»Devet imen za eno samo kovanko.« Leta 1911 so zvedavi bralci Koledarja Družbe sv. Mohorja lahko prebrali izmišljeni prizor o retorično spretnem malem poslovnežu, ki je ho- tel v ljubljanskem Tivolskem parku z naslednji- mi besedami zvabiti iz žepov svojih morebitnih strank vsaj nekaj drobiža: »Kateri so iz mesta, plačajo po dvajset helerjev, Šiškarji po dvajset beliče v, Vičatii po dvajset vinarjev; kdor je iz Kravje doline, plača eno dvojačo, kdor je v Kur- ji vasi doma, bo dal samo en zeksar', Bežigrad deset krajcarjev, Vodmat po deset 'soldov', kateri so izŠtepanove vasi, plačajo po eno desetico, vsi drugi brez razločka pa po dva 'groša'.«1 Takratnim bralcem je bilo takoj jasno, da z vse- mi žavbami namazani poslovnež od ljudi ne zah- teva različnih zneskov denarja, temveč preprosto le drobiž, iz niklja za 20 vinarjev. To vrsto drobiža so začeli kovati leta 1892, v denarnem obtoku je bila od maja 1893,2 od leta 1899 pa ni več obstajal noben drug kovanec z isto vrednostjo/ lleličan, J.: Slike1 s kanarskih otukov, Koledar Družbo sv. Mohorja, 1911, str. 61-62. Reichsgesetzblatt fiir die in Reichsrathe vertretenen Kö- nigreiche und Lander, 14.5. 1893, st. 72, str. 152. Reichsgesetzblatt für die in Reichsrathe vertretenen Kö- nigreiche und Länder, 18. 12. 1895, št. 192, str. 661. Slika 1: Drobiž iz niklja, 20 vinarjev kronske valute, Dunaj, 1892. Omenjeni gostobesednež torej za plačilo ni terjal različnih kovancev, temveč je imel ta kova- nec le devet različnih imen. Tako veliko imen se je na en sam samcat kovanec lahko prilepilo le v teku nekaj stoletij, in to predvsem zaradi burnih monetarnih dogodkov, ki so v tem času pretresa- li habsburško monarhijo. Nastanek konvencijske valute Za pravilno razumevanje vseh teh monetarnih sprememb pa moramo poseči vse tja do leta 1753, ko je habsburška monarhija z Bavarsko sklenila mednarodno denarno pogodbo (kon- vencijo). Od takrat je bila v habsburški monarhiji (z izjemo Avstrijske Nizozemske in habsburških posesti v Italiji) v veljavi tako imenovana konven- cijska valuta (Conventionsmünze, kratica CM), Andrej Pančur. SLOVENSKA IMENA ZA HABSBURŠKI DENAR V 19. STOLETJU ZGODOVINA ZA VSE katere temeljna denarna enota je bil goldinar. Ta se je delil na 60 krajcarjev, en krajcar pa na 4 vinarje.' Na tej podlagi so po 1. januarju 1754 v habs- burški monarhiji kovali polnovredne srebrnike za en tolar, pol tolarja, četrt tolarja, 20 krajcar- jev, XVII krajcarjev, 10 krajcarjev, VII krajcarjev in naposled še groše (3 krajcarje). Koval se je še drobiž, pri katerem je bila vrednost srebra nižja od imenske vrednosti kovancev. Tako so kovali krajcarje, polkrajcarje in vinarje. Za Ogrsko so kovali polture5 (Poltura) v vrednosti pol groša (1 Vi krajcarja) ter denarje v vrednosti tri petine krajcarja. Na Češkem in Moravskem so kot dro- biž kovali še »male groše« s češkim imenom »gre- šle« in nemškim imenom »Gröschel«, ki so bili vredni tri vinarje. Leta 1760 so nato v habsburški monarhiji začeli kovati drobiž izključno iz bakra, in sicer kovance za en, pol in četrt krajcarja.'' Glavni kovanec konvencijske valute je bil na habsburškem ozemlju tradicionalno trdno zasi- drani tolar. Še sredi 16. stoletja je bil tolar vreden 60 krajcarjev. Zaradi razvrednotenja krajcarjev je nato njegova vrednost do leta 1693 narasla na 120 krajcarjev.7 Tako je bil en tolar vreden točno dva goldinarja in je kovanec za pol tolarja dejan- Probszt. Günther: Österreichische Münz- und Geldge- schichte. Von den Anfängen his 1918, 2. del, Wien, Köln, Weimar: Böhlatl, 1994. sir. 496-497. ValenčiC, Vlado: '/.Una trgovina na Kranjskem in ljubljanske žitne cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1977, str. 103-104. Sprenger, Bernd: Wahrungswesen und Wä- hrungspolitik in Deutschland von 1834 bis 1875, Köln: Forschungsinstitut für Sozial-und Wirtschaftsgeschichte, 1981, str. 35-36, 40. 1'odpečnik, Jože: Denarne reforme Marije Terezije in Jožefa II. V: Horvat, Jasna (ur): Slo- venci v letu 1789, Ljubljana: Narodni muzej, 1989, str 65-69. Slovensko ime za le kovance je polturah ipd. (Hej: Kele- mina, Jakob: ['ravne starine slovenske v filološki luči, Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, 1933, str. 57. Šlrekelj, Karel: Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev, Časopis za zgodovino in narodopisje. 1908, sir. 64-65. llcrinek, Ludwig: Österreichische Münzprägungen von 1740-1969, Wien: Münzhandlung Herinek, 1970, sir 100. Butschek, Felix: Österreichische Geldgeschichte im Rahmen der Sozial- und Wirtschaftsgeschichte vom 18. Jahrhundert bis zur Gegenwart. \': Häusler, Wolfgang (ur.J: Geld. 800 Jahre Münzstätte Wien, Wien: Kunst- Jbrum Bank Austria, 1994, str. 161. Globočnik, Anton: Geschichtliche Uehersicht des österreichischen Geld- und Münzwesens, Wien:Manz'scheBuchhandlung, 1897, str. 39. Pribram, Alfred Francis: Materialien zur Geschichte der Preise und Löhne in Österreich, Wien: Carl Ucberreuters Verlag, 1938, str. 28-29, 43-44. sko ustrezal kovancu za en goldinar. V tem času torej goldinarskih kovancev sploh niso kovali, če- prav je bil goldinar denarna enota konvencijske valute. Šele po letu 1816 je nekdanji kovanec za pol tolarja tudi uradno dobil svoje dejansko ime goldinar. Od tega leta dalje so tudi groše uradno označevali za kovance, vredne tri krajcarje.8 Slika 2: Kurantni srebrnik, '/i tolarja - 1 goldinar konvencijske valute, Günzburg, 1768. Srednjeveške korenine V drugi polovici 18. stoletja sicer še ni obstajal kovanec, ki bi bil neposredni prednik iskanega apoena za 20 vinarjev iz začetka 20. stoletja. Ven- dar so v tem času že obstajale osnove, na podlagi katerih je pozneje nastal ta kovanec, predvsem pa so bila v tem času med slovenskim prebival- stvom že trdno zasidrana nekatera iskana imena za denar. Toda če hočemo razjasniti etimologijo teh imen, se moramo vrniti še nekaj stoletij v pre- teklost, torej vse do srednjega veka. Na slovenskem ozemlju so začele prve kovnice nastajati šele v 12. stoletju, višek svojega delova- nja so doživele v 13. stoletju, nakar so s prevla- do Habsburžanov na tem ozemlju prenehale s svojim delovanjem. Od tega časa dalje je bil torej na slovenskem ozemlju v obtoku samo še denar, ki so ga kovali v ostalih habsburških deželah in drugje v tujini (predvsem v Italiji, Nemčiji in na Madžarskem). Zato so iz teh sosednjih dežel pri- šla tudi kasnejša slovenska imena za denar. Obe- nem so že pred tem kovnice s slovenskega oze- mlja kovale denar prav po tujih zgledih.9 Sprva so imeli največji vpliv novci, kovani v Brezah (Friesach) na Koroškem. Po zgledu bre- škega kova so kovali zlasti denariče oziroma pfe- Ilerinek, Ludwig: Österreichische Münzprägungen von 1740-1969, o.e., str. 200. Kos, Peter: Denarništvo na prostoru današnje Slovenije v času od 12. do 14. stoletja, Zgodovinski časopis. 