★
URADNI LIST
VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE CONE NA STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Leto III.
Koper 1. septembra 1949
Štev. 3
VSEBINA
ODLOKI ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
17.	Odlok 0' imenikih prebivalstva 1er o ureditvi prijavne in odjavne obveznosti.
18.	Odlok o odpravi agrarnih kom's'j ter o prepovedi upo-stavljania odpravljenih agrarnih odnosov kolonata in polovičarstva.
19.	Odlok o prekrških
ZAPISNIK VIL REDNEGA ZASEDANJA ISTRSKEGA - OŽNEGA LO.
OGLASI IN OBJAVE
Odloki Istrskega okrožnega ljudskega odbora
17.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA zđ STO z dne 16. septembra-1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Pr.morje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor sledeči
ODLOK
(o imenikih prebivalstva ter o ureditvi prijavne in odjavne obveznosti.
1.	člen
Vsak krajevni ljudski odbor mora voditi imenik stalnega prebivalstva (anagraf) po predpis.h tega odloka.
Poleg imenika stalnega prebivalstva mora vsak krajevni ljudski odbor voditi še imenik začasnega prebivalstva, v katerega se mora vpisati vsak, ki preb.va začasno o območju krajevnega ljudskega odbora več kot en mesec.
2.	člen
V	imenik stalnega prebivalstva se vpišejo osebe, ki stalno prebivajo na ozemlju Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
3.	člen
Imenik stalnega prebivalstva sestavljajo:
a)	hišne mape;
b)	družinske pole;
c)	osebni list..
4.	člen
Za vsako stanovanjsko poslopje neglede na števdo stanovanj v katero vodi eden ali več vhodov s ceste, trga itd. in ki je označeno s samostojno h šno številko, je treba sestaviti in vod di hišno mapo.
V	hišni mapi morajo biti zbrane družinske pole, ki se nanašajo na družine ali gospodinjstva, stanujoče v tej hiši. Družinske pole morajo biti urejene po abecednem redu priimkov (in imen) poglavarjev družin al gospodinjstev.
LLšne mape morajo biti razvrščene po abecednem redu imen, ulic, trgov ali krajev in za vsako teh imen po tekočem vrstnem redu hišnih številk.
5.	člen
Za vsak-o družno 'n gospodinjstvo je treba sestaviti in vod.L družinsko polo, ki ima priimek družinskega poglavarja.
Za družine veljajo osebe, ki žive v istem stanovanju, se skupno oskrbujejo in so poleg tega še povezane po ožjih sorodstven h vezeh.
Za družinske člane veljajo tudi hišne pomočnice, podnajemniki, d jaki in druge osebe, ki so vključene v družinsko skupnost izven sorodstvene vezi.
Za gospodinjstvo velja skup na ljudi, ki stanujejo skupaj in se skupno oskrbujejo kakor na pr. v. internatih, -bolnišnicah, delavsk.h br gadah, hotelih, prenočiščih itd.
Druž nska pola se vodi tudi za samske osebe in osebe, ki žive ločeno od svoje družine, pa imajo iastno stanovanje.
6.	člen
Za vsako osebo neglede na spol in starost je treba sestavit. .n voditi osebni list. Osebni list mora biti voden ločeno po spolu, strogo po abecednem redu priimkov.
7.	člen
V imeniku stalnega prebivalstva morajo biti zabeležene:
a)	spremembe, izvirajoče iz odselitve in doselitve s področij ali na področja krajevnih ljudskih odborov ali iz inozemstva in stanovanjske spremembe na področju krajevnega ljudskega odbora;
b)	spremembe .zviraioče iz naravnega gibanja ljudi (rojstva, poroke, smrti) in spremembe, ki izvirajo iz so-cijalnega gibanja kakor na pr. ustanovitev nove družine ali gospodinjstva, združitev in razdružitev, prenehanje, itd,
8.	člen
Na območju Istrskega okrožnega ljudskega odbora je predpisana obveznost:
1.	pri jave prebivališča oz. spremembe prebivališča;
2.	prijave spremembe stanovanja v istem kraju;
3.	pr.jave začasne odsotnosti in prebivališča, ki traja več kot deset dni;
4.	prijave oz. odjave bivania.
9.	člen
Prebivalci na območju Istrskega okrožnega ljudskega odbora morajo pr glas ti pristojnemu krajevnemu ljudskemu odboru na predpisanih obrazcih:
1.	vsako spremembo stalnega prebivališča pred odhodom iz starega prebivališča in v treh dneh po priselitvi v novo prebivalšče, kjer nameravajo stalno ostat':
2.	vsako spremembo stanovanja v samem kraju prebivališča v treh dneh po vselitvi v novo staovanje:
3.	vsako začasno odsotnost iz stalnega prebivalšča, ki traja več kot deset dni, pred zapustitvijo prebival šča, najpozneje pa v pet' h dneh po preteku desetdnevne odsotnosti:
4.	vsako bivanje daljše od 24 ur v vsakem kraju izven svojega prebivališča» v 24 urah po prihodu v tisti kraj, odhod (iz tega kraja) pa pred zapustitvam kraja.
10.	člen
Oseba ki se izseli z območja Istrskega okrožnega ljudskega odbora z namenom, da si izven tega območja ustanovi stalno preb val išče se mora pred odhodom izselitve prijaviti krajevnemu ljudskemu odboru, pri katerem je vpisana v imenik stalnega prebivalstva.
V takem primeru se mora oseba v imeniku črtah. Oseba, ki svoje izselitve ni prijavila pa se glede nje uradno ugotovi, da se ne namerava več vrnit, se črta v imeniku po uradni dolžnosti.	n
11.	člen
Tisti, ki niso prebivalci Istrskega okrožja, morajo svoje bivanje na tem ozemlju prijaviti v 12 urah po prihodu v kak kraj tega okrožja. Svoi odhod iz tega kraja morajo ja v ti pred zapustitvijo.
