© Author(s) 2019. CC Atribution 4.0 License

GEOLOGIJA 62/2, 267-278, Ljubljana 2019
https://doi.org/10.5474/geologija.2019.013

Ocena doseganja trajnostnih ciljev z vidika upravljanja in varovanja podzemnih voda v Sloveniji
Assessment of achieving sustainable goals from the groundwater 
management and protection perspective in Slovenia
Jože UHAN & Mišo ANDJELOV
Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
e-mail: joze.uhan@gov.si
Prejeto / Received 18. 11. 2019; Sprejeto / Accepted 12. 12. 2019; Objavljeno na spletu / Published online 24. 12. 2019
Kljucne besede: podzemna voda, trajnostno upravljanje, vodni odtis, kolicinski stres, nitrat
Key words: groundwater, sustainable management, water footprint, quantitative stress, nitrate
Izvlecek
Doseganje trajnostnih ciljev upravljanja in varovanja podzemnih vodnih virov v plitvih vodonosnikih Slovenije smo ocenili preko kazalnikov stresa za kolicinsko in kemijsko najbolj obremenjene aluvialne vodonosnike vodnih teles podzemne vode: Savska kotlina in Ljubljansko Barje, Savinjska kotlina, Krška kotlina, Dravska kotlina in Murska kotlina. S tem smo poglobili dosedanji pristop ocenjevanja stanja podzemne vode v Sloveniji, kot ga za obmocje posameznih vodnih telesih doloca Okvirna direktiva o vodah. Stopnja izkorišcenosti podzemnih voda je na posameznih najbolj obremenjenih delih plitvih vodnih teles izrazito vecja, kot je bila do sedaj ocenjena na celotnih vodnih telesih. V nekaterih primerih, kot je vodonosnik Ljubljanskega polja, se kolicina crpanja pri srednih nizkovodnih razmerah že približuje polovici vseh razpoložljivih podzemnih vodnih virov. Stopnja nitratnega onesnaženja podzemne vode pa je na nekaterih aluvialnih vodonosnikih vodnih telesih, kot so Krška, Dravska in Murska kotlina, v manj vodnatih letih že presegla mejo trajnostne rabe podzemnih vodnih virov.
Abstract
Achieving the sustainable goals for management and protection of groundwater resources in shallow aquifers in Slovenia was evaluated with stress indicators for the alluvial aquifers of groundwater bodies with the highest quantitative and qualitative pressures: Savska kotlina with Ljubljansko Barje, Savinjska kotlina, Krška kotlina, Dravska kotlina and Murska kotlina. We have deepened the approach taken so far to assess the status of groundwater in Slovenia as defined by the Water Framework Directive for the area of individual bodies of water. The level of groundwater exploitation is markedly higher in some of the most polluted parts of shallow groundwater bodies than has been estimated so far in whole groundwater bodies. In some cases, such as Ljubljansko polje aquifer, the groundwater withdrawals in mid-low-water conditions are already approaching half of all available groundwater resources. In some alluvial aquifers of groundwater bodies, such as Krška, Dravska and Murska kotlina, the level of groundwater nitrate pollution in dry years has already exceeded the limit for the sustainable protection of groundwater resources. 

Uvod
Med pomembnimi splošnimi cilji trajnostne­ga razvoja, ki so jih Združeni narodi zapisali v agendi za trajnostni razvoj 2030, je tudi dostop do vode in trajnostno upravljanje z vodnimi viri, da bomo lahko zadovoljili potrebe današnje in prihodnjih generacij (United Nations, 2015). Trajnostno upravljanje voda bo tudi po mnenju Evropske komisije pomembno vplivalo na zmo­žnost cloveštva, da se prilagodi spreminjajocim se okoljskim, družbenim in ekonomskim raz­meram. Pregled napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja (SDG - Sustainable Deve­lopment Goals) v Sloveniji (Sachs et al., 2019) izpostavlja nekaj pomembnih izzivov tudi na podrocju zagotavljanja ciste vode in sanitarne ureditve (SDG6) ter odgovorne porabe in pro­izvodnje (SDG12). Dosedanje regionalne ocene kolicinskega stanja podzemnih voda v Sloveni­ji sicer ne nakazujejo neugodnega razmerja med razpoložljivimi in crpanimi kolicinami podze­mne vode, po posameznih plitvih vodnih telesih z medzrnsko poroznostjo pa crpane kolicine že presegajo 20 % obdobno razpoložljivih kolicin podzemne vode (Andjelov et al., 2016). Poleg ome­njenega pa so kar tri vodna telesa podzemne vode ocenjena s slabim kemijskim stanjem in vec kot polovica oskrbovalnih obmocij pitne vode ima v Sloveniji stalno potrebo po dezinfekciji vode (So­vic, 2017). Zaradi tega vse bolj izstopa potreba po metodološki razširitvi dosedanjega ocenjevanja stanja voda in po nadaljnjih preverbah dosega­nja trajnostnih ciljev na podrocju crpanja in one­snaževanja podzemnih vodnih virov. Hipotezo o ucinkovitosti uporabe konceptov vodnega odtisa (Hoekstra & Hung, 2002; Hoekstra, 2003; Gleeson & Wada, 2013; Esnault et al., 2014; McDonald et al., 2014) ter odtisa sive podzemne vode (Hoekster et al., 2011; Franke et al., 2013) pri razširitvi do­sedanjega ocenjevanja stanja voda in trajnostne­ga upravljanja podzemnih voda v Sloveniji smo poskušali preveriti na najbolj obremenjenih in hkrati najbolj ranljivih vodnih telesih podzemne vode v Sloveniji.
Podatki in metode
Študijsko obmocje
Za ocenjevanje doseganja trajnostnih ciljev z vidika upravljanja in varovanja voda v Sloveniji smo za študijsko obmocje izbrali pet aluvialnih vodonosnikov vodnih teles podzemne vode (sl. 1), odprtih vodonosnikov z medzrnsko poroznostjo in s povprecno gladino podzemne vode od nekaj metrov do najvec 25 metrov pod površjem.
Za podrobnejšo preverbo doseganja trajno­stnih ciljev na podrocju crpanja in onesnaževa­nja podzemnih vodnih virov smo izbrali dva alu­vialna vodonosnika z veliko kolicinsko in veliko kemijsko obremenitvijo:
-	
Ljubljansko polje (69,4 km2) s povprecno 2,1 m3/s crpane podzemne vode, kar pred­stavlja okoli 6,7 % povprecno nacrpane podzemne vode v Sloveniji in

-	
Spodnjo Savinjsko dolino (76,7 km2) s pov­precnim vnosom 42,3 kg dušika na hek­tar kmetijske obdelovalne površine v letu 2014, kar za 39 % presega povprecno obre­menitev z dušikom na vseh kmetijskih ob­delovalnih površinah v Sloveniji.


