatci, izkušnjo iz prava in cerkvene zgodovine. njegovega Ivan cerKvenega — Izpreobrnitev. Binkoštno nedeljo bodeta pri oo. frančiškanih v Mariboru) vzprejeta v katoliško vero dva luteranca. Dru dan pa prestopi tam h katoliški veri židinia Roza Huchstädter. . Gospod deželni predsednik baron Winkler se je odi)eljal v soboto v Gorico ter ostane tam en Dne k; je dr. Holub odprl razstavo teden. svojih zbirk, katere je nabrjl v južni Afriki. ime- novan Za ravnatelja kaznilnice v Ljubljani Karol Paraskovich iz Stanislava. V Ceska razstava. Letos je preteklo sto let, kar so letos po bili na Češkem priredili deželno razstavo, ki je bila ena. nekaterih drevesih komaj opaziti. Po bolj poznih vrstah izmed prvih enake vrste v Evropi. Čehi so zatorej siJle- jih je nekoliko več a škode posebne ne bodo storili Malega zmrzlikarj je ekoliko eč Ijivo ničujejo. Naj nili, stoletnico tega važnega dogodka za češko kraljestvo a ptiči jih kaj mar- praznovati letos z novo deželno razstavo, da izpričajo ž so pri tem delu opazujejo drobne seničice, kako njo svetu velikanski napredek ki ga storil njih narod neugnane, in skrbeli bodo za ob hudi zimi še z večim veseljem v minolih sto letih. Tej razstavi je namen edino narodno- Preteklo noč je tukaj silno grmelo in treskalo. Ob gospodarski, in zato se je morali udeležiti vsi pre- I 2 11. uri zvečer treščilo je v Žejah bivalci češkega kraljestva brez razločka narodnosti. Pre- pri posestniku svetli cesar, uvažujoč preimenitni pomen Petru Krmelji, hišna št. 19, v hlev, kateri je bil s hišo takega pod- jetja J blagovolil je vzprejeti najmilostneje Protektorat tej vred pod enim krovom. Strela je užgala, in hipoma bilo razstavi. Dotičoi odbor se je sestavil iz Čehov in Nem-je poslopje, krito s slamo, v ognji. Strela je ubila v hlevu cev, in vse je kazalo, da bodeta obe narodnosti z zdru 150 ženimi močmi delali jetje v čast in slavo ua to. da krepko uspeje to pod- slastjo, kako je pouličaa sodrga v mestu Bujskem na- ter v korist češki deželi. Pridao Pala dva duhovnika 9 tako da sta morala župan in žan- «o se oglašali razstavljalci oboje narodnosti. Pa kaj se ^igodi ? Ko se niso mogli zediniti ob nesrečoi češko- oeiBŠki spravi prvaki dotičnih narodnosti med seboi in «o bile zahteve nemške take, da jih niso mogli odobravati niti najzmernejši Staročehi, vzkipela je politična «trast Nemcem tako hudo, da so sklenili v svojem klubu, da se Nemci ne smejo udeležiti razstave, ter se tako maščevali nad Čehi. Voditelja nemška dr Plener in dr. Schmeykal sta mislila oamreč v svoji zaslepljenosti, da sploh ni mogoča razstava, ako se je ne udeleže ter ne podpirajo Nemci. Od takrat so začeli nemški listi strastno po- «apadati to podjetje, ne oziraje se na to, da mu krovitelj sam presvetli cesar. Imenovali so to razstavo ^bubenečki semenj'', in segala je njih strast tako daleč,