O takih osebah vodijo krajevni ljudski odbori posebno evidenco.
12.	člen
Mat čni uradi morajo prijavit pristojnemu krajevnemu ljudskemu odboru vsak primer rojstva, smrti vin poroke. Prijavo morajo predložiti najkasneje v treh dneh po vpisu v matične knjige.
13.	člen
Pr javo oz. odjavo predpisano v 8. členu mora podati v določenem roku tisti, ki naj bo prijavljen ali pa družinski poglavar. Če se taka oseba sama ne prijavi oz. odjavi jo mora prijaviti oz. odjaviti najprej stanodajalec, če ta ne zadosti obveznosti pa hišnik.
Podnajemnike mora prijaviti v določenem roku stanodajalec ali hišnik.
Osebe z četrtega odstavka 5. člena mora prijaviti in odjaviti upravik ali vodja ustanove.
14,	člen
Vodje hotelov, pensionov .n prenoč šč, ki se obrtoma ba-vijo s prenočevanjem oseb, morajo v 12 urah prijaviti bivanje vsake osebe, ki jo sprejmejo na stanovanje un prav tako najpozneje v 6 urah javiti njen odhod. Takim osebam se ni treba (samim) prijav.ti.
Hoteli, pensioni, prenočišča in podobna podjetja, morajo vod ti knjigo gostov, v katero so dolžni vpisati vsakgar, ki ga sprejmejo na stanovanje.
15.	člen
Kršitve predpsov tega odloka kaznuje okrajni odsek za notranje zadeve po določbah odloka o prekrških in o upravno kazenskem postopku z denarno kaznijo ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti.
16.	člen
17,	člen
Z dnem uveljav tve tega odloka prenehata veljati:
1)	odlok o vzpostavitvi mestnih in krajevnih prijavnih (anagrafskih) uradov in ureditvi poslovanja »seznama stalneg začasnega in predhodnega prebivalstva« (ana-grafa) z dne 4. I. 1946. (Uradni list PPNOO st. 4/46);
2)	odredba o prijavni in odjavni dolžnosti prebivalstva z dne 31. 1. 1946. (Uradni list PPNOO št. 6/46).
18.	člen
Ta odlok velia od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 18. julija 1949.
Tajnik:	Predsednik:
Potieca Pietro	Petrič Vladimir
18.
Na podlagi ukaza komandanta JA za STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaa Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
o odpravi agrarnih komisij ter e prepovedi uposta-vijanja odpravljenih agrarnih odnosov kolonata in polovičarstva.
1.	člen
Agrarne komisije se odpravijo.
Krajevne agrarne komisije prenehajo z delom takoi. Svoj arh v zroče okrajnemu ljudskemu odboru svojega območja.
Okrožna agrarna kom.gija v Kopru in okrajne agrarne komisije v Kopru in v Bujah prenehajo z delom do 1. novembra 1949. Do takrat resTjo vse viseče primere in izročilo svoj arhiv oddelku ozi roma odseku za kmet istvo pri ljudskem odboru svojega območja.
2.	člen
Prepoved prodaje, delitve in dajanja v zakup neprem č-n n, ki so bile dodeljene na podlazi predpisov o ureditvi agrar-nh razmerij, se odpravi. Izbris te prepovedi v zemljiških knjigah izvede pristojno sodišče po uradni dolžnosti.
3.	člen
Vsako dejanje, ki mer' na to, da bi se na zemljišč h ponovno vzpostavlja ali nanovo uvedla ukinjena agrarna razmerja kolonata ali polovičarstva, se kaznuje z odvzemom svobode ali s prisilnim delom brez odvzema svobode.
4.	člen
Izvršilni odbor 10L0 se pooblašča, da izda podrobnejše predpise za isvajanje tega odloka.
5.	člen
Ta odlok stopi y veljavo z objavo v Uradnem listu.
Koper, dne 18. julija 1949.
Tajnik:	Predsednik:
Potieca Pietro	Petrič Vladimir
19.
Na podlagi ukaza Komandanta JA za STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Pr morje In Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
o prekrških.
PRVI DEL
I.	p o g 1 a v j e
MATERIALNO PRAVNE DOLOČBE
Temeljna načela
•	1. člen
Prekrški so tiste krš.tve pravnega reda, določenega s pravnimi predpisi oblastnih organov v Istrskem okrožju, za katere so zaradi n j-h manjše nevarnost; za družbo predpisane upravne kazni.
Prekrški so tudi dejanja, ki sicer imajo znake sodno kaznjivega dejanja, pomenijo pa za družbo neznatno nevarnost zaradi očitno majhnega pomena in zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali pa jih ni, kolikor mmajo za posledico disciplinske odgovornosti.
2.	člen
Prekrški se smejo določati in zanje predp.sovati upravne kazni samo s pravnimi predpisi oblastnih organov, ki jim ta odlok daje to pravico.
3.	člen
Poleg Istrskega okrožnega ljudskega odbora smejo prekrške določati in upravne kazni predpisovati:
1)	Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora z odloki, odredbami 'in pravilniki;
2)	okrajna, mestni ter krajevni ljudski odbori s svojimi odloki.
4.	člen
Oblastni organi iz prednjega člena smejo predpisovati upravne kazni za kršitve svojih predpisov, izdanih v mejah njihove pristojnosti.
Krajevni ljudski odbori imajo pravico z odloki predpisovati upravne kazni za kršitev predpisov, ki jih v mejah svoje pristojnosti izdajo v zadevah lokalnega značaja, kolikor za te prekrške niso predpisane upravne kazni od višjih oblastnih organov.
Oblastni organi, ki imajo prav.co predpisovati upravne kazni ne morejo te pravice prenesti na nižje oblastne organe, niti na svoje izvršilne odbore, oz. izvršilne organe*.