1994, št. 3, str 307-317. Bizjak, Matjaž: Ratio facta est. Gospo- darska struktura in poslovanje poznosrednjeveškth go- spostev na Slovenskem, Ljubljana: Založba 7.RC. ZRC SAZU, 2003, str. 84-85. VSF ZA ZGODOVINO 5» ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 2 nige.10 Ime za te kovance izvira iz latinskega ime- na denarius. V karolinškem denarnem sistemu se je tako libra (funt) delila na 20 solidusov po 12 denariusov. En funt je torej vseboval 240 denari- usov." V tem času se je za to denarno enoto med Germani uveljavilo ime pfenig (Pfennig). Izvor tega imena še do danes ni povsem pojasnjen.12 Od srede 13- stoletja so breške pfenige vse bolj izpodrivali graški, čez eno stoletje pa so začeli vse bolj prevladovati dunajski.11 Takrat se je za to vrsto denarja začelo uporabljati ime vinar. Ime izvira iz nemškega imena za Dunaj - Wien.14 To ime je bilo med prebivalstvom precej razširjeno in ga npr. zasledimo tudi v slovensko pisanih do- kumentih 17. in 18. stoletja.1'1 Po drugi strani pa se je v virih za denarius in pfennig uporabljalo še ime denarič.1'' V današnjem zgodovinopisju in numizmatiki se za to vrsto kovancev uporablja tako ime denarič kot pfenig. Toda v 19- stoletju so Slovenci ta denar konven- cijske valute ponavadi imenovali vinar oziroma venar" (1 goldinar = 60 krajcarjev - 240 vinar- 10 Podpečnik, Jože: Breški norci v prostoru Alpe-Jadran. Zgodovinski časopis, 1995, št. 2, str. 313318. 11 Vilfan, Sergij: Temelji in razvoj denarnih sistemov v slo- venskih deželah do 17. stoletja. V: Zgodovina denarslva in bančništva na Slovenskem, Ljubljana: Zveza zgodo- vinskih društev Slovenije, 1987, str. 23- 12 Hausier, Wolfgang: „Geld ist die well und weit ist gehl". Von den vielen Namen des Geldes, V: Häusler, Wolfgang (ur): Geld. 800 Jahre Münzstätte Wien, o.e., 1994, str. 17. 13 Kos, Peter: Denar. V: Enciklopedija Slovenije, 2. knjiga, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988, str. 230-231. 14 liunc, Stanko: Imena za denar na Slovenskem, Slovenski jezik: glasilo Slavističnega društva, 1940, str. 60. V tem primeru je torej slovensko prebivalstvo denar poime- novalo po njegovem krajevnem izvoru. Po drugi stra- ni tudi izmenjava imen za denar ni potekala povsem enostransko od Germanov in Romanov k Slovanom, temveč so poznani tudi obratni primeri. Štajerski Nem- ci so tako od svojih slovanskih južnih sosedov za prav te kovance prevzeli besedo AVetschpfennig«, ki izvira iz imena Beč. Probszt, Günther: Österreichische Münz- und Gctdgeschichte. Von den Anfängen bis 1918, o.e., str. 74. Podobno so pod slovenskim vplivom nekemu beneškemu kovancu pravili Petak. Štrekelj, Karel: Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev, Časopis za zgo- dovino in narodopisje, 1908, str. 52. 15 Prim. Goleč, Boris: Iz zgodovine uradovalne slovenščine 17. stoletja, Arhivi, 2000, št. 2, str. 147. Umck, Eva (ur): Slovenščina v dokumentih skozi stoletja, Razstava ob 25- letnici samostojnega delovanja Arhiva Slovenije, Ljublja- na: Arhiv Slovenije, 1971, str. 32-35- 16 Vilfan. Sergij: Denarič. \': Enciklopedija Slovenije, 2. knji- ga, o.e., str. 233 17 Tako besedo Pfennig prevaja tudi Cigaletov slovar. [Ci- galc, Mateji: Deutschslovenischcs Wörterbuch, 2. del, Ljubljana, I860, str. 1158. jev). Lahko so mu rekli še penez ali belič.18 Bese- da penez (penezek) izvira iz besede Pfennig.1'' izvor besede belič pa moramo iskati v beli barvi srebra, iz katerega so prvotno izdelovali ta ko- vanec.20 V zadnjem primeru je torej ta kovanec dobil izvorno povsem domače ime. Sredi 15. stoletja je vrednost vinarjev začela hi- tro padati. S tem je padalo tudi zaupanje prebi- valstva v to vrsto denarja. V naslednjih stoletjih so vinarji v okviru kovnih denarnih sistemov zdrsnili na raven najmanj vrednega drobiža.21 Čeprav v 19. stoletju na kovancih za 1 vinar ne zasledimo ustreznega napisa Pfennig, temveč preprosto le VA Kreuzer, se je vinar kot najmanj vreden drobiž v tem času že trdno zasidral v slo- vensko zavest. V tej vlogi ga zasledimo tudi v po- vestih22 in pregovorih: »Boljši je vinar pravičen ko zlat krivičen. /.../ Kdor ni bogat, vinar ima rad. 7. vinarji se prihranijo goldinarji«}'' Slika i: Bakreni drobiž, četrt krajcarja konvencijske valute, Kremnica, 1816. Zaradi občutnega razvrednotenja vinarjev se je že kmalu pojavila potreba po kovancih, ki bi v plačilnem prometu lahko nadomestili vinarje. Nekdanji položaj vinarjev so v novčnem siste- mu sedaj zasedli krajcarji, ki so bili vredni štiri vinarje. Krajcarje so začeli kovati že leta 1274 v tirolski kovnici v Merami. Zaradi njihove stabil- ne vrednosti so postali zelo priljubljeni, zato so 18 Slomšek, Anton: Blaže in Nežica v nedeljske/ šoli, Celo- vec, 1857, str. 84. 19 Podoben izvor ima tudi manj pogosto uporabljena bese- da fenik. 20 Bunc, Stanko: Imena za denar na Slovenskem, Slovenski jezik, 1940, str. 59, 63- 21 Lochi; August: Österreichische Geldgeschichte, Wien: Universum Verlagsgesellschaft, 1946, str. 35. Sandgru- ber, Roman: Ökonomie und Politik. Österreichische Wirtschaftsgeschichte vom Mittelalter bis zur Gegenwart, Wien: Ucberreuter, 1995, str. 99. 22 Vinklci; Th.: Rothschild, Zora, 1. februar 1872, št. 3. str. 34. 23 Šašclj, Ivan: Nekdanji naš denar v slovenskih pregovo- rih. Mladika, 1940, št. 10, str. 354. 60 VSE ZA ZGODOVINO Andrej Pančur. SLOVENSKA IMENA ZA HABSBURŠKI DENAR V 19. STOLETJU ZGODOVINA Z\ VSE jih kmalu začeli posnemati po kovnicah severne Italije, Avstrije in južne Nemčije. Ker so imeli na zadnji strani upodobljen dvojni križ, so jih v 14. stoletju ljudje začeli imenovati krajcarji (nemško Kreuzer).2' Slika 4: Srebrnik, 1 krajcar, Meranu, 1473/1477. V 19- stoletju so Slovenci krajcarje imenovali tudi sold. V šaljivi zgodbi iz leta 1872 se tako go- voreči bankovec za 1 goldinar opisuje s sledeči- mi besedami: »Sto vojakov imam pod soboj (lju- dje jim pravijo soldi; saj soldi in soldati so si tako nekako v rodu), tedaj sem 'avlman' ali po novej šegi: stotnik.«1* To ime so kot sinonim za krajcar uporabljali zlasti na Primorskem in v veliki meri še na Kranjskem.2'' Ime sold izvira iz latinske besede solidus in njegove italijanske izpeljanke soldo. Konec sre- dnjega veka so bili soldi kot manjvredni kovanci razširjeni po severni Italiji, od koder so s posre- dništvom trgovine pritekali tudi na slovensko ozemlje. Okoli leta 1500 so bili beneški soldi skupaj z ostalimi italijanskimi kovanci na Sloven- skem že tako množično razširjeni, da je bilo v razmerju do avstrijskih kovancev potrebno uve- sti posebno kranjsko valuto.27 Ko so si nato na začetku 18. stoletja habsburške oblasti prizade- vale prekiniti dotok manj vrednega beneškega denarja, so habsburške kovnice v tridesetih letih začele za Goriško kovati bakreni drobiž, ki je po italijanskem zgledu nosil ime soldo. Tega so nato uspešno kovali vse do začetka 19. stoletja v apo- 24 Probszt, Günther; Österreichische Münz- und Geldge- schichtc, o.e.. str. 265-267, 270-274, 287-291. 25 Podmolčev, S.: Govoreči bankovec (Saljivka), Zora, 1. september 1872, St. 17, str. 236. 26 liunc. Stanko: Imena za denar na Slovenskem, Sloven- ski jezik, 1940, str. 59. Primerjaj: Slovenec, 31- januar 1882, it. 12: 13- marec 1885, St. 59. j. A: Sedanji desetaki - reprezentanti denarnega dualizma. Novice, št. 33, 17. avgust 1881, str. 265. 