Vodno telo podzemne vode VTPodV_1001 Sa­vska kotlina in Ljubljansko Barje, kamor se uvr­šca vodonosnik Ljubljanskega polja, s 21,1 % crpane razpoložljive kolicine podzemne vode v Sloveniji predstavlja povecano tveganje za do­seganje dobrega kolicinskega stanja, predvsem zaradi velikega crpanja podzemne vode iz Lju­bljanskega polja (MOP, 2016). Vodno telo podze­mne vode VTPodV_1002 Savinjska kotlina je z aluvialnim vodonosnikom Spodnja Savinjska do­lina že od prvega nacrta upravljanja voda (MOP, 2009) v slabem kemijskem stanju, predvsem zara­di preseženih vsebnosti nitrata v podzemni vodi. 
Koncept ocenjevanja kolicinskega stanja in kolicinskega odtisa podzemne vode
S konceptom ocenjevanja kolicinskega stanja podzemnih voda je okvirna vodna direktiva (Di­rektiva 2000/60/ES) uvedla zakonodajno obvezo po poznavanju razpoložljivih kolicin vode v po­sameznih vodnih telesih podzemnih voda za vse države clanice. Primerjanje crpanih in razpo­ložljivih kolicin podzemne vode je s tem postal osnovni kazalnik kolicinskega pritiska na pod­zemne vodne vire in kazalnik vodnega stresa v razlicnih ocenjevalnih shemah (Vrba & Lippo­nen, 2007).
Ocena razpoložljivih kolicin podzemnih voda izhaja iz poznavanja letnega kolicinskega obnav­ljanja podzemne vode ter ocene potrebnih koli­cin podzemnih voda za ohranjanje ekosistemov in doseganje dobrega ekološkega stanja povr­šinskih voda. Letno kolicino obnavljanja podze­mne vode v Sloveniji ocenjujemo z regionalnim vodnobilancnim modelom GROWA-SI (Andjelov et al., 2016), ki se na obmocjih kolicinsko mocno obremenjenih vodonosnikov z medzrnsko poroz­nostjo za podporo upravljanja voda dopolnjuje z rezultati šestih lokalnih modelov toka podzemne vode, ki so bili izdelani s programskim orodjem MODFLOW (Souvent et al., 2016).
Letne kolicine podzemnih voda za ohranja­nje ekosistemov in doseganje dobrega ekološkega stanja površinskih voda so bile po posameznih vodnih telesih podzemnih voda celotnega ob­mocja Slovenije podana po metodologiji Janže in sodelavcev (2016), ki loceno obravnava potrebne kolicine podzemnih voda za ohranjanje:
-	
gozdnih habitatov na aluvialnih vodonos­nikih ob pomoci locevanja modelirane re­alne evapotranspiracije v izhlapele pre­strežene padavine, prepušcene padavine, ki izhlapevajo iz tal, in izhlapevanje preko rastlin,

-	
habitatov dvoživk ter mehkužcev na kraških obmocjih ob uporabi locevalnih možnosti modela z obravnavo podzemnega odtoka kot vsote modeliranega podzemne­ga in pripovršinskega odtoka ter

-	
dobrega ekološkega stanja površinskih voda ob uporabi nemškega vodnobilancne­ga pristopa s scenarijem petih sušnih let v zadnjem tridesetletnem obdobju (Schlüter, 2006), kar je približek vrednosti dvajsete­ga centila kolicine napajanja vodonosnikov v referencnem vodnobilancnem obdobju in predpostavlja mejo slabih habitatnih recnih pogojev, pogosto umešceno v razpon od 10 do 30 % povprecnega letnega pretoka Qs (Tennant, 1976).


Omenjena regionalna ocena letnih potrebnih kolicin podzemnih voda za ohranjanje ekosis­temov in doseganje dobrega ekološkega stanja površinskih voda je zelo posplošena. V prime­ru kolicinsko najbolj obremenjenih vodnih teles podzemne vode je priporocljiva ocena prispevka podzemne vode k ekološkemu pretoku reke (E) tudi preko razmerja med baznim (Qbazni) in ce­lotnim naravnim pretokom (Qcelotni). Ob tem pa je potrebno upoštevati ekološko sprejemljiv pretok (Qes) (Charchousi et al., 2018).


Prispevek podzemne vode k ekološkemu pre­toku (E) je torej mogoce oceniti ob poznavanju celotnega in baznega pretoka oz. ob poznavanju njunega razmerja, ki ga predstavlja indeks ba­znega odtoka (BFI). Za oceno baznega odtoka smo pri modeliranju vodne bilance Slovenije za ob­dobje 1981–2010 (Andjelov et al., 2016) uporabili metodologijo izracunov, znano pod oznako MoM­LRr (Wundt, 1958; Kille, 1970; Demuth, 1993). Bazni odtok je po tej metodi vrednost mediane nizkih dnevnih pretokov v n mesecih obravnava­nega tridesetletnega obdobja 1971–2000 na pre­mici najboljšega prileganja, kjer enacba premice z zacetno vrednostjo (y0) in smernim koeficien­tom (m) izhaja iz postopne regresijske analize li­nearnega dela porazdelitvene S-krivulje:


Metodologijo izracuna vrednosti ekološko sprejemljivega pretoka (Qes) v Sloveniji doloca uredba o kriterijih za dolocitev ter nacinu spre­mljanja in porocanja ekološko sprejemljivega pretoka (Uradni list RS, 2009): 
Po omenjeni uredbi je ekološko sprejemljiv pretok odvisen od povprecja najmanjših srednjih dnevnih pretokov posameznih let obravnava­nega obdobja (sQnp) in faktorja (f), ki zavisi od vrste odvzema vode, dolžine odseka vodotoka s povratno rabo vode, kolicine odvzete vode, raz­merja med srednjim in malim pretokom, ekolo­škega tipa vodotoka in od velikosti prispevnega obmocja.
Prispevek podzemne vode k ekološko spre­jemljivemu pretoku se izkazuje kot zelo obcutljiv parameter ocenjevanja kolicinskega stanja oz. trajnostne rabe podzemnih vodnih virov in ga je priporocljivo obravnavati po razlicnih pristopih, rezultate pa primerjati preko ocenjevalne sheme kolicinskega odtisa rabe podzemne vode (Gleeson et al., 2012).
Kolicinski odtis rabe podzemne vode, ki teme­lji na konceptu vodnega odtisa (Hoekstra & Hung, 2002), vkljucuje tudi princip naravnega obnav­ljanja in pokrivanja potreb ekoloških pretokov. Leta 2012 so pristop prvic uporabili na globalni ravni za oceno velikih regionalnih vodonosnikov, pomembnih za kmetijstvo. V naslednjih letih je ta koncept ocenjevanja prešel v široko uporabo in se izkazal za zelo primeren koncept ocenjevanja trenutne in predvidene rabe podzemne vode tudi na manjših vodonosnikih (Gleeson & Wada, 2013; Esnault et al., 2014; McDonald et al., 2014).
V izracunu kolicinskega odtisa rabe podze­mne vode (GF) se crpane kolicine podzemne vode (C) primerjajo s kolicino letnega napajanja (R), zmanjšane za prispevek podzemne vode k eko­loškemu pretoku (E). Ob upoštevanju površine obravnavanega vodonosnika (A) z izracunom kolicinskega odtisa rabe podzemne vode lahko kvantificiramo vodni stres in nakažemo velikost obmocja vodonosnika, ki je potreben za trajno­stno rabo podzemnih vodnih virov:


Koncept ocenjevanja kemijskega stanja podzemne vode in odtisa sive podzemne vode
Ocena kemijskega stanja podzemnih voda v prvem koraku temelji na primerjavi povprecne letne vrednosti državnega monitoringa s stan­dardom kakovosti oz. vrednostjo praga. V pri­meru preseganja mejnih vrednosti so predvideni razlicni preizkusi vpliva onesnaženja, oprede­ljeni z okoljskimi kriteriji in kriteriji rabe pod­zemne vode. Preizkusi se zakljucijo s t.i. splošno oceno kemijskega stanja (European Communiti­es, 2009), ki naj bi podala razmerje med delom vodnega telesa, kateremu pripadajo merilna mes­ta s preseženimi mejnimi vrednostmi ter celot­nim telesom podzemne vode. Principom preizku­sa splošne ocene kemijskega stanja sledi koncept odtisa sive vode (ang. grey water footprint), ki je indikator stopnje onesnaženosti vode in je opre­deljen kot prostornina vode, potrebne za razred­cenje bremena onesnaženja ob upoštevanju vrednosti naravnega ozadja in mejnih vrednosti (Hoekstra et al., 2011).
Ob tem se pri razpršenih virih onesnaženja podzemne vode, kot je npr. nitrat, predpostavlja, da le del bremena s pronicujoco vodo doseže vod­no telo. Odtis sive podzemne vode (GWF) je tako razmerje med deležem bremena onesnaženja (L), ki lahko doseže vodno telo, ter razliko med mejno vsebnostjo onesnaževala (Cmax) in mejno vrednost med naravnim ozadjem in povišanimi vrednostmi nitrata (Cnat):


Z upoštevanjem kolicine vode, ki doseže za­siceno obmocje vodonosnika (Rinf), lahko preko odtisa sive podzemne vode (GWF) ocenimo stop­njo onesnaženja podzemne vode WPL (ang. water pollution level):