5.	člen
Krajevna veljavnost obvezn.h predpisov s katerimi sc določijo prekrški in predpišejo upravne kazni, se razteza na območje, za katero ima pristojni oblastni organ pravico izdajati obvezne predpise.
6.	člen
Upravne kazni so:
1)	opomin,
2)	ukor,
3)	denarna kazen,
4)	odvzem predmetov s katerimi je bil storjen prekršek,
5)	izgon 'iz kraja prebivališča,
6)	poboljševalno delo do 3 mesecev,
7)	odvzem prostosti do 3 mesecev.
7.	člen
Za prekršek se srne predpisati tudi več kazni.
8.	člen
Kazni opomina in ukora smejo predpisati vsi oblastni organi, ki imajo pravico predpisovati upravne kazni
9.	člen
Denarno kazen smejo predp;sati:
1)	krajevni in mestni ljudski odbori do 500 dinarjev
2)	okrajni ljudski odbori do 5.000 dinarjev.
3)	Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora do 20.000 dinarjev.
10.	člen
Denarno kazen smejo predpisati: računa tistega oblasnega organa, ki je denarno kazen predpisal.
11.	člen
Kazen poboljševalnega dela smejo predpisati:
1)	krajevni in mestni ljudski odbori do 10. dni,
2)	okrajna ljudska odbora do 1 meseca.
3)	Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora do 2 mesecev,
4)	Istrski okrožni ljudski odbor do 3 mesecev.
12.	člen
Kazen odvzema predmetov s katerimi je bil storjen prekršek smeta predpisati Istrski okrožni ljudski odbor in njegov izvršilni odbor.
13.	člen
Kazen izgona in odvzema prostosti se smeta predpisati z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
14.	člen
Ce se po storjenem prekršku spremeni, obvezni predpis, s katerim je predp-sana upravna kazen, se uporabi milejši predpis.
II.	poglavje Odgovornost za prekrške
15.	člen
Ni odgovoren, kdor stori prekršek v trajni ali začasni duševni bolezni ali začasni duševni motnji ali duševni zaostalosti, če se zaradi takega stanja ni zavedal pomena svojega dejanja ali če ni imel v oblasti svojega ravnanja. Za prekršek, storjen v pijanosti, je storilec odgovoren.
Zoper tistega, ki je bil ob storitvi prekrška duševno zdrav, pa je pred odločbo o kazni zbolel se kazen ne izreče, dokler traja tako stanje
16.	člen
Ni odgovoren za prekršek, kdor še ni dopolnil štirinajst let.
Taka oseba se izroči staršem ali skrbstvenemu organ») da uporabijo vzgojne ukrepe.
17.	člen
Odgovoren je za prekršek mladoletnik, ki je bil ob storitvi dejanja star 14 let in duševno toliko razvit, da se le zavedal pomena svojega dejanja in 'imel v oblasti svoje ravnanje.
Glede na naravo prekrška in osebne lastnosti mladoletnika ki je že dopolnil 14 let sme oblastni organ odločiti, da se postopek zoper njega ustavi, in mladoletnik izroči staršem ali skrbstvenemu organu, da uporabijo vzgojne ukrepe.
Za prekrške, ki j,h storijo mladoletni učenci, osnovnih in podobnih šol. se izročijo šolskim organom, da jih kaznujejo no šolskih disciplinskih predpisih.
Zoper mladoletnika se ne sme izreči kazen odvzema prostosti, kazen poboljševalnega dela pa samo zoper mladoletnika, ki je že dopolnil 16 let.
18.	člen
19.	člen
Prekršek je mogoče storiti samo z naklepom ali iz malomarnosti.
Za odgovornost zadostuje storilčeva malomarnost, kolikor ni za obveznimi predpisi določeno drugače.
Prekršek je storjen z naklepom, če se je storilec zavedal protipravnosti svojega dejanja. ..
Prekršek je storjen iz malomarnosti, če se storilec sicer ni zavedal protipravnosti svojega dejanja pa bi se bil po okoliščinah mogel in moral zavedati.
20.	člen
Ni odgovoren za prekršek, kdor je bil ob njegovi storitvi v zmoti, ker je napačno mislil, da so podane okoliščine, v katerih bi bilo to dejanje dopustno, če bi bile zares podane.
21.	člen
Neznanje obveznih predpisov, s katerimi so določeni prekrški. ne opravičuje.
22.	člen
Ni odgovornosti za prekršek, storjen v stanju sile.
III.	poglavje
Cas, kraj in oblike storitve prekrška.
Čas in kraj
23.	člen
Prekršek je storjen tedaj, ko je storilec delal ali bi bil moral delati, ne glede na to, kdaj je nastala posledica.
24.	člen
Prekršek je storjen na kraju, kjer je storilec delal oziroma bi bil moral delati, ne glede na to kje je nastala posledica.
2.	poskus in udeležba.
25.	člen
Kdor je storitev naklepnega prekrška začel, pa ga ni dokončal, je odgovoren samo tedaj, kadar je s pravnim predpisom s katerim je določen prekršek, predpisana upravna kazen tudi za poskus.
26.	člen
Kdor drugega z naklepom zapelje, da stori prekršek, je odgovoren, kako da b; ga bil sam storil.
Kdor drugemu naklepoma pomaga pri storitvi prekrška, zlasti s tem. da mu da nasvet, navodila ali na razpolago sredstva ali odstrani ovire za stor.tev prekrška ali pa s tem. da vnaprej obljubi, prikriti storilca ali sledove prekrška, je odgovoren za prekršek, kakor da bi ga bil sam storil.
27.	člen
Zapiljivec in pomagač se ne kaznujeta, če preprečita vsako posledico prekrška.