27 Vilfan, Sergij, Otorepec, Božo in Valenčič, Vlado: Lju- bljanski trgovski knjigi iz prve polovice 16. stoletja, Lju- bljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1986. Vilfan, Sergij: Temelji in razvoj denarnih sistemov v slovenskih deželah do 17. stoletja, o.e., str. 23-32. enih za pol, en, dva in tri solde.28 To ime se je v tem času tako zelo prijelo med slovenskim pre- bivalstvom, da so ga uporabljali za poimenova- nje drobiža tudi potem, ko so krajcarji dokončno nadomestili solde.2'' Slika 5: Bakreni drobiž, '/J soldo, Dunaj za Goriško, 1791. Krajcar je prvotno nastal iz potrebe hitro se razvijajočega denarnega gospodarstva po vre- dnejših plačilnih sredstvih, kot so bili takrat naj- bolj razširjeni pfenigi. Leta 1266 je dal francoski kralj Ludvik IX. kovati denar, katerega vrednost je ustrezala enemu solidusu, se pravi dvanajstim denariusom. Ker je bil to takrat najdebelejši ob- stoječi denar, so jih latinsko imenovali grossus denarius turnosus (gros tournois). Ta vrsta ko- vanca se je hitro razširila po Evropi. Množično so ga kovali tudi na Češkem, kjer se jih je opri- jelo ime groš. To ime so nato prevzeli še neka- teri drugi evropski jeziki,30 npr. nemščina (Gro- schen) in seveda slovenščina. Ko je bil z novim kovnim redom v habsburških deželah vinar leta 1481 nedvoumno degradiran na raven drobiža, je bil groš vreden tri krajcarje.31 To vrednostno razmerje se je nato obdržalo vse do prenehanja veljavnosti konvencijske valute. 28 Globočnik, Anton: Geschichtliche Uebersichl des öster- reichischen Geld- und Münzwesens, o.e., str. 39. Murko. Vladimir: Denar, Ljubljana, 1943, str 75. Mitnica, Bote: Numizmatička povijest Istre i Kvarnem, Zagreb: Hrvat- ska akademija znanosti i umjetnosli. Rijeka: Vitagraf Adamič, 1997. str. 506-507. Leta 1802 so kovali še srebr- nik za 15 soldov, katerega vrednost je ustrezala osmim krajcarjem in pol. llchnek, Ludivig: Österreichische Münzprägungen von 1740-1969, o.e., str. 207. 29 Z Napoleonovo zasedbo habsburške Lombardijc in Be- nečije seje prenehalo kovati solde za ti ozemlji. Pred tem je bilo nekaj tega denarja v obtoku tudi na Slovenskem. Avstrijske oblasti so sicer leta 1862 znova uvedle solde kot poseben drobiž za Benečijo, vendar so bili ti kovanci v obtoku le par let. Pančur, Andrej: V pričakovanju sta- bilnega denarnega sistema, Celje: Zgodovinsko društvo. 2003, str. 40, 179, 198. 30 Porteous, John: Münzen. Geschichte und Bedeutung in Wirtschaft, Politik und Kultur, Frankfurt am Main: Ariel Verlag, 1969, str. 89, 93, 102-104,249. Hausier, Wolfgang: ..Geld ist die weit und weit istgeld", o.e., str. 18. 31 Probszt, Günther: Österreichische Münz- und Geldge- schichte, o.e., str. 266-267. VSE ZA ZGODOVINO 61 ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 2 zlatim goldinarjem, so /a označevanje teli srebr- nikov začeli uporabljati ime goldinar.11 Slika 6: Srebrnik, praški gros, Kutnd I Ioni (Kuttenberg), Vaclav II. (1278-1305). Pred tem je groš doživljal podobno usodo kot manj vredna vinar in krajcar. Skozi stoletja se je namreč kovinska vrednost vseh teh kovancev stalno manjšala. Zato so bile te vrste denarja vse manj primerne za poravnavo večjih denarnih zneskov. I [krati je z razvojem srednjeveškega de- narnega gospodarstva nastala potreba po še vre- dnejših plačilnih sredstvih. Leta 1252 so tako v Fi- rencah začeli kovati zlatnike, na katerih je bila kot mestni grb upodobljena lilija (latinskoflos, roža). Zato so te kovance imenovalißorinus ali fiorino d'oro. Z razširitvijo teh kovancev po Evropi se je širilo tudi ime florin, v slovenščini florint.32 Slika 7: Zlatnik, florint, Avignon, Urban V. (1362-1370). V nemških deželah so florint imenovali Gulden. Ime izvira iz zlata (Gold), iz katerega so ga kovali. Podobno so Čehi temu denarju pravili zlaly in Poljaki zloty. Po drugi strani pa so v nemških de- želah za ta denar uporabljali iz besede florinus prevzeto kratico//. Ime Gulden se je kot goldinar razširilo tudi v slovenščino. Vendar je slovensko prebivalstvo za isto vrsto denarja uporabljalo še ime rajniš. To ime izvira iz nemškega imena za renske goldinarje (rheinischer Gulden), ki so jih od leta 1386 kovali renski volilni knezi. To vrsto goldinarjev so kovali tudi v habsburških deželah. Ko so potem začeli na Tirolskem leta i486 kovati srebrne goldinarje, ki so po vrednosti ustrezali (Ibullum JUittiHiiiU-omilsj^ j p..-jr£Z- || CULDM SUKUtMlZ N '£~~Z v 04 0 Slika 8: Bankovce avstrijske narodne banke, 10 goldinarjev konvencijske valute, 1. t. 1847. Slovensko prebivalstvo je vse do 19. stoletja uporabljalo tako ime goldinar kot ime rajniš.3' Šele z razvojem slovenskega knjižnega jezika je ime goldinar povsem prevladalo. Pri prvi sloven- ski omembi vrednosti bankovcev avstrijske na- rodne banke iz leta 1847 so bile npr. vrednosti zapisane v goldinarjih.1'' Naposled besedo rajniš zasledimo samo še sem ter tja, v glavnem kot poudarjeno arhaično ime za goldinar,1'' dokler je ne najdemo samo še v slovenskih ljudskih pe- smih37 in pregovorih: »Komur krajcarja ni mar, 34 3 5 32 Williams, Jonathan (ur.): Money. A History, London: Bri- tish Museum Press, 1998, sir. 80, 82. Häusler, Wolfgang: „Cehi ist die welt und welt ist geld", o.e., sir. 18. 33 Banc, Stanko: Imena za denar na Slovenskem, Slovenski jezik, 1940, str. 58, 59. Probszt, Günther: Österreichische Münz- und Geldgeschichte, o.e., str. 276-277, 354. Murko, \ ladimir: Denar, LJubljana, 1943, str. 51. Prim. Umek, Eva (ur.): Slovenščina v dokumentih skozi stoletja, o.e., str. 28. 32-35. Prim. Goleč, Boris: Iz zgodovi- ne uradovalneslovenščine 17. stoletja. Arhivi, 2000, št. 2, str. 142, 147. Pick, A. in Richter, 11: Osterreich. Banknoten und Staat- spapiergeld ab 1759, Berlin: Buchdruckerei Erich Pröh, 1972, str. 6. 3(> Prim. Slovenec, 30. avgust 1886, št. 197. Podmolčev, S.: Govoreči bankovec (Šaljivka). Zora, 1. september 1872, št. 17, str. 237. 37 »Daj ti meni tri sto ranjški«. Pajek, Josip: Črtice iz dušev- nega žitka staj. Slovencev, Ljubljana: Matica Slovenska. 1884, str. 36. Glej še Štrukelj, J.: Denar. Šaljivo-resen go- vor, Zora, 1895, št. 3, str. 87. «2 VSE ZA ZGODOVINO Andrej Pančur. SLOVENSKA IMENA ZA HABSBURŠKI DENAR V 19. STOLETJU ZGODOVINA Z\ VSE ne bo rajnišagospodar.^6 Obenem se predvsem pod vplivom madžarščine {Forint) tudi v drugi polovici 19. stoletja v slovenščini še naprej upo- rablja izraz forint oziroma forintnik in florin.39 V spomin na nekdanji zlati izvor tega denarja lah- ko zasledimo celö besedo zlatnik.'" Zadnja leta konvencijske valute Konvencijska valuta je bila v veljavi vse do leta 1858. V prejšnjih letih so bili v obtoku še nasle- dnji bankovci, zasilni denar, srebrniki, srebrni in bakreni drobiž, ki jih prikazuje spodnja tabela: Goldinar ni imel samo zelo različna imena, tem- več je bil v l6. stoletju podvržen še nadaljnji me- tamorfozi, ki je pripeljala do nastanka ne samo novega imena, temveč tudi novega kovanca. Ko- vanje srebrnih goldinarjev se je namreč iz Tirol- ske hitro razširilo še na Saško in Češko, kjer so bili pomembni rudniki srebra. Med leti 1520 in 1528 so jih pridno kovali tudi v Jächymovu (nemško Joachimsthal) na Češkem. Zato so tem kovancem pravili tudi Joacltimslhaler, kar se je pozneje v nemščini skrajšalo na Thaler oziroma Taler. To ime so nato prevzeli še ostali jeziki, npr. slovenšči- na (tolar), poljščina (talar), italijanščina (tallero), nizozemščina (daalder), skandinavski jeziki (da- ler), francoščina (daldre), španščina (dollaro) in seveda angleščina (dollar). V 16. in 17. stoletju je v habsburških deželah vrednost tolarjev v primerja- vi z goldinarji postopoma naraščala, dokler niso bili konec 17. stoletja vredni dva goldinarja.41 Na Slovenskem so tolarjem pravili tudi šmarni tolar, devičar ali marijaš. To je bil tolar, ki je po vrednosti povsem ustrezal avstrijskim tolarjem, vendar je bil kovan na Ogrskem in je bila zato na njem kot zavetnica Ogrske upodobljena sveta devica Marija z Jezusom. Beseda šmarni tako iz- vira iz sent (St.) Marijin tolar.'2 Tabela lAi Slika 9: Kurantni srebrnik, tolar, Kremnica, 1780. 38 šašelj, Ivan: Nekdanji naš denar v slovenskih pregovo- rih, Mladika, 1940, Si 10, str. 354. 