Za oceno povprecnega letnega napajanja smo na študijskem obmocju vodonosnika Spodnje Sa­vinjske doline uporabili vodnobilancno simula­cijo obdobja 1981–2010 z regionalnim modelom GROWA-SI (Andjelov et al., 2016). Za oceno dele­ža bremena iz bilance dušika obdobja 2007–2014 (Sušin & Verbic, 2019), ki lahko doseže vodno telo podzemne vode, je bil uporabljen regionalni mo­del toka nitrata DENUZ-WEKU (Andjelov et al., 2014; Matoz et al., 2016). Mejno vsebnost onesna­ženja podzemne vode z nitratom smo s 50 mg/l prevzeli po standardu kakovosti za oceno kemij­skega stanja po uredbi o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, 2009). Za mejno vrednost med naravnim ozadjem in povišanimi vrednostmi ni­trata, ki so lahko posledica clovekove dejavnosti (Panno et al., 2006), smo za izracun regionalnega odtisa sive vode prevzeli vrednost srednje tocke prevoja na verjetnostnem diagramu porazdelitve modelskih vrednosti nitrata v podzemni vodi vseh rasterskih celic na aluvialnih vodonosnikih po posameznih vodnih telesih (10 mg/l). Ta vred­nost je pricakovano višja od povprecja naravnega ozadja vsebnosti nitrata (3,8 mg/l) v podzemnih vodah izvirov, vodnjakov in vrtin na celotnem obmocju Slovenije (Mezga, 2014) in je blizu vred­nosti srednje tocke prevoja verjetnostne poraz­delitve (8,3 mg/l) vseh rezultatov obsežnih te­renskih meritev vsebnosti nitrata v aluvialnem vodonosniku Spodnje Savinjske doline (Uhan, 2011).
Rezultati
Shema kazalnikov trajnostne rabe podzemne vode (Vrba & Lipponen, 2007) vsebinsko poe­noteno razširja pogled na dolgorocno vzdržnost rabe podzemnih vodnih virov od obravnave ko­licinskega in kemijskega stanja podzemne vode, kot ga metodološko opredeljuje evropska okvirna vodna direktiva, tudi na podrocje ranljivosti z vidika crpanja in onesnaževanja podzemne vode. Za obmocje Slovenije je ocenjeno sedem kazal­nikov (Tabela 1), ki nudijo prvi splošni pogled na trajnostno rabo podzemne vode na nacionalni ravni. Letna kolicina obnovljive podzemne vode z 2.858 m3, oz. okoli 2.200 m3 razpoložljive pod­zemne vode na prebivalca v Sloveniji, izracuna­na za obdobje 1981-2010, mocno presega splošno prepoznano mejo 1.600 m3, pod katero lahko nas­topi vodni stres in pomanjkanje vode (Turton, 2003). V ocenjevalni shemi (Tabela 1) v Sloveniji izstopata predvsem dva kazalnika, ki govorita o:
- razmeroma majhnem deležu crpanih kolicin glede na razpoložljivo podzemno vodo (3,1 %) ob hkrati prevladujocem deležu podzemne vode v oskrbi prebivalstva s pitno vodo (99 %) ter 
- razmeroma majhnem deležu obmocja Slove­nije s slabim kemijskim stanjem podzemne vode (5,6 %) ob hkrati velikem deležu obmocja povi­šane ranljivosti na onesnaženje podzemne vode (70 %) in posledicno velikim deležem oskrboval­nih obmocij pitne vode s stalno potrebo po prip­ravi vode (60 %).
Kazalniki kolicinskega stresa rabe 
podzemne vode
Zaradi velike prostorske in casovne spremen­ljivosti kolicinskega obnavljanja podzemne vode, ocenjenega z regionalnim vodno-bilancnim mo­delom, smo pogled na trajnostno upravljanje pod­zemnih voda na najbolj obremenjenih vodonos­nikih razširili s shemo kolicinskega odtisa rabe podzemne vode glede na modelirane kolicine iz modelov toka podzemne vode in ob tem preverili razlicne pristope k ocenjevanju kolicine podze­mne vode za zagotavljanje potrebnega ekološkega pretoka.
Na hidrometricnem prispevnem obmocju, vo­dozbirnem zaledju vodomerne postaje, kolicinsko najbolj obremenjenega aluvialnega vodonosnika vodnega telesa podzemne vode VTPodV_1001 Ljubljanska kotlina in Ljubljansko Barje je preko indeksa baznega odtoka (Charchousi et al., 2018) možno razmeroma zanesljivo oceniti prispevek podzemne vode k ekološkemu pretoku. Po meto­dologiji Wundta (1958), Killeja (1970) in Demutha (1993) je bazni odtok mesecna vrednost media­ne nizkih dnevnih pretokov na premici najbolj­šega prileganja, kjer enacba premice z zacetno vrednostjo (y0) in smernim koeficientom (m) iz­haja iz postopne regresijske analize linearnega dela porazdelitvene S-krivulje. Vrednosti tako dolocenega indeksa baznega toka (Qbazni/Qcelotni) vodomernih postaj državnega hidrološkega mo­nitoringa na reki Savi, 3530 Medno in 3570 Šen­tjakob (sl. 1), sta 0,47 in 0,54, kar sovpada z re­zultati izracunov povprecnih indeksov baznega odtoka s standardnim programom za racunanje BFI (Srebovt, 2014). Po pristopu Charchousija in sodelavcev (2018) je ob srednjih gladinah podze­mne vode njen prispevek k ekološkemu pretoku (E) 0,85 m3/s, kar presega Tennantovo (1976) mejo dobrih habitatnih recnih pogojev, t.j. 20 odstot­kov povprecnega letnega pretoka, ki je za obdob­je 1981–2010 na Savi med Mednim in Šentjako­bom ocenjeno na 0,47 m3/s (Tabela 2).
Na kolicinsko obremenjenih vodonosnikih se je ocena prispevka podzemne vode k ekološkemu pretoku (E) izkazala za zelo obcutljiv parameter, ki terja podrobnejši napajalni model ob upošte­vanju podatkov o celotnem, baznem in ekološko sprejemljivem pretoku. Ocena napajanja podze­mne vode vodonosnika Ljubljanskega polja ob upoštevanju interakcije površinskih in podze­mnih voda sloni na konceptualni shemi nume­ricnega modela toka podzemne vode (Souvent et al., 2016), ocena ekološkega pretoka (Janža et al., 2016) pa je povzeta iz ocene kolicinskega stanja podzemnih voda (Andjelov et al., 2016). Ob upo­rabi scenarija petih sušnih let v zadnjem tridese­tletnem obdobju (Schlüter, 2006), kar je približek dvajsetemu centilu kolicine napajanja vodono­snikov v referencnem vodnobilancnem obdobju po vodnobilancnem modelu GROWA-SI, je pov­precni prispevek podzemne vode Ljubljanskega polja k ekološkemu pretoku 0,73 m3/s (Tabela 2). Ob srednjih gladinah podzemne vode v vodonos­niku Ljubljanskega polja s 3,11 m3/s modelirane­ga napajanja vodonosnika (Petauer & Hiti, 2017, 2018) in 1,0 m3/s crpanih kolicin podzemne vode je ob kolicinskem odtisu (GF) 29,2 km2 dosežena stopnja izkorišcenosti (GF/AA) 0,42.
Stopnja izkorišcenosti podzemne vode v iz­branem casovnem obdobju med leti 2007 in 2014 z dvema hidrološkima ekstremoma zadnjih pet­desetih let (2011 in 2014) je pri ocenah za celot­na obmocja vodnih teles po pristopu Schlüterja (2006) ter Andjelova in sodelavcev (2016) najvecja na vodnih telesih podzemne vode VTPodV_3012 Dravska kotlina (0,28) ter VTPodV_1001 Savska kotlina in Ljubljansko Barje (0,20). Kot kolicin­sko najbolj ranljivo vodno telo izstopa Dravska kotlina, katere stopnja izkorišcenosti podzemne vode v suhem hidrološkem letu doseže vrednost 0,60 (Tabela 3). Povprecno gre v obdobju 2007–2014 za stopnjo izkorišcenost podzemne vode v razponu od 0,08 v Krški kotlini do 0,28 v Dravski kotlini (Tabela 3, sl. 2).
Kazalniki ranljivosti in onesnaženja 
podzemne vode
S slabim kemijskim stanjem so v državnem nacrtu upravljanja voda (MOP, 2016) opredelje­na tri telesa podzemne vode: Savinjska, Dravska in Murska kotlina, ki skupaj predstavljajo 5,6 % površine države in 3,9 % obdobno razpoložljivih kolicin podzemne vode v Sloveniji. V nasprotju s to oceno splošni kazalniki trajnostne rabe pod­zemne vode (Tabela 1) prinašajo informacijo o razmeroma velikem deležu oskrbovalnih obmocij pitne vode s stalno potrebo po dezinfekciji vode (60 %), ki se z leti zvišuje (Sovic, 2017), visok je tudi delež obmocja Slovenije z najvišjo ranlji­vostjo na onesnaženje podzemne vode, izražene s hitrostjo toka podzemne vode (Prestor & Janža, 2016).
Tudi v primeru vodonosnika Spodnje Savinj­ske doline, študijskega obmocja enega od teles podzemne vode v slabem stanju, je delež obmocja z najvecjo ranljivostjo na onesnaženje podzemne vode z omenjeno metodo razmeroma visok: 45 %. Delež površja z najvecjo ranljivostjo pa je neko­liko nižji pri parametricni oceni splošne ranlji­vosti po metodologiji SINTACS in kot posterior­na verjetnost na nitratno onesnaženje podzemne vode po metodi teže evidenc WofE: 43 in 31 % (Uhan, 2011).