IV.	poglavje
UPRAVNE KAZNI
1.	Uporaba kazni
28.	člen
Upravne kazni se uporabljajo zato, da vzgojno vplivajo na storilca ih druge osebe glede pravilnega razmjena do obveznih predpisov oblastnih organov, da se obvaruje zakonitost in pravdna uporaba splošnih obveznih predpisov ter da se storilec in druge osebe odvrnejo od prekrškov.
29.	člen
Za prekrške drugega odstavka 1. člena se smejo izreči vse vrste upravnih kazni v mejah, ki so določene v 6. členu.
30.	člen
Z opominom ali ukorom se storilec opozori na škodljivost prekrška ter opomni, naj se v prihodnje varuje prekrškov.
Kazen ukora se sme v sporazumu z višjim organom v ožjem ali širšem krogu objaviti, če je to posebno potrebno zaradi preprečevanja prekrškov.
31.	člen *
Denarna kazen ne sme biti manjša od 10 dinarjev.
Denarna kazen se izreče pravloma glede na storilčevo gmotno stanje.
V odločbi o prekršku se določi tudi rok za plačilo denarne kazni, ki ne sme bitii krajši od treh in ne daljši od štirinajst h dni, računajoč od dneva, ko je odločba o prekršku postala pravomoćna.
Ce kaznovani ne plača denarne kazni v določenem roku, se mu spremeni v kazen poboljševalnega dela oziroma odvzema prostost’, če je kaznovani za delo nesposoben. Za en dan poboljševalnega dela se računa 50. dinarjev, za en dan odvzema prostosti pa 150 dinarjev denarne kazni. Ce kaznovani plača del denarne kazni, se mu ostanek spremeni v kazen poboljševalnega dela oziroma odvzema prostosti. Ce kaznovani plača še ostanek denarne kazni, se izvrševanje kazni poboljševalnega dela oziroma odvzema prostosti ustavi.
Ce bi se s spremembo denarne kazni v kazen poboljševalnega dela oziroma odvzema prostosti presegla največja mera teh dveh kazni., kii se sme predpisati po tem odloku, se denarna kazen spremeni v največjo kazen poboljševalnega dela oziroma odvzema prostosti, ki se sme predpisati za prekrške.
Po smrti kaznovanega se denarna kazen ne izterja.
32.	člen
Kazen odvzema predmetov, s katerimi je b,l storjen prekršek, se izreče v korist Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
33.	člen
S kazn jo izgona se kaznovanemu prepove bivati v njegovem prebivališču.
34.	člen
Kazen izgona ne sme biti krajša od enega meseca in ne daljša od 1 leta.
35.	člen
Kazen poboljševalnega dela ne sme biti krajša od enega dneva in ne daljša od treh mesecev.
Ce se kazen poboljševalnega dela izreče zoper osebo, ki je nesposobna za delo, se ji spremeni v kazen odvzema prostosti, računajoč tri dni poboljševalnega dela za en dan odvzema prostosti.
36.	člen
Kazen odvzema prostosti ne sme biti krajša od enega dneva in ne daljša od treh mesecev.
2.	Odmera kazni
37.	člen
Pri odmeri upravne kazni se vpoštevajo družbi nevarni pomen dejanja m njegove posledice, vedenje storilca ter njegovo prizadevanje da bi odvrnil posledice prekrška.
38.	člen
Če je oblastnemu organu prepuščena izbira med dvema ali več vrstami predpisnih kazni, se hujša vrsta izreče tedaj, če ima prekršek hujše posledice ati če kaže na večje nevarnost storilca.
39.	člen
Ce ie storilec storil dejanje, v katerem se steka več prekrškov, se kazen določi po tistem predpisu, ki predpisuje najstrožjo kazen, pri neenakih vrstah kazni pa najhujšo vrsto kazni.
40.	člen
Namesto predpisane denarn kazni ali kazni poboljševalnega dela se smeta izreči opomin ali ukor. in sicer:
opomin, če ni imel prekršek nobenih posledic;
ukor v posebno lahkih primerih, če je imel prekršek očitno neznatne posledice.
4L član
Namesto predpisane kazni odvzema prostosti se sme izreči kazen poboljševalnega dela ali denarna kazen, če prekršek ni imel hujših posledic.
42.	člen
Pri odmeri upravne kazni veljajo za obteževalne okoliščine zlasti:
1.	če je bil prekršek storjen z namenom, ovirati uradno osebo pri opravlanju njene dolžnosti ali jo omalovaževati;
2.	če je prekršek naperjen zoper javno premožene;
3.	če ie prekršek storil kdo, ki je bil že obsojen zaradi kaznivih dejanj;
4.	če je bil prekršek storjen iz koristoljubja ali iz drugih nizkotnh nagibov;
5.	če e bil prekršek storjen v povratku.
V povratku je tisti, ki pred pretekom šestih mesecev po prestani, zastarani ali odpuščeni upravni kazni spet stori hujši prekršek.
43.	člen
Pri odmeri upravne kazni veljajo za olajševalne okoliščine zlasti:
L če je b'l prekršek storjen s prekoračenjem stanja sile;
2. če je bil prekršek storjen v stanju zmanjšanja pri-števnosti, razen, če je bila vzrok za to pijanost;
3.	če je storilec odvrnil posledice svojega dejanja ali storil ukrepe za njih odvrnitev;
4.	če je bil prekršek storjen pod pritiskom grožnje, sile ali pa zaradi službene ali kake druge podrejenosti;
5.	če je bil prekršek storjen v hudem razburjenju ali zaradi nezakrivljenega izzivanja;
6. če ie bil prekršek storjen v stiski ali zaradi tega, ker ie storilec zašel v težke razmere;
7.	če je bil prekršek storjen zaradi slučajnih okoliščin.
3.	Ugasnitev kazni
a)	Zastaranje
44.	člen
Pravica do pregona prekrška zastara v enem letu, računajoč od dneva, ko je bil prekršek storjen.