39 fdgale, Matej/. Deutsch-slouenisches Wörterbuch, 1. del, Ljubljana, I860. Prim. Novice, 24. februar 1858, št. 8, str. 63- 40 Iz ljutomerskih Cioric na Štajcr, Novice, 21. november I860, št. 47, str. 378. 41 l orel, Petr: Ud českeho tolaru ke svetovemu dolaru, Pra- ha: Rybka Publishers, 2003. 42 Probszt, Günther: Österreichische Münz- und Gcldgc- schichte, o.e., str. 72-73- Bunc, Stanko: Imena za denar na Slovenskem, Slovenski jezik, 1940, str. 61, 64. Vrsta denarja Denarni apoeni Ime denarne enote zlatniki souverain d'or cesarski sovren, suvren. suverendor 4 dukati cesarski cekin 1 dukat bankovci 1000 goldinarjev tisočak 100 goldinarjev stotak 10 goldinarjev desetak 50 goldinarjev petdesetak 5 goldinarjev petak 2 goldinarja dvagoldinar, dvaforintnik 1 goldinar goldinar, forint raztrgani bankovci Vi goldinarja flika '/4 goldinarja papirnati drobiž 10 krajcarjev denarni listki, papirnate desetice 6 krajcarjev papirnate šestice raztrgani papirnati drobiž 3 krajcarji metulj nadomestni denar 15 krajcarjev denarni listki ljubljanski denar 10 krajcarjev 5 krajcarjev 3 krajcarji srebrniki 1 tolar (cesarski) tolar, trdnjak 1 goldinar goldinar '/4 tolarja pol goldinarja 20 krajcarjev dvajsetica, cvancigerca XVII krajcarjev petica XV krajcarjev petica 43 Med drugim glej: Se nekaj potrebnega o starem in no- vem dnarji, Novice, 20. oktober 1858, št. 42, str. 329. Kaj je vsakemu in povsod treba vedeti, da se dobro in popolnoma iznajde v novem dnarji?, Novice, 10. no- vember 1858, št. 45, str. 353- Novice, 12, maj 1858, št. 19, str. 151. 42. dokladni list, Novice, 14. november 1849, št. 46, str. 143- Slovenec, 31- januar 1882, št. 12. Slomšek, Anton: Blaže in Nežica v nedeljske/Soli, o.e., str. 84-85. fCigale, Matej/: Deutsch-stovenisches Wörterbuch, I. in 2. del, Ljubljana, 1860. Herinek, Ludwig: Österreichische Münzprägungen von 1740-1969, o.e. Pančur, Andrej: V pričakovanju stabilnega denarnega sistema, o.e., str. 63- 67, 89, 155-156. Hausier, Wolfgang: 'Gelt ist die welt und welt ist gelt», o.e., str. 18-19. VSI-/A ZGODOVINO 63 ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 2 Vrsta denarja Denarni apoeni Ime denarne enote srebrniki 10 krajcarjev desetica VII krajcarjev dvojača VI krajcarjev dvojača 5 krajcarjev peterka, petka, finfarca 3 krajcarji groš 1 kronski tolar križavec, križast tolar, križana krona Vi kronskega tolarja polkrižavec Vi kronskega tolarja četrtkrižavec srebrni drobiž 6 krajcarjev dvojača, šestica, zeksar bakreni drobiž 6 krajcarjev šajnasti krajcarji 3 krajcarji 2 krajcarja Vi krajcarja 3 krajcarji groš 2 krajcarja dvakrajcar 1 krajcar krajcar Vt krajcarja polkrajcar, polovičar lA krajcarja vinar, venar dnosti šestih krajcarjev. Podobno je bilo s poti- cama (XVII in XV krajcarjev), ki sta označevali vrednost petih grošev (15 krajcarjev). Kot je razvidno iz tabele, so Slovenci imena za posamezne cienarne enote ponavadi izpeljali iz številke, ki je označevala vrednost tega denarja. To je veljalo predvsem za bankovce, ki jih je od leta 1816 izdajala avstrijska narodna banka. Ime za to vrsto denarja so Slovenci prevzeli iz nemšči- ne (Banknote) in so zato za bankovce še dolgo časa uporabljali tudi germanizem banknota. Po- dobno so Slovenci označevali državni papirnati denar14 (Staatsnote) z imenom državna nota. To ime so slovenili v državni bankovec in le redko v državnico. Germanizme so Slovenci uporabljali tudi pri označitvah vrednosti denarja (cvancer- gica, zeksar, finfarea). Posebno je zanimivo ime dvojača, ki se je uporabljalo za označevanje kovancev, katerih vrednost na prvi pogled ni imela nobene zveze s številko dve (VII krajcarjev, VI krajcarjev, 6 kraj- carjev), temveč prej s številom šest. V tem prime- ru je bila dvojača kovanec, ki je bil vreden dva groša (2 x 3 krajcarje). S tem imenom so ozna- čevali tudi kovanec za VII krajcarjev. Ta kovanec so začeli kovati že leta 1754, pri čemer je njegova kovinska vrednost za razliko od predhodnega kovanca za VI krajcarjev dejansko ustrezala vre- 44 Različne vrste državnega papirnatega denarja so bile v obtoku med leti 1848 in 1856. Znova so ga začeli izdaja- ti leta 1866 in sicer v apoenih za 1, 5 in 50 goldinarjev. Ker pa se ta denar po vrednosti ni razlikoval od bankov- cev, ljudje med tema vrstama papirnatega denarja sploh niso delali nobene razlike. Slika 10: Srebrni drobiž. 6 krajcarjev konvencijske valute, Dunaj, 1H49. Sredi 19- stoletja so bili na Slovenskem kot tr- govski denar brez fiksnega tečaja v obtoku še nekateri domači in tuji zlatniki. Souverain d'or je bil zlatnik, ki so ga v habsburški monarhiji ko- vali po zgledu na angleške zlatnike za 1 funt. Ker so ti zlatniki nosili podobo suverena, se jih je v Angliji oprijelo ime sovereign in na kontinentu ime souverain d'or, se pravi suverenov zlatnik. Te zlatnike so kovali tudi za Lombardijo in Be- nečijo, kjer so nosili ime sovrano. Slovenci so tem zlatnikom pravili cesarski sovren ali pusuve- rendor. Po istem principu so Slovenci imenovali tudi zlatnike za 20 frankov (napoleondor), ki so jih kovali pod Napoleonom I. in III. V habsburški monarhiji so kovali še zlatnike za 4 in 1 dukat, ki so jih Slovenci imenovali kar cesarski cekini. Prednike teh kovancev so v Benetkah začeli ko- vati že leta 1284. Svoje ime naj bi dobili po zadnji besedi napisa na denarju - ducatns (vojvodina). Benečani so te zlatnike kovali vse do konca ob- stoja republike, nato pa so jih avstrijske oblasti kovale po istem vzorcu še nekaj let po zasedbi Benečije. Teh zlatnikov se je po beneški kovnici zeceha oprijelo ime zecehino. Zaradi velike raz- širjenosti teh zlatnikov na Slovenskem je beseda cekin postala sinonim za zlatnike. Izvor kronskih tolarjev moramo prav tako is- kati izven avstrijskih dednih dežel. To je bil de- nar, ki so ga v drugi polovici 18. stoletja kovali na Avstrijskem Nizozemskem (v današnji Belgiji). Konec 18. stoletja so ga množično kovali še na Dunaju, v Milanu in v Kremnici. V prvi polovi- ci V), stoletja so ga nato prevzele južnonemške države. Na Slovenskem so mu pravili križevec, križast tolar ali križana krona. Svoje ime je do- bil po svoji značilni podobi na zadnji strani, ki prikazuje burgundski Andrejev križ. Ker so bile poleg križa na kovancu upodobljene tudi tri kro- ne, so mu v nemških deželah rekli Kronentaler, 64 VSI: ZA ZGODOVINO Andrej Pančur. SLOVENSKA IMENA ZA HABSBURŠKI DENAR V 19. STOLETJU ZGODOVINA ZA VSE se pravi kronski tolar. Njegova vrednost je bila običajno za 12 krajcarjev večja kot vrednost to- larja konvencijske valute. Slika II: Kurauttti srebrnik, kronski lohn; Kretnnica, 1795. Posebej zanimiv je še primer raztrganega pa- pirnatega denarja in nadomestnega denarja. Ko je namreč po revoluciji leta 1848 v Avstriji začelo kritično primanjkovati kovanega drobiža, so si ljudje pomagali s trganjem najmanjših bankov- cev za en goldinar na polovice in četrtine. Tako raztrganim bankovcem so po domače pravili /like. Kmalu je država začela izdajati papirnati drobiž, ki so mu Slovenci pravili denarni listki. Ker pa je obupno primanjkovalo grošev, so lju- dje začeli na polovico trgati tudi papirnati drobiž za 6 krajcarjev. Ta denar so po domače imenovali metulj. Poleg države je papirnati drobiž začela izdajati tudi ljubljanska mestna občina. Ta nado- mestni denar so ljudje razglasili za denarne list- ke oziroma za ljubljanski denar. Med takrat še veljavnim drobižem je potrebno izpostaviti še tako imenovane šajnaste