Tudi odtis sive podzemne vode za onesnaženje z nitratom, razmerje med povprecnim deležem bremena onesnaženja, ki lahko doseže zasice­no obmocje vodonosnika, ter razliko med mejno vsebnostjo onesnaževala (50 mg/l) in vrednostjo tocke prevoja nad naravnim ozadjem (10 mg/l), je za celotno telo podzemne vode VTPodV_1002 Savinjska kotlina v okviru teh vrednosti. Glede na hidrološke razmere je bil odtis sive podzemne vode za onesnaženje z nitratom v VTPodV_1002 Savinjska kotlina v razponu od 0,22 v mokrem letu 2014 do 0,79 v sušnem letu 2011. V sušnem letu 2011 so odtisi sive podzemne vode za onesna­ženje z nitratom presegali vrednost 1 kar v treh vodnih telesih podzemne vode: Krška kotlina (1,38), Dravska kotlina (1,81) in Murska kotlina (3,14) (Tabela 4). Regionalna analiza je pokaza­la visoke vrednosti odtisa sive podzemne vode za obremenitev z dušikom v sušnem letu 2011 tudi na nekaterih drugih obmocjih severovzhodne Slovenije (sl. 3).
Razprava
Sheme kazalnikov trajnostne rabe podzemne vode na nacionalni ravni, kot so jih razvili v de­lovni skupini UNESCO / IAEA / IAH (Vrba & Lipponen, 2007) (Tabela 1), sicer nudijo prvi pri­merljiv vpogled v stanje podzemnih voda ter pro­blematiko varovanja in rabe podzemnih vodnih virov, vendar lahko take ocene prekrijejo uprav­ljavsko pomembne informacije o kljucnih lokal­nih preobremenitvah.
Tako lahko kljub razmeroma majhnemu dele­žu crpane kolicine razpoložljive podzemne vode za celotno Slovenijo (3,1 %), deleži v posame­znih vodnih telesih podzemnih voda predvsem v sušnih letih presegajo tudi 20 % razpoložljivih kolicin vodnega telesa, v posameznih kolicin­sko obremenjenih vodonosnikih, kot so npr. Lju­bljansko, Dravsko in Mursko polje, pa je ta delež še nekoliko višji. Ob upoštevanju kolicin iz evi­dence vodnih pravic za rabo podzemnih voda v najbolj obremenjenih vodonosnikih v Sloveniji v posameznih obdobjih že posegamo v drugo polo­vico razpoložljivih kolicin za crpanje podzemne vode (Tabela 3). Crpane kolicine podzemne vode iz aluvialnih vodonosnikov petih obravnavanih vodnih teles prestavljajo 45 % podeljenih vodnih pravic (Souvent & Cencur Curk, 2019). Ob tem pa je potrebno opozoriti na potrebo po pogloblje­ni analizi razpoložljivosti tudi lokalnih podze­mnih vodnih virov, predvsem s poudarkom na podrobnejši oceni prispevka podzemne vode za ekološki pretok. V raziskavi smo ugotovili velika odstopanja pri izracunih prispevkov podzemne vode za ekološki pretok, ki so posledica razlic­nih predpostavk in metodoloških pristopov, ob hkratnem neupoštevanju sezonske spremenlji­vosti. Zaradi tega je priporocljiva uporaba krite­rija trajnostnega upravljanja podzemnih voda, da s crpanjem podzemnih vodnih virov ne zmanjša­mo 10 % naravnega mesecnega baznega pretoka v površinskih vodotokih (Gleeson & Richter, 2017).
Poznavanje hidrološkega režima oz. sezonske spremenljivosti kolicin obnovljive podzemne vode je kljucnega pomena tudi pri ocenah kemijskega stanja podzemnih voda. Kljub razmeroma stabil­ni dušikovi bilanci se vnosi dušika v vodonosnik v razlicno vodnatih hidroloških letih razlikujejo tudi za veckratnik, zato je interpretacija rezul­tatov monitoringa stanja podzemnih voda brez upoštevanja procesov v celotnem vodnem krogu lahko pomanjkljiva ali celo zavajajoca. Stopnja nitratnega onesnaženja podzemne vode je bila v analiziranem obdobju najvecja v letih 2011 in 2012, vzrokov za to pa ne najdemo v povecanem bremenu dušika, ampak v zmanjšanem napaja­nju, saj gre za najbolj sušno zaporedje dveh let zadnjega pol stoletja.
Za sistematicno spremljanje doseganja trajno­stnih ciljev pri crpanju in ohranjanju kakovosti podzemnih voda priporocamo uvedbo kazalni­kov vodnega stresa in vodnega odtisa, ki zelo na­zorno pokažejo clovekove vplive na stanje narav­nih vodnih virov (Hoekstra, 2003; Hoekstra et al., 2011). Spremljanje kazalnikov se mora opreti na rezultate vodnobilancnega modeliranje in študije pritiskov in vplivov v upravljavsko primerni pro­storski in casovni skali.
Sklep
Pri ocenjevanju doseganja trajnostnih ciljev upravljanja podzemnih voda v Sloveniji smo kot kazalnik kolicinskega stresa in nitratne obreme­njenosti podzemnih voda prvic v Sloveniji upo­rabili koncept vodnega odtisa za podzemne vode, ki naj bi podpiral ucinkovitejše nacrtovanje upravljanja in strateški razvoj dolgorocnih okolj­skih politik. V študiji je bila ob uporabi rezulta­tov regionalnega bilancnega modeliranja za pli­tve vodonosnike celotnega obmocja Slovenije in modeliranja toka podzemne vode na ravninskih aluvialnih vodonosnikih preizkušena metodolo­gija kolicinskega odtisa podzemne vode in odtisa sive podzemne vode. Rezultati izracunanih sto­penj izkorišcenosti podzemne vode na nekaterih vodonosnikih presegajo polovico razpoložljivih kolicin, stopnja nitratnega onesnaženja podze­mne vode pa že presegajo mejo trajnostnega va­rovanja.
Rezultate smo primerjali z dosedanjimi oce­nami stanja voda po posameznih vodnih telesih podzemnih voda in ugotovili, da uporaba kon­cepta kolicinskega stresa in kolicinskega odtisa podzemne vode z upoštevanjem površine napa­jalnega obmocja predstavlja koristno dopolnitev dosedanje ocene kolicinskega stanja podzemnih voda, odtis sive pozemne vode pa ob upoštevanju vodne bilance in hidrokemicnega ozadja prinaša možnost povsem novega vpogleda v prostorsko in casovno shemo obremenjevanja vodnih teles podzemnih voda v Sloveniji. Koncept odtisa sive vode bi bilo v prihodnje koristno uporabiti za vse parametre monitoringa, ki ogrožajo dobro stanje podzemnih voda, in preko teh kazalnikov spre­mljati ucinke ukrepov v lokalnem in regional­nem merilu ter sprotno usmerjati prostorsko in okoljsko politiko za doseganje dobrega stanja in trajnostnega upravljanja podzemnih voda v Slo­veniji.
Doseganje trajnostnih ciljev v zvezi z zagota­vljanjem dostopa do vode in sanitarne ureditve ter trajnostnim gospodarjenjem z vodnimi viri do leta 2030 bo odvisno predvsem od realiza­cije ukrepov, ki jih bo prinesel naslednji nacrt upravljanja voda. Zato naj bi nacrt upravljanja voda za obdobje 2022–2027 temeljil na oceni sta­nja po posameznih vodnih telesih, nadgrajeni z letnimi in obdobnimi bilancnimi analizami iz­korišcenosti in onesnaženosti podzemne vode na posameznih najbolj obremenjenih delih vodnih teles podzemne vode. V tem primeru bo ukrepe za doseganje ciljev okvirne direktive o vodah mogoce ucinkovito usmerjati v opredeljevanje in zmanjševanje lokalnih pritiskov in vplivov, ki ogrožajo doseganje trajnostnih ciljev na podrocju podzemnih voda v Sloveniji.
Zahvala
Zasnova in prvi izracuni kazalnikov doseganja trajnostnih ciljev z vidika upravljanja in varovanja podzemnih voda v Sloveniji temelji na številnih simu­lacijah regionalnih modelskih sistemov GROWA-SI in DENUZ-WEKU, ki so rezultati nemško-slovenskega raziskovalnega projekta med Agencijo RS za okolje in Forschungszentrum Jülich. Kljucno vlogo pri prenosu teh regionalnih modelskih sistemov v slovenski pros­tor sta imela nemška raziskovalca dr. Frank Wendland in dr. Ralf Kunkel. Avtorja clanka se za njuno dolgole­tno odlicno sodelovanje iskreno zahvaljujeva.
Reference
Andjelov, M., Kunkel, R., Uhan, J. & Wendland, F. 2014: Determination of nitrogen redu­ction levels necessary to reach groundwa­ter quality targets in Slovenia. Journal of Environmental Sciences, 26/9: 1806-1817. https://doi.org/10.1016/j.jes.2014.06.027
Andjelov, M., Frantar, P., Mikulic, Z., Pavlic, U., Savic, V., Souvent, P. & Uhan, J. 2016: Ocena kolicinskega stanja podzemnih voda za Nacrt upravljanja voda 2015-2021 v Sloveniji. Geologija, 59/2: 205-219. https://doi.org/10.5474/geologija.2016.012
Andjelov, M., Mikulic, Z., Tetzlaff, B., Uhan, J. & Wendland, F. 2016: Groundwater recharge in Slovenia: results of a bilateral German-Slovenian research project. Schriften des Forschungszentrums Jülich, Reihe Energie & Umwelt, Bd. 339: 138 p.
Charchousi, D.,  Papadopoulou, M.P. & Nanou-Giannarou, A. 2018: Groundwater footprint: A tool for ecological-based groundwater re­sources management assessment. American Geophysical Union, Fall Meeting 2018. https://doi.org/10.1002/essoar.10500228.1