Zastaranje se prekine z vsakim dejanjem pristojnega oblastnega organa, ki ima namen, preganjati storilca prekrška. Z vsako prekinitvijo začne teči zastaranje znova, vendar pa po preteku dveh let od dneva, ko je bil prekršek storjen, pravica do pregona v vsakem primeru zastara.
45.	člen
Pravica do izvršitve upravne kazni zastara v enem letu, računajoč od dneva, ko je postala odločba o kazni pravomoćna.
Zastaranje pravice do izvršitve upravne kazni se prekine z vsakim dejanjem pristojnega oblastnega organa, ki meri na izvršitev kazni. Z vsako prekinitvijo začne teči zastaranje znova, vendar pa po preteku dveh let od dneva, ko je postala odločba o kazni pravnomočna, pravica do izvršitve kazni v vsakem primeru zastara.
DRUGI DEL
V.	p o g 1 a v j e
UPRAVNI KAZENSKI POSTOPEK
Temeljna načela
46.	člen
Postopek določen s tem odlokom, se uporabi za vse prekrške. kolikor ni s posebnim odlokom za posamezne prekrške določen drugačen postopek.
47.	člen
Namen upravnega kazenskega postopka je ugotovitev materijalne resnice in pravilna uporaba upravne kazni zoper storilca prekrška.
48.	člen
Oblastni organ, ki vodi upravni kazenski i postopek, s mora prizadevati, da se resnično in popolnoma ugotovijo dejstva, ki so važna za izdajo odločbe. Z enako skrbnostjo mora preiskati tako okoliščine, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi okoliščine, ki se mu v korist.
49.	člen
Zoper prvostopno odločbo o prekršku je dopustna pritožba na neposredno višji oblastni organ. Zoper dru^o od-Ičbo ni pritožbe.
50.	člen
V upravnem kazenskom postopku presoja oblastni organ dokaze po svojem prostem, preudarku.
51.	člen
Upravni kazenski postopek se vodi pred krajevnimi, mestnimi in okrajnimi organi v Koprskem okraju v slovenšči-n1 ali italijanščini, v okraju Buje v italijanščini ali hrvaščini, pred okrožnimi organi pa se vodi v slovenskem, italijanskem ali hrvatskem jeziku. Merodajen je jezik obdolženca.
Obdolženec, ki ne zna jezika, v katerem se vodi postopek, sme govoriti v svojem jeziku. Provico ima tudi, da se seznani z dokaznim gradivom in spremlja postopek s pomočjo prevajalca.
52.	člen
Upravni kazenski postopek se vodi po uradni dolžnosti ali po predlogu oškodovanca.
Pristojni organ sme nadaljevati postopek, tudi če oškodovanec odstopi od svojega predloga.
53.	člen
O prekrških, ki jih storijo pripadniki Narodne Zaščite, se ne vodi upravni kazenski postopek po tein odloku. Zoper take osebe se zaradi njihovih prekrškov vloži ovadba pri pristojnem poveljstvu.
54.	člen
VI.	p o g 1 a v i e
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	Stvarna in krajevna pristojnost
55.	člen
Upravni kazenski postopek vodi na prvi stopnji praviloma izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora, razen če je z odlokom ali odredbo zanj določena pristojnost kakega drugega oblastnega organa.
Upravni kazenski postopek o prekrških iz drugega odstavka 1. člena vodi na prvi stopnji izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora.
O prekrških, ki jih določa okrajni ljudski odbor, vodi «pravni kazenski postopek na prvi stopnji odsek za notranje zadeve, razen če je s temi predpisi določeno, da vodi postopek na prvi stopnji izvršilni odbor, poverjenik izvršilnega odbora ali krajevni oziroma mestni ljudski odbor.
Postopek o prekrških, ki jih predpiše krajevni ali mestni ljudski odbor, vodi na prvi stopnji njegov izvršilni organ.
56.	člen
Kadar je za postopek pristojen izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora, sme ta odbor izdajo odločbe o prekrških prepustiti komisiji, ki jo sestavljata poleg poverjenika za notranje zadeve še dva člana izvršinega odbora. Eden od obeh članov izvršilnega odbora mora biti poverjenik, v čigar delovno področje spada zadeva na katero se nanaša prekršek.
Pri krajevnih, oziroma mestnih ljudskih odborih, odločajo o prekrških tajnik in dva člana ljudskega odbora, ki ju odredi odbor.
Na podlogi odloka, ali z odredbo se sme predpisati, da odloča o posameznih vrstah prekrškov pristojni poverjenik oziroma določeni član izvršilnega odbora.
57.	člen
V upravnem kazenskem postopku odloča na drugi stopnji neposredno višji oblastni organ, kolikor ni z odlokom ali z odredbo drugače določeno.
če je o prekršku na prvi stopnji odločil izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora odloči na drugi stopnji Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki sme odločanje prenesti na komisije sestavljene iz treh članov izvršilnega odbora od katerih eden je poverjenik za notranje zadeve.
Kadar je izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora pristojen odločati o prekrških na drugi stopnji, sme odločanje prepustiti komisiji sestavljeni v smislu prednjega člena.
Ce je o prekrškh odločil na prvi stopnji poverjen.k oziroma določeni član izvršilnega odbora ali če je o prekrških, ki jih je določil Okrajni ljudski odbor, odločil odsek za notranje zadeve, odloči o njih na drugi stopnji izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora.
58.	člen
Oblastni organ, ki je pristojen za upravni kazenski postopek, sme opravljanje posameznih dejanj o postopku do odločbe o prekršku prepustiti za to določenemu uslužbencu.
59.	člen
Za upravni kazenski postopek je pristojen praviloma tisti oblastni organ, v katerega območju je bil prekršek storjen.
Če je bil prekršek storjen na domači ladji je za upravni kazenski postopek pristojen tisti oblastni organ, v katerega območju ie domača luka, kjer se ladja po storjenem prekršku najprej ustavi.