krajcarje. To je bil bakreni drobiž dunajske valute (Wiener Währung, kratica WW). Dunajska valuta je bil državni papirnati denar, ki je leta 1811 zamenjal inflacijsko razvrednoten papirnati denar, ki se je glasil na konvencijsko valuto. Ker se je papir- nati denar dunajske valute po nemško imenoval Hinlösungsschein (zamenjalni bankovec), so mu Slovenci po njegovi skrajšani obliki (Schein) na- deli ime šajn. Po ustanovitvi avstrijske narodne banke leta 1816 so denar dunajske valute začeli zamenjevati za nove bankovce konvencijske va- lute. Po letu 1820 je bil goldinar dunajske valute vreden le dve petini goldinarja konvencijske va- lute. Do revolucije leta 1848 je država iz obtoka sicer umaknila veliko večino dunajske valute, vendar je bilo nekaj tega denarja še vedno v ob- toku. Na Slovenskem so tako še vedno plačevali s šajnastimi krajcarji, pri čemer so morali imensko vrednost tega drobiža deliti z dve in pol, da so dobili njegovo vrednost v konvencijski valuti. Avstrijska valuta Na podlagi denarne pogodbe med Avstrijo in Nemško carinsko zvezo iz leta 1857 je Avstrija novembra naslednjega leta s konvencijske va- lute prešla na avstrijsko valuto (österreichische Währung, kratica öW). 100 goldinarjev stare kon- vencijske valute je bilo vrednih 105 goldinarjev nove avstrijske valute. Z uvedbo nove valute so v denarni obtok prišli tudi novi kovanci. Kovati so začeli srebrne zvezne tolarje (Vereinstaler) in zlate krone (Goldkrone), ki so bili zakonito pla- čilno sredstvo tako v Avstriji kot v državah Nc-m- ške carinske zveze. V Avstriji so kovali še kuran- tne srebrnike za 2, 1 in četrt goldinarja, srebrni drobiž za 10 in 5 krajcarjev in bakreni drobiž za 3, 1 in Vi krajcarja.1" Slika 12: Srebrni drobiž, 10 krajcarjev avstrijske valute, Dunaj, 1858. Slovenci proti novemu denarju niso imeli nobenih ekonomskih pomislekov, temveč so ga preprosto sprejeli kot dano dejstvo. Edino takrat, ko je bilo nov denar potrebno ustrezno slovensko poimenovati, se je med Slovenci vnela razprava o novem denarju. Ta razprava je zvesto odražala takratno stanje slovenskega narodnega gibanja, ki se je po začetku neoabsolutizma pre- nehalo politično udejstvovati, vendar je vse svo- je moči posvečalo literarni produkciji. Ker je bilo oblikovanje skupnega slovenskega knjižnega je- zika osnovni pogoj za uspešen razvoj slovenske literature, so slovenski narodnjaki veliko svoje energije posvečali prav kodificiranju besed knji- žnega jezika, med drugim tudi pravnih izrazov. V tem sklopu so iskali tudi primerne slovenske besede za habsburški denar. Slovenski narodni buditelji so se dobro zavedali, da so se lotili zelo pomembne naloge, »ker se ne govori od nobene stvari posvetne toliko, kolikor od denarja - toga hlapona vse delavnosti človeške«.*' 45 Pančur, Andrej: V pričakovanja stabilnega denarnega str. 142-154. sistema, o.e., .M/, i-i^ i^'i 46 Majati Imena novih denarjev, Novice, 30. junij 26, str. 20.1 1858, Ht. VSI-ZA ZGODOVINO 65 ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 2 Peter Hicinger je prvi vrgel rokavico: »S per- vim dnevom mesca novembra ali s praznikom vseh Svetnikov tega leta se začne vsa štetev in vsa plačila po novem denarju. Če ga bomo ho- teli prav rabiti, mu bomo mogli dajati tudi pri- pravne imena.«"''7 Hicinger je nato za vsak nov kovanec predlagal po njegovem mnenju najbolj primerno ime. Njegove predloge najdemo zbra- ne v spodnji tabeli 2, kjer jih lahko primerjamo še s predlogi drugih Slovencev. Če je bil kdo v dvomih, je predlagal več imen za isti kovanec. Na poziv Novic se je s svojimi predlogi kmalu oglasil tudi Matej Cigale,48 ki je kot član uredni- štva Državnega zakonika postavljal temelje slo- venske pravne terminologije. S problemom slo- venske terminologije za nov denar se je spopa- del že prej, ko je v slovenščino prevedel patent o avstrijski valuti.'9 Cigale je pozval tudi druge, da naj se udeležijo odprte razprave: »Koristno bi bilo, da bi se zastran tega zaslišal še kak glas iz te in une slovenske dežele.«''" Na njegov poziv so se čez nekaj časa oglasili M. Glunec,"51 Matija Majar" in Janez Bleiweis.53 Med to razpravo sta med seboj trčila dva raz- lična koncepta oblikovanja slovenske strokovne terminologije. Cigale je zagovarjal nastanek pov- sem nove terminologije, ki bi jo oblikovali izo- braženci. Nove besede »bi veljale vsaj v knjigah in časnikih, če bi tudi ne prišle v narod.« Vendar je Cigale vseeno optimistično gledal na priho- dnost. Pričakoval je, da bodo novo terminolo- gijo sčasoma prevzeli tudi drugi.Si Tudi Majar je menil, »da je važno ustanoviti stalno ta imena na/pred med književniki, temi voditelji naroda, 47 Hicinger: Kako se bo novi denar imenoval po sloven- sko?, Novice, 12. maj 1858, št. 19, sir. 146-147. 48 Cigale: Tudi nekaj zastran novih dnarjev, Novice, 26. maj 1858, št. 21, str 16.1 49 Cesarski patent od 19. septembra 1857 zastran novega dnarja, Novice, 14. november 1857, št. 91, str. 361-362; 18. november 1857, št. 92, str. 365-366; 21. november 1857, št. 93. str. 370. 50 Cigale: Tudi nekaj zastran novih dnarjev, Novice, 26. maj 1858, št. 21, sir. 163- 51 Glunec M.: Imena novih denarjev, Novice, 30. junij 1858, št. 26, str. 202-203- 52 Majar: Imena novih denarjev, Novice, 30. junij 1858, št. 26, str. 203-204. 53 Vrednih: Kdo ima dnarja, naj posluša/, Novice, 28. julij 1858, št. 234, str. 235 54 'Da pa besede močno prehajajo iz literature (bukev in časnikov) v narod, vem povedati imeniten primer: nale- tel sem unidau v pismu prostega kmeta besedo predmet, ki je gotovo iz Bog ve kacih bukev zašla med gore. Da bi nahajale tako pot le tudi druge besede, ki so boljše od te.'" Cigale: Tudi nekaj zastran novih dnarjev, Novice, 26. maj 1858, št. 21, str. 163. ker po njih dojdu ona potle med naše ljudstvo.« Naloga izobražencev torej ni bila le oblikovanje slovenske terminologije za novi denar, temveč bi jo morali tudi razširiti med ljudstvo. »Tako ime- nujmo sami te denarje v spisih, tako pa učimo tudi ljudstvo po priložnosti i mladimi v učiliščih imenovati te denarje, da se nam ne ugnezde guldenstikelni', 'Terajnstolarji'pa jirkelni' med ljudstvom.«'''' Majar se je preprosto bal, da bi se med slovenskim ljudstvom udomačili popačeni nemški izrazi. Pri oblikovanju slovenskih izrazov za denar sta se tako Majar kot Cigale v izdatni meri opirala na že obstoječo terminologijo dru- gih slovanskih narodov. Po njunem mnenju je celo ime goldinar odražalo nedopustni nemški vpliv. Vendar se je tudi Cigale dobro zavedal, da bo končno sodbo o imenu novega denarja navseza- dnje vendarle izreklo ljudstvo: »Kako bo pa naše ljudstvo imenovalo vse te dnarje, tega še ne ve nihče.«5'' Zato se je Bleiweis naloge lotil povsem drugače: »Dolgo sem prevdarjal in besede obra- čal, pa vedno le med kmeti ostal, češ, kaj poma- ga, če izkujemo besedo, ktera pa nikdar ne bo prišla v usta našega ljudstva!« Potem ko je Ble- iweis preveril ljudskost svojih izrazov med kmeti in trgovci, je bil prepričan, da je našel prave izra- ze: »Da ne bo zmešnjave, bi pač prav bilo, da bi ostali vsi pri gori nasvetovanih besedah, ker niso ljudstvu oktroirane, ampak iz ljudstva vzete.«''1 Podobno se je tudi Glunec posvetoval s kmeti in ob tem prišel do prepričanja, da »denar po nje- govi vrednosti imenovati in po rudi ni nasproti, je posebno za prosto ljudstvo prilično in prav, ter čim krajše, tem boljše.