Demuth, S. 1993: Untersuchungen zum Niedrigwasser in West-Europa (European low flow study). Freiburger Schriften zur Hydrologie, Band 1, Freiburg: 205 p.
Direktiva 2000/60/ES: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o dolocitvi okvira za ukrepe Skupnosti na podrocju vodne politike. UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000: 1-73.
Direktiva 91/676/EGS: Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Uradni list, št. 375 z dne 31. 12. 1991: 1-8.
European Communities 2009: Guidance on groundwater status and trend assessment. Guidance document, No. 18: 82 p.
EEA 2015: The European environment – state and outlook 2015: synthesis report, European Environmental Agency, Copenhagen: 205 p.
Esnault, L., Gleeson, T., Wada, Y., Heinke , J., Gerten, D., Flanary, E., Bierkens, M. F. P. & van Beek, L. P. H. 2014: Linking groundwa­ter use and stress to specificcrops using the groundwater footprint in the Central Valley and High Plains aquifer systems, USA. Water Resources Research, 50/6: 4953–4973. https://doi.org/10.1002/2013WR014792
Franke, N.A., Bovaciuglu, H. & Hoekstra, A.Y. 2013: Grey Water Footprint Accounting: Tier  1 Supporting Guidelines - Value of Water Research Report Series 65; UNESCO-IHE: Delft: 59 p.
Gleeson, T., Wada, Y., Bierkens, M. F. P. & van Beek, L. P. H. 2012: Water balance of global aquifers revealed by groundwater footprint. Nature, 488: 197-200. https://doi.org/10.1038/nature11295
Gleeson, T. & Wada, Y. 2013: Assessing regional groundwater stress fornations using multiple data sources withthe groundwater footprint. Environmental Research Letters, 8/4:1-9. https://doi.org/10.1088/1748-9326/8/4/044010
Gleeson, T. & Richter, B. 2017: How much groun­dwater can we pump and protect environmen­tal flows through time? Presumptive stan­dards for conjunctive management of aquifers and rivers. River Research and Applications, 34/1: 83-92. https://doi.org/10.1002/rra.3185
Hoekstra, A.Y. (ed.) 2003: Virtual water tra­de: Proceedings of the International Expert Meeting on Virtual Water Trade, Delft, The Netherlands, 12-13 December 2002, Value of Water Research Report Series No.12, UNESCO-IHE, Delft: 239 p.
Hoekstra, A.Y. & Hung, P.Q. 2002: Virtual water trade: A quantification of virtual water flows between nations in relation to international crop trade. Value of Water Research Report Series, No.11, IHE, Delft: 66 p.
Hoekstra, A.Y., Chapagain, A.K., Aldaya, M.M., Mesfin M. & Mekonnen, M.M. 2011: The Water Footprint Assessment Manual. Setting the Global Standard. Earthscan: 203 p.
Janža, M., Šram, D., Mezga, K., Andjelov, M. & Uhan, J. 2016: Ocena potrebnih kolicin pod­zemnih voda za ohranjanje ekosistemov in doseganje dobrega ekološkega stanja povr­šinskih voda. Geologija, 59/2: 221-232. https://doi.org/10.5474/geologija.2016.013
Kille, K. 1970: Das Verfahren MoMNQ, ein Beitrag zur Berechnung der mittleren langjährigen Grundwasserneubildung mit Hilfe der mo­natlichen Niedrigwasserabflüsse. Zeitschrift der deutschen Geologischen Gesellschaft, Sonderheft Hydrogeologie Hydrogeochemie: 89-95
Matoz, H., Nagode, P., Mihorko, P., Cvitanic, I., Dobnikar Tehovnik, M., Remec Rekar, Š., Rotar, B., Andjelov, M., Uhan, J., Sever, M., Zajc, M., Krsnik, P., Kušar, U., Marolt, P., Hebat, I., Sušin, J., Verbic, J. & Zagorc, B. 2016: Porocilo Slovenije na podlagi 10. cle­na Direktive Sveta 91/676/EEC, ki se nanaša na varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov za obdobje 2012 – 2015. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana: 73 p.
McDonald, R.I., Weber, K., Padowski, J., Flörke, M., Schneider, C., Green, P.A., Gleeson, T., Eckman, S., Lehner, B., Balk, D., Boucher, T., Grill, G. & Montgomery, M. 2014: Water on an urban planet: Urbanization and the reach of urban water infrastructure. Global Environmental Change. 27: 96–105. https://doi.org/10.1016/j.gloenvcha.2014.04.022
Mezga, K. 2014: Natural hydrochemical bac­kground and dynamics of groundwater in Slovenia: doktorska disertacija. Univerza v Novi Gorici, Nova Gorica: 226 p.
MOP 2009: Nacrt upravljanja voda za vod­ni obmocji Donave in Jadranskega morja 2009–2015, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana: 524 p.
MOP 2016: Nacrt upravljanja voda na vod­nem obmocju Donave za obdobje 2016–2021, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana: 287 p.
Panno, S.V., Kelly, W.R., Martinsek, A.T. & Hackley, K.C. 2006: Estimating background and thre­shold nitrate concentrations using probability graphs. Ground Water, 44/5: 697-709. https://doi.org/10.1111/j.1745-6584.2006.00240.x
Petauer, D. & Hiti, T. 2017: Matematicni model vodonosnika Ljubljanskega polja umerjen na
visoke in srednje hidrogeološke razmere. Poro-cilo GEORAZ d.o.o., ARSO, Ljubljana: 42 p.
Petauer, D. & Hiti, T. 2018: Matematicni model vodonosnika Ljubljanskega polja umerjen na visoke in srednje hidrogeološke razmere. Porocilo GEORAZ d.o.o., ARSO, Ljubljana: 34 p.
Prestor, J. & Janža, M. 2016: Karta ranljivosti podzemne vode. In: Novak, M. & Rman, N. (ur.): Geološki atlas Slovenije. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 46-47.
Sachs, J., Schmidt-Traub, G., Kroll, C., Lafortune, G. & Fuller, G. 2019: Sustainable Development Report 2019. New York: Bertelsmann Stiftung and Sustainable Development Solutions Network (SDSN).
Schlüter, H. 2006: Ermittlung des nachhaltig nutzbaren Grundwasserdargebots in stark genutzten Teileinzugsgebieten – Beurteilung des mengenmäßigen Zustandes gemäß EU Rahmenrichtlinie Wasser. Ph.D. Thesis. Brandenburgischen Technischen Universität Cottbus: 193 p.
Souvent, P., Vižintin, G., Celarc, S. & Cencur Curk, B. 2016: An expert system supporting decision making process for sustainable gro­undwater use in main alluvial aquifers in Slovenia. In: European Geosciences Union, General Assembly 2016, Vienna, Austria, 17-22 April 2016, Geophysical research abstra­cts, 18: 4395.
Souvent, P. & Cencur Curk, B. 2019: Uporaba numericnih modelov toka podzemne vode pri upravljanju s podzemnimi vodami. In: Geološki zbornik, 24. posvetovanje sloven­skih geologov, Ljubljana, 29. november 2019. Naravoslovnotehniška fakulteta, Ljubljana: 116-119
Sovic, N. 2017: Monitoring pitne vode 2017 – Letno porocilo o kakovosti pitne vode v letu 2017. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Maribor: 59 p.
Srebovt, A. 2014: Izracun indeksov baznega od­toka (BFI) za vodomerne postaje državnega hidrološkega monitoringa: diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Ljubljana: 44 p.
Sušin, J. & Verbic, J. 2019: Bilancni presežek du­šika v kmetijstvu. Internet: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/bilancni-presezek-du­sika-v-kmetijstvu-0 (14.11.2019)
Tennant, D.L. 1976: Instream flow regimens for fish,wildlife, recreation, and related envi­ronmental resources. In: Instream flow ne­eds, Volume II: Boise, Idaho, Proceedings of the symposium and specialty conference on instream flow needs, May 3–6, American Fisheries Society: 359-373. https://trove.nla.gov.au/version/42683783 
Turton, A.R. 2003: Water and state sovereignty: the hydropolitical challenge for state in aride regions. In: Wolf (ed.): 516-533
Uhan, J. 2011: Ranljivost podzemne vode na ni­tratno onesnaženje v aluvialnih vodonosnikih Slovenije: doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Ljubljana: 163 p.
United Nations 2020: Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development. Internet: https://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1&Lang=E
Uradni list RS 2009: Uredba o kriterijih za do­locitev ter nacinu spremljanja in porocanja ekološko sprejemljivega pretoka. Uradni list RS, št. 97/09.
Uradni list RS 2009: Uredba o stanju podzemnih voda. Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16.
Vrba, J. & Lipponen, A. 2007: Groundwater re­sources sustainability indicators. IHP/2007/GW-14: 123 p.
Wundt, W. 1958: Die Kleinstwasserführung der Flüsse als ma. für die verfügbaren Grundwassermengen. In: Grahamm, R. (ed.): Die Grundwässer in Deutschland und ihre Nutzung. Forsch. Deut. Landeskunde, 105: 47-54.