60.	člen
Če se pristojnost ne more določiti po kraju, kjer je Irl prekršek storjen, se določi po storilčevem bivališču, če se veljavnost obveznega predpisa razteza tudi na ta kraj.
61.	člen
Oblastni organ, ki je pristojen za storilca prekrška, je pristojen tudi za udeleženca.
62.	člen
Oblastni organ, ki je pristojen za stor.lca prekrška, sme zadevo odstopiti v pristojnost tistemu oblastnemu organu iste vrste, v katerega območju storilec stalno prebiva ali biva. če se s tem olajša postopek in če se veljavnost obveznega predpisa razteza tudi na ta kraj.
63.	člen
Oblastni .organ mora po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost, če spozna, da je za upravni kazenski postopek pristojen drug oblastni organ, mora zadevo nemudoma odstopiti temu organu.
64.	člen
O sporu med več oblastnimi organi o pristojnosti za upravni kazenski postopek odloči neposredno višji skupni oblastni organ.
2. Izločitev
65.	člen
V	upravnem kazenskem postopku se izloči uradna oseba:
1.	ki je z obdolžencem, oškodovancem ali zagovornikom v bližjem sorodstvu ali v takem razmerju, da se da sumiti v njeno nepristranost;
2.	ki je bila v isti zadevi priča, izvedenec, zagovornik ali zastopnik oškodovanca;
3.	pri kateri so podane druge okoliščine, ki dajo sumiti v njeno nepristranost.
Od odločanja na drugi stopnji se izločene uradne osebe, ki so sodelovale pri odločanju na prvi stopnji.
66.	člen
Uradna oseba mora sama zahtevati izločitev, kakor hitro zve, da so podani izločitveni razlogi.
Zahtevo za izločitev sme podati tudi stranka vse dotlej, dokler se ne izda odločba o prekršku. Tisti, čigar izločitev se zahteva, sme do odločbe o zahtevi za izločhev opravljati samo taka dejanja, ki se ne smejo odlagati.
O zahtevi za izločitev odloči oblastni organ, ki vodi postopek.
Odločba, s katero se zavrne izločitev se sme izpodlrjati samo v pritožbi zoper odločbo o prekršku.
3.	Stranke in njih zastopanje.
67.	člen
Kot stranki sta v upravnem kazenskem postopku mišljena obdolženec in oškodovanec.
Obdolženec je tisti, zoper katerega se vodi postopek.
Oškodovanec je tisti, čigar pravica je bila kršena s prekrškom.
68.	člen
Oškodovanec ima pravico; da sam ali po pooblaščencu predloži dokaze, podaja predloge in uveljavlja civilnopravne zahtevke za povračilo škode.
69.	člen
Stranke ter njihovi zagovorniki oziroma pooblaščenci imajo pravico pregledovati in prepisovati spise, ki se nanašajo na postopek, razen če bi to onemogočilo pravilno :z-vedbo postopka.
4.	Zapisnik
70.	člen
O posameznih uradnih dejanjih med postopkom se sestavi zapisnik.
V	zapisnik se vpiše:
1.	naziv oblastnega organa, ki vodi postopek,
2.	kraj, čas in predmet uradnega dejanja,
3.	ime oseb, ki so se udeležile uradnega dejanja,
4.	kratka vsebina opravljenega uradnega dejanja,
5.	podpis oseb, ki so se udeležile uradnega dejanja.
V	zapisnik o zaslišanju se vpiše bistvena vsebina zasi-šanja_.
71.	člen
Preden se zapisnik podpiše, se prebere zaslišanim in drugim osebam, ki so se udeležile uradnega dejanja.
Ob koncu besedila se navede, da je bil zap snik podpisanim prebran.
Če ima zapisnik več listov, se listi zaznamujejo z zaporednimi številkami, vsak list pa overi s svojim podp som tisti, ki vodi uradno dejanje.
Če ima zapisnik o zaslišanju več listov, se mora na vsakem listu podpisati tudi zaslišana oseba.
če kdo noče podpisati zapisnika ali če odide, preden je zapisnik zaključen, vpiše tišti, ki vodi uradno dejanje, to v zapisnik.
Če se uradno dejanje ne more opraviti vse obenem, se sestavi za vsak poseben del uradnega dejanja poseben zapisnik.
72.	člen
V že podpisanem zapisniku se ne sme nič dodat', prečrtati ali spremniti. Mesta, ki so bila prečrtana že med sestavljanjem zapisnika, morajo ostati čitljiva. Popravke in prečrtana mesta overi s svojim podpisom tisti, ki vodi uradno dejanje. Vsaka dopolnitev že zaključenega zapisnika se mora znova podpisati in overiti.
73.	člen
Kdor se udeležuje postopka, ima pravico podati na zapisnik ugovor proti njegovi vsebini.
5.	Sporočitev in vročitev
74.	člen
Odločbe se strankam sporočijo praviloma ustno. Ustna sporočitev se opravi zapisniško, če prizadeti ob ustni sporočitvi zahteva, se mu izda prepis sporočene odločbe. V teli primerih se rok za pritožbo računa od dneva ustne sporočitve.
Odsotnim se odločba sporoči z vročitvijo overjenega pre-p:sa. V tem primeru teče rok za pritožbo od dneva vročitve.
75.	člen
Odločbe, vabila in drugi uradni spisi se vročajo praviloma po pošti. Vročiti se smejo tudi na drug način, če je tak način vročitve prlpravnejši.
Način vročitve določi oblastni organ, ki vodi postopek.
76.	člen
Vročitev se opravi navadno v stanovanju ali v poslovnem prostoru tistega, kateremu se vroči sp:s, vendar pa se sme opraviti tudi na drugem kraju.
Vročitev se opravi navadno podnevi. Ponoči se sme opraviti le izjemoma in samo po posebnem nalogu oblastnega organa, ki vodi postopek.