«''* S poimenovanjem novega denarja niso imeli težav le Slovenci. Celo uradna, nemška termino- logija je zašla v težke dileme. Težave je imela s poimenovanjem stotega dela goldinarja. Ker je bil novi goldinar za 5 % manj vreden od stare- ga in se je stari goldinar povrhu delil na samo 60 krajcarjev, je bil stoti del novega goldinarja vreden precej manj od starega krajcarja. Da bi preprečili nesporazume, se je nekaterim zdelo potrebno tudi po imenu ločiti stari drobiž od novega. Toda vlada se najprej ni mogla odločiti 55 Majar: Imena novih denarjev, Novice, 30. junij 1858, št. 26, str. 203, 204. 56 Cigale: Tudi nekaj zastran novih dnarjev, Novice, 26. maj 1858, št. 21, str. 163- 57 Vrednih: Kdo ima dnarja, naj poslušal, Novice, 28. julij 1858, št. 234, str. 235 58 Glunec M.: Imena novih denarjev, Novice, 30. junij 1858, št. 26, str. 203- 66 VSI-ZA ZGODOVINO Andrej Pančur. SLOVENSKA IMENA ZA HABSBURŠKI DENAR V 19. STOLETJU ZGODOVINA ZA VSE 7?/&e/tf 2: Peter Hicinger Matej CiKale M. Glunec Matija Majar Janez Bleiweis 2 zvezna tolarja dvatolarnik, dvadolarnik veliki zvezni tolar veliki poldružnik veliki tolar veliki tolar 1 zvezni tolar tolar, dolar mali zvezni tolar poldružnik mali tolar mali tolar 2 goldinarja dvazlatnik dvoforintnik veliki srebrnik, dvojak dvozlatnik dva goldinarja, dva zlatnika 1 goldinar zlat forintnik srebrnik zlatnik goldinar, zlatnik 1/4 goldinarja četrtin čet(v)ert- forintnik, četertka mali srebrnik, četertak, štertak, petindvajščak četvrtina petica 10 krajcarjev desetica desetica desetica desetica 5 krajcarjev petica petica petica peterka, petka 3 krajcarji trojak, trojka, groš trojka, groš groš groš 1 krajcar sold krajcar krajcar krajcar, sold 1/2 krajcarja polsoldnik pol krajcarja, pol solda 1 zlata krona krona krona krona 1/2 zlate krone polkrona polkrona pol krone med različnimi predlogi (Dutt, Cent) in je napo- sled končno odločitev odložila na poznejši čas: »Kako se bo prihodnjič drobiž imenoval, še ni znano.«99 V patentu z dne 19. septembra 1857 je tako govora samo o stotinki (Hunderttheit).60 Ime novega drobiža ni bilo znano niti še takrat, ko so leta 1858 že začeli kovati novi bakreni dro- biž. Ta je imel na eni strani preprosto napis c, k. avstrijski drobiž (k. k. österreichische Schei- demünze), na drugi strani pa z arabsko število označeno vrednost/'1 Slika 13: Bakreni drobiž, l krajcar avstrijske valute, Dunaj, 1858. Nazadnje se je vlada odločila, da bo obdržala staro ime krajear, na katerega so bili ljudje že navajeni. Da bi bilo pa novi drobiž mogoče lo- čiti od starega, so mu dodali oznako novi kraj- car {Neukreuzer). Hkrati je bilo predvideno, da bo dodatek novi v uporabi le toliko časa, dokler bosta v obtoku obe vrsti drobiža. Po izginotju 59 Novice, 1. april 1857, št 26, str. 104. 60 Reichsgesetzblatt für das Kaiserthum Oesterreich, 19- 9. 1857, St. 169, str. 484-490. Cesarski patent od 19. septem- bra 1857 zaslran novega dnarja, Novice, 18. november 1857, št. 92, str. 366. 61 Norice, 3-februar 1858, it. 5, str. 40. starega drobiža je postala oznaka novi povsem brezpredmetna. Od takrat se je tudi novi krajcar preprosto imenoval le krajcar/'2 S takšno rešitvijo so se večinoma strinjali tudi zgoraj imenovani Slovenci: »Novemu denarju - denarju avstrijanske vrednosti, v obče ni po- treba pristavljati slova: 'novi', 'sadanji', 'zave- zni' denar. To se uže samo po sebi razume, da je novi, zavezni, ako ni stari denar. Ta slova se budit pristavljala samo od početka, po prvem no- vembru letos, i onda kadar bude hotel kdo bolje natenko določiti i poznamenovati, kakošen de- nar meni«65 Bleiweis je sicer priznal, da se mu »ne dopadepritiklina 'novi'; al tapritiklina boje- njala, kadar bodo jenjali 'stari' krajcarji in bode kraljeval edini (sedajše novi) krajcar.«'" Slovenci so za novi drobiž v resnici hitro začeli uporabljati krajšo obliko imena krajcarji, čeprav stari krajcarji še dolgo časa niso povsem izginili iz denarnega obtoka. V obtoku je bilo tako še precej denarja konvencijske valute, katerega vre- dnost je bila sedaj povsem drugačna od vredno- sti, ki je bila zapisana na teh kovancih. Stari gol- dinar je bil tako vreden 1,05 novega goldinarja. Še večji problem je bil z drobižem. Ker se novi goldinar avstrijske valute ni več delil na 60, tem- več na 100 krajcarjev, desetina goldinarja ni bila (>2 Primerjaj: Probszt, Günther: Österreichische Münz- und Geldgeschichte, o.e., str. 540-541. 63 Majar: Imena novih denarjev, Novice, 30. junij 1858, št. 26, str. 203. 64 Opomin zaslran starega dnarja, Novice, 1. junij 1859, št. 22, str. 168. VSi: ZA ZGODOVINO 67 ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 2 več vredna 6, temveč 10 krajcarjev, en stari groš pa ni bil več vreden 3, temveč 5 krajcarjev. Slika 14: Srebrni drobiž, 3 krajcarji konvencijske valute, Dunaj, 1836. Toda takšno preračunavanje je bilo še zelo pre- prosto. Ker je bila po eni strani vrednost avstrij- ske valute nekoliko manjša od vrednosti konven- cijske valute in je po drugi strani avstrijska vlada devalvirala stare kovance, je bilo npr. 10 starih krajcarjev vrednih 17 novih, 2 stara krajcarja sta bila vredna le še tri nove, pol starega krajcarja pa je bilo naposled vrednega prav tako pol novega krajcarja. Toda tudi takšna menjalna razmerja so bila v veljavi še manj časa, kot so bili v obtoku sta- ri kovanci. Stari srebrni drobiž /a 6 krajcarjev so tako menjavali /a 10 krajcarjev avstrijske valute le do leta 1870, potem je bilo zanj mogoče dobiti le še 8 krajcarjev/'s Kronska valuta Z leti je bil seveda star denar konvencijske va- lute postopoma odrinjen na obrobje plačilnega prometa. V slovenski literaturi in časopisju so se uveljavile besede zvezni tolar, krona, goldinar in krajcar, govorilo se je še o groših, šesticah in de- seticah. S pojavom novih kovancev avstrijske va- lute so se seveda pojavila tudi nova imena, npr. štirak za bakreni drobiž za 4 krajcarje.06 Za ban- kovce so se še naprej uporabljali izrazi tisočak, stotak, petdesetak, desetak, petak in (papirnati) goldinar. Toda že leta 1892 je nastala potreba po novih imenih za denar. Tega leta se je namreč avstro- ogrska monarhija odločila, da bo namesto srebr- ne avstrijske valute uvedla novo zlato valuto. Te- 65 Pančur, Andrej: V pričakovanju stabilnega denarnega sistema, o.e., str. 56-/57, 212. 66 Ker je bil bakreni drobiž za 4 krone relativno eelik ko- vanec, s katerim je bilo v denarnem poslovanju dokaj nerodno poslovati, so mu na Primorskem /navili tudi jtatakon. To ime je izhajalo iz italijanske beseite [uitacca oziroma pa tacone. Podgornik, Fran: Imena in napisi no- vih denarjev in pa Slovani, Slovanski svet, 25. april 1892, st. 8, str. 108. meljna denarna enota nove valute je bila kron« (nemško Krone, madžarsko Korona), ki je bila vredna pol nekdanjega goldinarja. Krona se je delila na 100 vinarjev. V naslednjih letih sta av- strijska in ogrska vlada v obtok poslali kurantne zlatnike za 100, 20 in 10 kron, srebrni drobiž za 5, 2 in eno krono, drobiž iz. niklja za 20 in 10 vi- narjev ter bronasti drobiž za 2 in 1 vinar. Avstroo- grska banka je izdala bankovce za 10, 20, 50, 100 in 1000 kron. Čeprav je prvi kronski drobiž začel prihajati v denarni obtok že leta 1893, je bila av- strijska valuta uradno še naprej državna valuta in je bil denar kronske valute samo plačilno sred- stvo. Z letom 1900 se je situacija obrnila za 180 stopinj in odtlej je bil preostali denar avstrijske valute samo še plačilno sredstvo. Kot zadnje so šele leta 1910 zamenjali bankovce za 1000 goldi- narjev.'r Istočasni denarni obtok dveh valut je se- veda še dodatno otežil zamenjavo starih imen za posamezne denarne enote. Tako ni nič čudnega, če so npr. še leta 1910 bankovec za deset kron v ne tako oddaljeni spomin na enako vreden ban- kovec za 5 goldinarjev imenovali petak.r,H Slovenci so novo ime za denarno enoto spreje- li skoraj brez vsakega ugovora,'''' posebno še, ker je bila na kovancu za 1 krono iz leta 1892 upodo- bljena krona. Hkrati so imeli kovanci z imenom krona že dolgo tradicijo, ki je segala vse do zla- tih kron avstrijske valute, ki so jih kovali do leta 1866. Slika 15: Srebrni drobiž, I krona kronske valute, Dunaj, 1892. Nasprotno je zelo veliko težav povzročalo po- imenovanje stotega dela krone, ki se je nemško imenoval Heller in madžarsko filler. Ime Heller (prvotno tudi llüller) izvira iz imena za pfenig, ki so ga od konca 12. stoletja kovali v mestu I lall (danes Schwäbisch Hall). Ko so to vrsto denarja začeli pridno kovati tudi drugje po južni Nem- 67 Pančur. Andrej: V pričakovanju stabilnega denarnega sistema, o.e., str. 265-281. 