268

Jože UHAN & Mišo ANDJELOV


Sl. 1. Študijska obmocja aluvialnih vodonosnikov vodnih teles podzemne vode v Sloveniji.
Fig. 1. Study areas of alluvial aquifers of groundwater bodies in Slovenia.

269

Ocena doseganja trajnostnih ciljev z vidika upravljanja in varovanja podzemnih voda v Sloveniji

Qes 

Qes = f · sQnp

270

Jože UHAN & Mišo ANDJELOV

GF

271

Ocena doseganja trajnostnih ciljev z vidika upravljanja in varovanja podzemnih voda v Sloveniji

Tabela 1. Trajnostno upravljanje podzemne vode v Sloveniji po prirejeni shemi kazalnikov UNESCO / IAEA / IHP (prirejeno po Vrba & Lipponen, 2007).
Table 1. Groundwater sustainable management in Slovenia according to the adapted indicator scheme UNESCO / IAEA / IHP (adapted after Vrba & Lipponen, 2007).
KAZALNIKI TRAJNOSTNEGA UPRAVLJANJA PODZEMNE VODE V SLOVENIJI /
INDICATORS OF GROUNDWATER SUSTAINABLE MANAGEMENT IN SLOVENIA
 VREDNOST /  VALUE
 
K 1
 Letna kolicina obnovljive podzemne vode na prebivalca (MOP, 2016) /
Annual quantity of renewable groundwater per capita (MOP, 2016)
 2.858 m3
 
K 2
 Crpane kolicine podzemne vode kot delež povprecne letne obnovljive podzemne vode (MOP, 2016) /
Groundwater abstraction quantities as a percentage of average annual renewable groundwater (MOP, 2016)
 2,3 %
 
K 3
 Crpane kolicine podzemne vode kot delež povprecne letne razpoložljive podzemne vode (MOP, 2016) /
Groundwater abstraction quantities as a percentage of average annual available groundwater (MOP, 2016)
 3,1 %
 
K 4
 Podzemna voda kot delež skupne porabe pitne vode (SURS, 2017) /
Groundwater as a percentage of total use of drinking water (SURS, 2017)
 99 %
 
K 5
 Delež obmocja z izcrpavanjem podzemne vode /
Percentage of the area with groundwater depletion
 ni ocenjeno /
not evaluated
 