77.	člen
Če se tisti, ki mu je treba kaj vročiti, ne najde v stanovanju ali v poslovnem prostoru, se sme vroč.tev veljavno opraviti vsaki polnoletni osebi, ki ž vi z njim v skupnem gospodinjstvu, oziroma vsakemu polnoletnemu članu njegove družine ali nameščencu, če takih oseb ni, se sme vročitev veljavno opraviti najemodajalcu ali hišniku, če stanujeta v isti hiši.
78.	člen
Čc se vročitev ne more opraviti tako, kakor je določeno v 75 in 76 členu, ali pa tisti, ki mu je treba spis vroč ti, spisa noče sprejeti, ga vročevalec pusti pri krajevnem oziroma mestnem ljudskem odboru v kraju vročitve. Na vrata stanovanja ali poslovnega prostora, tistega, ki mu je treba sp s vročiti, nabije vročevalec pismeno naznanilo, da je sp.s pustil pri ljudskem odboru. Na naznanilu in spisu saínen, k' ga je bilo treba vročiti, zap.še vročevalec dan, kdai je nabil naznanilo in se podpiše.
Vročitev se šteje za opravljeno tedaj, ko je vročevalec nabil naznanilo.
O tem, da je bila vročitev opravljena na ta način, ie treba obvestiti oblastni organ, ki je odredil vročitev.
79.	člen
Vročitev, ki jo je bilo treba opraviti uradu, ustanovi, podjetju ali organizaciji se opravi v roke oseb’, ki je pooblaščena za sprejemanje spisov.
80.	člen
če je stanovanje tistega, ki mu je treba vročiti spis. neznano, se spis nabije na oglasno desko oblastnega organa, ki vod; postopek. V tem primeru se vročitev šteje zaopravlje-no tedaj, ko se spis nabije na oglasno desko.
81.	člen
Vročitev se opravi z vročilnico.
Na vročilnci se zap.še z besedami datum in kraj vro-čitve^
Če tist;, ki se mu kaj vroči, ne more ali noče podpisati vročilnice, ga podpiše vročevalec pred polnoletno osebo, ki se prav tako podpiše na vročdnici.
82.	člen
Pripadnikom Narodne Zaščite se vročitev opravi po njihovi komandi.
6.	Vabilo in privod
83.	člen
Tisth ki se mora osebno udeležiti postopka, se povabi praviloma s pismenim vabilom. V vabilu se navede: naziv oblastnega organa, ki vabi, čas, kdai naj se povabljeni zglasi, zadeva v kateri se vabi (kot stranka, priča, izvedenec, itd.). V vabilu je treba navesti, da se mora povabljeni zglasiti osebno in da ga sicer zadenejo zakonite posledice. Na vabilu mora biti uradni pečat in podp's pooblaščenega uslužbenca.
V	izjemnih primerih se srne vabilo opraviti tudi ustno. To se zaznamuje v spisih.
84.	člen
Če se pravdno povabljena oseba ne zglasi na vab lo in tega ue opraviči, se sme odrediti njen privod. Privod1 se sme odrediti tudi brez poprejšnjega vabila, če kdo mina stalnega bival šča ali če ne more dokazati svoje istovetnosti.
Privod se odredi pismeno. V nalogu mora biti navedeno ime osebe, ki jo je treba privesti in razlog, zakaj se odreja pr.vod. Nalog mora dueti uradni pečat in podpis uslužbenca, ki je odredil privod.
7.	Roki
85.	člen
Roki se računajo po urah, dnevih, mesecih m letih.
Za en dan se računa 24 ur, meseci in leta pa se računajo po koledarju.
Roki po urah se računajo od prve prihodnje ure po ur, v kateri začne teči rok. To uro je treba navesti na spisu.
V	rok. ki se računa po dnevih, se ne vračuna dan, od katerega začne teči rok.
86.	člen
če je izjava vezana na rok. se šteje, da je dana o pravem času, če je bila izročena tistemu, ki je pooblaščen za njen sprejem, preden je rok iztekel.
Izjava se sme poslati tudi po pošti, priporočeno ali brzojavno. Dan oddaje po pošti se šteje kot dan oddaje tistemu, ki je pooblaščen za njen sprejem.
87.	člen
Če pade zadnji dan roka na oblastveno priznan praznik ali na nedeljo, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega de-lovnka.
88.	člen
Obdolžencu, ki zamudi rok za pritožbo zoper odločbo o prekršku se sme iz opravičenih razlogov dovol.ti postavitev v prejšnje stanje, če v treh dneh, ko preneha vzrok, iz katerega ie zamudil rok, vloži prošnjo za postavitev v prejšnje stanje in hkrati s prošnjo odda tudi pritožbo.
O postavitvi v prejšnje stanje odloči oblastni organ, ki je pristojen odločati o pritožbi na drugi stopnji. Ce pristojni oblastni organ dovoli postavitev v prejšnje stanje, odloči obenem tudi o pritožbi.
89.	člen
Prošnja za postavitev v prejšnje stanje se izroči oblastnemu organu, ki se mu izročajo pritožbe.
Zoper odločbo o prošnji za postavitev v prejšnje stanje ni pritožbe.
Po preteku enega meseca od dneva, ko je bil rok zamujen, se postavitev v prejšnje slfanje ne more več zahtevati.
90.	člen
Prošnja za vpostavitev v prejšnje stanje ne zadržii izvršitve odločbe o prekršku. Vendar pa sme oblastni organ, ki mu je izročena prošnja, glede na okoliščine odrediti, da se izvršitev kazni odloži dotlej, dokler se ne reši prošnja za postavitev v prejšnje stanje.