68 Slovenec, 17-januar 1910, št. 12. 69 Nekdo je za srebrni drobiž za eno krono predlagal ime novaCa. Slovenec, 27. junij 1900, št. 145. tt« VSE ZA ZGODOVINO Andrej Pančur. SLOVENSKA IMENA ZA HABSBURŠKI DENAR V 19. STOLETJU ZGODOVINA ZA VSE čiji, je njegova vrednost v 15. stoletju padla na pol pfeniga. Kot takšnega so ga na tem prostoru kovali vse do 19- stoletja. Nemška in madžarska imena za novo denar- no enoto in stoti del te enote so bili nedvoumno določeni že maja 1892 s predložitvijo zakonskih predlogov valutne reforme, dokončno pa so bila ta imena sprejeta z njihovo uzakonitvijo avgu- sta istega leta. Povsem drugače je bilo z imeni za te denarne enote v drugih jezikih monarhije, saj so ta imena izhajala le iz prevodov uradnih zakonskih besedil. Zato je bila izbira teh imen prepuščena volji posameznih prevajalcev. Pri prevajanju besede Heller so domišljiji tako lahko prepustili prosto pot, zlasti še v avstrijski polovi- ci habsburške monarhije, katere drobiž za razli- ko od Ogrske navzven sploh ni nosil nobenega imena.70 Slika 16: Drobiž iz niklja, 20 vinarjev kronske valute, Kremnica, 1893- Narodno zavedni Slovenci za označevanje dro- biža vsekakor niso bili pripravljeni prevzeti tako očitno nemške besede, kot je bila Heller, temveč so si namesto germanizma heler prizadevali naj- ti čim bolj ustrezno slovensko besedo.71 Urednik časopisa Slovanski svet Fran Podgomik se je v svoji panslovanski maniri celo zavzemal, da bi se slovanski narodi med seboj dogovorili o imenih za nov denar. Zato je novinarjem priporočal, naj ne hitijo z dajanjem novih imen denarju in naj to delo raje prepustijo starinarjem, etnografom in zgodovinarjem. Ti, je zapisal, naj predlagajo pri- merna slovanska zgodovinska imena za denar, o katerih bi se dokončno lahko dogovorili na sku- pnem kongresu. Pri tem dogovarjanju bi lahko aktivno sodelovali tudi slovanski časopisi.72 70 Primerjaj Sliko 1, ki prikazuje drobiž za 20 vinarjev ko- vanih za avstrijsko polovico monarhije in Sliko 16, hI pri- kazuje drobiž za 20 vinarjev kovanih za ogrsko polovico monarhije. 71 Seveda se vedno najdejo tudi izjeme. Glej: Slovenec, 3- julij 1900, it. 3:20. avgust 1900, St. 189. 72 Podgomik, Pran: Imena in napisi novih denarjev in pa Slovani, Slovanski Svet, 25. April 1892, St. 8, str. 105-109. Tudi mariborski časopis Slovenski gospodar je hotel imena za nov denar uskladiti z ostalimi slovanskimi narodi.73 Tržaška Edinost si je prav tako želela skupna slovanska imena za posame- zne kovance in bankovce.7' Toda naposled so se vsi takšni velikopotezni načrti izkazali le za pra- zno (panslavistično) sanjarjenje. Različni slovan- ski narodi habsburške monarhije so nov denar poimenovali povsem različno. Še celo posame- zni slovanski narodi se kar nekaj časa niso mogli poenotiti glede ustreznega knjižnega imena za nov drobiž. Karel Štrekelj je kot urednik slovenskega dela Državnega zakonika Heller prevajal z besedo vinar, ki ji je v oklepaju dodajal besedo belič.7'' Podobno so v prevodu popularne brošure o valutni reformi uporabljali ime vinar, ki so mu kot alternativo pridajali še ime novčič.76 Najpo- membnejša slovenska časopisa liberalni Sloven- ski narod77 in katoliški Slovenec7" sta se odločila za ime vinar; pri tem so se jima pridružile še No- vice.7'' Vendar ta odločitev ni bila sprejeta brez ogorčenega nasprotovanja. Beseda vinar je šla marsikateremu v nos ravno zaradi njenega nem- škega izvora. Zato se je neznani dopisnik v Slo- vencu zavzel za uporabo besede belič, kajti vinar »je tujka, nastala iz Wtener(pfennig)', 'belič'pa je domačinka in se sliši med narodom. /.../ na- rod še vedno/.../govori: 'ni beliča pri hiši'. Čemu neki vsf)rejemati tnjko?«m Podobno je verjetno razmišljal tudi Maks Pleteršnik, saj je v svojem slovensko nemškem slovarju besedo belič pre- vajal kot Heller."' Tudi Lipe Haderlap je govoril o beličih, ko je številnim bralcem Koledarja Druž- be sv. Mohorja predstavljal nov denar.83 73 Slovenski gospodar, 26. maj 1892, St. 21, str. 167. 74 Edinost, 27. junij 1892, St. 60. 75 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v dr- žavnem zboru, Reichsgesetzblatt für die im Reichsrathe vertretenen Königreiche und landet: Dunaj: iz. c. kr. dvorne in državne tiskarne, 1892. 76 UpmSanja in odgovori o uravnavi vrednote, Gorica: Sc- itz, 1892. Beseda novčič je pomenila nov denar. Hrvati so po letu 1858 s tem imenom označevali (nove) krajcar- je avstrijske valute. 77 Krona in vinar. Slovenski narod, 19. april 1892, št. 88. Valutne predloge. Slovenski narod, 17. maj 1892, št. 112. 78 Slovenec, 19. april 1892, Si. 88. Nov denar, 20. maj 1892, St. 115. 79 Novice, 22. april 1892, St. 17, str. l.Vi. 80 Slovenec, 23- maj 1892. St. 117. 81 Pleteršnik, Maks: Stovensko-nemški slovar, 1. del, Ljublja- na: Knezoškofijstvo, 1891 fi- c. 18931 82 Haderlap, lipe: Naš novi denar, Koledar Družbe sv. Mo- horja, 1891 str. 109-110. VSI- '/A ZGODOVINO «9 ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 2 Vendar tudi beseda belič ni bila brez napak. Dopisnik z Dobrne je tako pripomnil, »da je to ime ljudstvo o svojem času dalo le sreberne- mu ali belemu' denarju, a 'pol krajcarja' človek menda še ni videl vsak belega', gotovo ne srebr- nega.^* Zato je predlagal uporabo imempenez, ki je v njegovem kraju označevala kovanec za pol krajcarja. Povsem svojo pot je ubralo uredništvo časopisa Slovenski gospodar, ki je predlagalo ime bor, in sicer v pomenu malega, bornega dro- biža.84 Precej bolj pragmatično je razmišljal Pod- čavenski, ki je za stoti del krone preprosto pre- dlagal ime stotejka8"' Osnovnošolski učitelj Ivan Vrščaj se je nato zavzel za ime stotka, ki »je čista domačinka in njen postanek od vrstivnega štev- nika 'stoti'popolnoma odgovarja bistvu novega drobiža.«*6 Uredništvo učiteljske revije Popotnik se je zavzemalo še za bolj pravilen izraz stotinka, »katere ime bi se znalo /.../kmalu vdomačiti«.87 Vendar vse kaže, da je bilo pri izboru knjižne- ga imena za stotino krone odločilno mnenje najvplivnejših slovenskih časopisov, ki so skoraj brez izjeme še naprej uporabljali besedo vinar. Temu trendu so se kmalu pridružili še zadnji omahljivci88 in omemba stotink je bila le še ekso- tična posebnost.89 Edini večji problem s poimenovanjem novega denarja se je pojavil leta 1900, ko je v denarni obtok prišel srebrni drobiž za pet kron. Ker so bili ljudje dotlej pri tem apoenu navajeni imeti v rokah le papirnati denar (petak), so novemu ko- vancu hoteli prilepiti povsem novo ime: »Nekate- ri mu pravijo 'goldinar za pet kron', drugi 'novi fin/ar'ali polflnfarja 'itd. Kapitalist z Gorenjske- ga je nas ve to val, naj se imenuje ta srebernjak kar na kratko brus.