K 6
 Crpane kolicine neobnovljivih podzemnih vodnih virov kot delež skupne izkoristljive neobnovljive koli­cine podzemnih vodnih virov /
Abstraction of non-renewable groundwater resources as a percentage of total exploitable non-renewable groundwater resources
 ni ocenjeno /
not evaluated
 
K 7
 Delež obmocja povišane ranljivosti na onesnaženje podzemne vode (GeoZS, 2016) /
Percentage of the area with very high vulnerability to groundwater pollution (GeoZS, 2016)
 70 %
 
K 8
 Delež obmocja s slabim kemijskim stanjem podzemne vode (MOP, 2016) /
Percentage of the area with low groundwater chemical status (MOP, 2016)
 5,6 %
 
K 9
 Delež oskrbovalnih obmocij pitne vode s stalno potrebo po dezinfekciji vode (Sovic, 2017) /
Percentage of the drinking water supply areas with permanent water disinfection need (Sovic, 2017)
 60 %
 
K 10
 Odvisnost kmetijskega prebivalstva od podzemne vode /
Dependence of agricultural population on groundwater
 ni ocenjeno /
not evaluated
 



272

Jože UHAN & Mišo ANDJELOV

Tabela 2. Kolicinski odtis in stopnja izkorišcenosti podzemne vode v vodonosniku Ljubljanskega polja.
Table 2. Groundwater quantitative footprint and exploitation level in Ljubljansko polje aquifer.
VODONOSNIK LJUBLJANSKEGA POLJA
/
LJUBLJANSKO POLJE AQUIFER
 CRPANJE
PODZEMNE VODE
/
GROUNDWATER ABSTRACTION
 NAPAJANJE
PODZEMNE VODE
(Petauer & Hiti, 2017, 2018)
/
GROUNDWATER RECHARGE
(Petauer & Hiti, 2017, 2018)
 PRISPEVEK PODZEMNE VODE K EKOLOŠKEMU PRETOKU REKE
/
GROUNDWATER CONTRIBUTION TO ENVIRONMENTAL STREAMFLOW
 KOLICINSKI ODTIS PODZEMNE VODE 
/
GROUNDWATER QUANTITATIVE FOOTPRINT
 STOPNJA IZKORIŠCENOSTI PODZEMNE VODE
/
GROUNDWATER EXPLOITATION LEVEL
 
C [m3/s]
 RModflow [m3/s]
 E [m3/s]
 GF [km2]
 GF/AA [-]
 
Povprecni
 hidrološki pogoji /
Average 
hydrological conditions
 0,47*
 
1,00
 3,11
 0,73**
 29,2
 0,42
 
0,85***
 


Opomba:
* po pristopu iz Tennant (1976) / after approach from Tennant (1976)
** po pristopih iz Schlüter (2006) in Andjelov in sod. (2016) / after approaches from Schlüter (2006) and Andjelov et al. (2016)
*** po pristopih iz Demuth (1993) in UL RS 97/09 (2009) / after approaches from Demuth (1993) and UL RS 97/09 (2009)

273

Ocena doseganja trajnostnih ciljev z vidika upravljanja in varovanja podzemnih voda v Sloveniji

Tabela 3. Stopnja izkorišcenosti podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih vodnih telesih Slovenije.
Table 3. Groundwater exploatation level in aluvial aquifers of groundwater bodies of Slovenia.
TELO PODZEMNE VODE
/
GROUNDWATER BODY
 STOPNJA IZKORIŠCENOSTI PODZEMNE VODE
/
GROUNDWATER EXPLOATATION LEVEL
 
SUHO HIDROLOŠKO LETO 2011
/
DRY HYDROLOGICAL YEAR 2011
 MOKRO HIDROLOŠKO LETO 2014
/
WET HYDROLOGICAL YEAR 2014
 OBDOBJE 2007–2014
/
PERIOD 2007–2014
 
GF/AA [-]
 
VTPodV_1001 Savska kotlina in Ljubljansko Barje
 0,31
 0,13
 0,20
 
VTPodV_1002 Savinjska kotlina
 0,17
 0,04
 0,10
 
VTPodV_1003 Krška kotlina
 0,19
 0,05
 0,08
 
VTPodV_3012 Dravska kotlina
 0,60
 0,12
 0,28
 
VTPodV_4016 Murska kotlina
 0,37
 0,07
 0,17
 




Sl. 2. Stopnja izkorišcenosti podzemne vode po izbranih telesih podzemne vode Slovenije v obdobju 2007–2014.
Fig. 2. Groundwater exploatation level for selected groundwater bodies of Slovenia in the period 2007–2014.

274

Jože UHAN & Mišo ANDJELOV

Tabela 4. Odtis sive podzemne vode v povezavi z vsebnostmi nitrata v aluvialnih vodonosnikih vodnih telesih podzemnih voda Slovenije.
Table 4. Gray groundwater footprint related to nitrate concentration for alluvial aquifers of groundwater bodies of Slovenia.
TELO PODZEMNE VODE
/
GROUNDWATER BODY
 STOPNJA NITRATNE ONESNAŽENOSTI PODZEMNE VODE
(SUHO LETO 2011)
/
GROUNDWATER NITRATE POLLUTION LEVEL
(DRY YEAR 2011)
 STOPNJA NITRATNE ONESNAŽENOSTI PODZEMNE VODE
(MOKRO LETO 2014)
/
GROUNDWATER NITRATE POLLUTION LEVEL
(WET YEAR 2014)
 ODTIS SIVE PODZEMNE VODE
(OBDOBJE 2007-2014)
/
GRAY GROUNDWATER FOOTPRINT
(PERIOD 2007-2014)
 
WPL [-]
 
VTPodV_1001 Savska kotlina in Ljubljansko Barje
 0,46
 0,17
 0,28
 
VTPodV_1002 Savinjska kotlina
 0,79
 0,22
 0,43
 
VTPodV_1003 Krška kotlina
 1,38
 0,31
 0,67
 
VTPodV_3012 Dravska kotlina
 1,81
 0,35
 0,75
 
VTPodV_4016 Murska kotlina
 3,14
 0,49
 0,92
 



275

Ocena doseganja trajnostnih ciljev z vidika upravljanja in varovanja podzemnih voda v Sloveniji


Sl. 3. Stopnja nitratne onesnaženosti podzemne vode v Slovenije v obdobju 2007–2014 po regionalnem modelu GROWA-SI / DENUZ-WEKU v prostorski skali 100 × 100 m.
Fig. 3. Groundwater nitrate pollution level in Slovenia in the period 2007–2014 after the GROWA-SI / DENUZ-WEKU regio­nal model in the spatial resolution 100 × 100 m.

276

Jože UHAN & Mišo ANDJELOV

277

Ocena doseganja trajnostnih ciljev z vidika upravljanja in varovanja podzemnih voda v Sloveniji

278

Jože UHAN & Mišo ANDJELOV