«90 Nekdo je tako svetoval ime petača,91 M. Karba mu je pri tem odločno na- sprotoval in je zato predlagal izraz petka,92 nek- do drug ime petica,93 spet tretji je za ta največji 83 Slovenec, 25. maj 1892, št. 119. 84 Slovenski gospodar, 26. maj 1892, št. 21, str. 161, 161. 85 Podčavenski: Stotejka ali vinar.', Slovanski svet, 10. janu- ar 1893, št. 1, str. 13-14. 86 Vrščaj, Ivan: Vinar - stotejka - stotka, Popotnik, 25. ma- rec 1893, št. 6, str. 90. 87 -ki-: Kako naj se imenuje novi drobiž?, Popotnik, 10. maj 1893, št 9, str. 143. 88 Koliko plača tuji denar v kronali, Popotnik, 25. avgust 1893, št. 16, str. 255-256. 89 Slovenec, 12. maj 1908, št. 109. 90 Slovenec, 22. junij 1900, št. 141. 91 Slovenec, 27. junij 1900, št. 145; 5. julij 1900, št. 151. 92 Slovenec, 3- julij 1900, št. 149; 10. julij 1900, št. 155. 93 Slovenec, 7. julij 1900, št. 153; 14. julij 1900, št. 159. srebrni kovanec predlagal izraz kronača.94 Napo- sled je nekdo salomonsko predlagal, naj bo sre- brni drobiž za pet kron (nova) petica, morebitni bankovec za isti znesek pa (novi) petak.95 Zaključek Zadnjo in odločilno besedo pri vsakdanjem poimenovanju posameznega denarja je vedno imelo ljudstvo. In prav pri ljudskem poimenova- nju denarja opazimo veliko mero konservativno- sti. Zato se je lahko sčasoma kovanca za 20 vinar- jev oprijelo celo devet različnih imen. Vinarjem se je namreč lahko reklo tudi belič ali heler. 20 vinarjev kronske valute je bilo pred tem vrednih 10 krajcarjev avstrijske valute. Temu kovancu so zato pravili tudi desetica. Drugo ime za krajcar je bilo sold. Naposled je bilo 10 krajcarjev avstrij- ske valute pred letom 1858 vrednih 6 krajcarjev konvencijske valute. Zato se je temu kovancu po domače reklo še šestica ali z germanizmom zeksar. Znesek šestih krajcarjev je ustrezal zne- sku dveh grošev in so mu zato pogosto pravili še dvojača. Zusammenfassung SLOWENISCHE NAMEN FÜR HABSBURGISCHES GELD IM 19. JAHRHUNDERT Zu Beginn des 20. Jahrhunderts hatten die Slo- wenen für das österreichisch-ungarische Klein- geld von 20 Kreuzern neun unterschiedliche schriftsprachliche und dialektale Bezeichnun- gen. Um die Etymologie all dieser Bezeichnun- gen für ein und dieselbe Münze zu erklären, muss man einige Jahrhunderte in die Vergan- genheit blicken. Seit dem Mittelalter war auf slo- wenischem Gebiet mehrheitlich nur Geld aus den Nachbarländern in Umlauf. Daher bürger- ten sich die fremden Bezeichnungen für dieses Geld in ihrer ursprünglichen oder slowenisier- ten Form auch unter der slowenischen Bevöl- kerung ein. Andererseits gaben die Slowenen einigen Arten des fremden Geldes auch original slowenische Bezeichnungen, in Abhängigkeit von den verschiedenen Merkmalen der einzel- nen Geldarten. Dabei existierten unterschiedli- che regionale Formen der slowenischen Geld- bezeichnungen. 94 Slovenec, 10. julij 1900, št. 155. 95 Slovenec, 20. avgust 1900, št. 189. 70 VSE ZA ZGODOVINO Andrej Pančur. SLOVENSKA IMENA ZA HABSBURŠKI DENAR V 19. STOLETJU ZGODOVINA ZA VSE Zur Vereinheitlichung der slowenischen Be- zeichnungen für habsburgisches Geld kam es erst im Laufe des 19. Jahrhunderts, als sich die gemeinsame slowenische Schriftsprache aus- bildete. Die slowenischen Bezeichnungen ent- standen einerseits auf Grundlage traditioneller volkstümlicher Bezeichnungen, andererseits un- ter dem Einfluss der Bestrebungen einzelner na- tionalbewusster Slowenen zur Vereinheitlichung der slowenischen Schriftsprache. Die Währungs- reformen der Jahre 1857 in 1892 beschleunigten den Prozess der standardsprachlichen Kodifi- zierung slowenischer Geldbezeichnungen. Die Einführung neuer Währungen bewirkte die Not- wendigkeit einheitlicher slowenischer Überset- zungen der amtlichen deutschen Geldbezeich- nungen. Dabei hatten die Übersetzer der Wäh- rungsgesetzgebung sowie die Redaktionen und Journalisten slowenischer Zeitungen großen Einfluss. Doch der Wille des Volkes war immer noch der wichtigste Schiedsrichter hinsichtlich der Verwendung von Geldbezeichnungen in der täglichen slowenischen Umgangssprache. Daher verwundert es nicht, dass ein und dassel- be Geld auch mehrere unterschiedliche Namen hatte. VSE ZA ZGODOVINO 71 a i KSsjjvJvooopooo^ooooA^ooo^rkoo^ftOiv-vr^^ Alenka R. Ungar Dietinger STAVKA - EDINI IZHOD JAVORNIŠKIH IN JESENIŠKIH KOVINARJEV LETA 1935 »Radikalen biti, se pravi, vsako stvar zgrabiti pri korenini. Korenina za človeka pa je človek sam.« (Karl Marx) V zgodovini delavstva so se zvrstile številne stavke. Med njimi so bile nekatere bolj, druge pa manj odmevne, vse pa so dokazovale zrelost de- lavskega razreda, ki se je boril za svoje pravice in si na tak način želel izboljšati svoje življenjske po- goje. Stavke, tako v svetu kot tudi na Slovenskem, so borbeni proletariat prikazovale kot posledico nezadovoljstva ljudstva s splošnimi življenjskimi razmerami. Nemalokrat so se stavke končale ne- uspešno, kar je povzročilo še večje upore in mi- zerne delovne ter življenjske pogoje. Leta 1935 so razmere tudi na Javorniku in Savi začele postajati vedno bolj kočljive. Dogodki, ki so jim v tem letu sledili, so zago- tovo posledica okoliščin, ki so se začele že v za- četku tridesetih let dvajsetega stoletja. Leto 1932 je bilo eno takšnih, ki je prizadelo širši del sveta. Plima hude gospodarske krize leta 1929 v Zdru- ženih državah Amerike je pljusknila tudi v našo deželo in povzročila težave, ki so se razen v po- litiki odražale tudi v različnih gospodarskih pa- nogah. Takratni kapitalisti in lastniki podjetij so poskušali čimbolj pospešiti razvoj gospodarstva in povečati svoj dobiček, četudi na rovaš življenj- skih razmer delavcev. KID1 je bila v času pred 2. svetovno vojno že močno razvito podjetje. Posebej še po letu 1929, ko je na Jesenice prispel novi veliki tovarnar iz Celja, August Westen, ki je od Italijanov odkupil delnice javorniških in savskih obratov in s tem prevzel eno vodilnih mest v podjetju. Takrat je tovarna iz italijanskih spet prešla v nemške roke. Nemci pa so dobro poznali pravilno podjetniško taktiko v takratni kraljevini Jugoslaviji, ki je bila povrh vsega še precej agrarna. Industrija na tu- kajšnjem območju jim je pomenila izziv; izkušeni industriale Westen je znal izkoristiti priložnost Kranjska industrijska družba je bila ustanovljena 5. 9. 1869 v Ljubljani. Ustanovili so jo poslovni ljudje Lambert KarelLuckmann, KarelKanut Holzer in Vincenc Seunig, člani trgovske družbe, ki je bila lastnik ljubljanskega parnega mlina, in vodstvo podjetja Kari Zois-dediči, kije bilo za svoje gorenjske železarske obrate močno zadolže- no pri Luckmannu. Leta 1870 je postala družba lastnik obratov in večine posestev podjetja Kari Zois-dediči na Javorniku (Jesenice), v Bohinju, Radovni in Mostah z rudniki v Karavankah. Borzni polom je leta 1873 ogro- zil obstoj podjetja. Po zaslugi Jožefa Luckmanna (1840- 1906) kot finančnega predsednika KID-a (1879-1896) in Karla Luckmanna (1869-1906) ter tehničnih strokov- njakov so podjetje rešili. 1889-1890 so zgradili na Jese- nicah novo železarno zjeklarno. Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana 2001, str. 348.