VII.	poglavje
UVEDBA IN POTEK UPRAVNEGA KAZENSKEGA POSTOPKA
1.	Povod za uvedbo postopka
91.	člen
Postopek se uvede po ovadbi, po prijavi in priznanju samega storilca prekrška ali po službeni dolžnosti.
Upravni kazeuski postopek o prekrških iz drugega odstavka 1. člena se uvede na zahtevo javnega tožilca.
Ovadba se vloži pismeno ali poda ustno na zapisnik.
92.	člen
Upravni kazenski postopek se izvede hitro in kratko, vendar tako, da to ni na škodo pravilni odločbi o prekršku.
Dokazovanje se omeji na dejstva, ki so bistvena za ugotovitev materialne resnice.
2.	Zaslišanje obdolženca
93.	člen
Obdolženec mora b:ti zaslišan o zadevi, zaradi katere se zoper niega vodi postopek.
94.	člen
Obdolženec se zasliši ustno.
Ob začetku prvega zaslišanja je treba obdolženca najprej vprašati za splošne osebne podatke po tej le vrsti:
priimek, očetovo in njegovo ime ter klicno ime, pokTc, dan, mesec in leto ter kraj rojstva, kje stanuje, alî je oženjen (omožena), koliko ima otrok, č:gav državljan je, ali je p:smen, kakšno je njegovo gmotno stanje, ali je bil že sodno ali upravno kaznovan, kdaj in zakaj, ali je v preiskavi in. če ie mladoleten, kdo ie njegov zakoniti zastopnik.
Ko Obdolženec da svoje osebne splošne podatke, mu tisti, ki vodi postopek, pove, zakai je klican na odgovor, in ga pozove, naj pove vse, kar je v zvezi s prekrškom, zaradi katerega se zaslišuje.
95.	člen
Obdolženec se sooči s pričo, ali z udeležencem, če se njiju izpovedbe ne ujemajo v važnih točkah in če se to protislovje ne da odpraviti drugače.
Ce se obdolženčevo priznanje ujema z dognanimi okoliščinami, se ne zbirajo nadaljnji dokazi.
96.	člen
Če je obdolženec gluh, se mu postavi vprašanje pismeno, če pa je nem, se pozove, nai odgovori pismeno. Če se zaslišanje ne more na ta način opravit', se pokliče zaradi tol-mačenta taka oseba, ki se lahko sporazume s obdolžencem.
97.	člen
Če obdolženec nima bivališča, če ne more dokazati svoje istovetnosti all če je utemeljen sum, da bo pobegnil, se sme pripreti.
Pripornik se mora zaslišati takoj, najpozneje pa v 24 urah po tem, ko je bil priprt.
Pripor se računa v časno kazen oziroma v denarno kazen. računajoč en dan pripora za en dan odvzema prostosti, tri dni poboljševalnega dela oziroma 150 dinarjev denarne kazni.
98.	člen
Če je kdo v pijanem stanju zaradi svojega ravnanja nevaren za javni red in mir ali je zaradi takega stanja v nevarnosti življenje, se pripre za toliko časa, dokler se ne iz-trezni.
3.	Zaslišanje prič
99.	člen
če ie to potrebno za ugotovitev dejstev, se v upravnem kazenskem postopku zaslišijo priče.
Vsakdo, ki je poklican za pričo, mora na poziv priti in pričati. Tisti, ki zaradi onemoglosti, bolezni ali nesposobnosti ne morejo priti, kamor so povabljeni, se zaslišijo kot priče v svojem stanovanju.
Priča se sme oprosfti dolžnosti pričanja, če navede za to opravičene razloge, zlasti pa, če je z obdolžencem v bližnjem sorodstvu.
100.	člen
Kot priče se ne morejo zaslišat' uradne in druge osebe o dejstvih, ki jih morajo varovati kot uradno tajnost, dokler jih tega ne odveže pristojni organ.
101.	člen
Pričo zasliši uradna oseba, ki vodi postopek, razen če ž vi, priča zunaj njenega področja. V tem primeru sme zaslišanje opraviti pristojni oblastni organ, v katerega področju priča biva.
102.	člen
Priče se zaslišujejo posamezno in druge priče ne smejo Irti navzoče.
Priča se pred zaslišanjem opomni, da mora na vsa vprašanja izpovedati pravo resnico in da ne sme ničesar zamolčati, ter se opozori na posledice, ki jo zadenejo, če bi govorila neresnico.
103.	člen
Pričo je treba najprej vprašati za splošne osebne podatke, in sicer po tejle vrsti: priimek, očetovo in njeno ime, koliko je stara, poklic, kje je rojena, kje stanuje, ali je v preiskavi in v kakšnem razmerju je do obdolženca oziroma do oškodovanca.
Med zasliševanjem se priča pozove, naj sama izpove, kat ji ie znanega o zadevi. Po potrebi se ji postavijo vprašanja, da dopolni ali pojasni tisto, kar je izpovedala? Pričo je treba vselej vprašati, odkod ji je znano tisto, o čemer priča.
104.	člen
če je treba ugotoviti, ali priča pozna osebo ali predmete, se zahteva od nje najprej, naj jih opiše ,in navede znake, po katerih se razlikujejo, in se ji šele nato pokaže oseba ali predmet zaradi spoznanja.
105.	člen
Priče se smejo soočiti, če se njih izpovedbe ne ujemajo v važnih točkah in se to protislovje ne da odpraviti drugače.
106.	,člen
4.	Ogled
107.	člen
Ce je za ugotovitev ali razjasnitev kakega važnega dejstva treba osebnega opažanja, se opravi ogled.
Oblstni organ, ki je odred 1 ogled, določi, katere osebe se pokličejo, da prisostvujejo ogledu.
5.	Izvedenci
108.	člen
Ce je treba za ugotovitev ali presojo dejstev posebne izobrazbe, se odredita eden ali dva izvedenca.
Za izvedenca se ne sme vzeti nekdo, ki ne more biti priča
109.	člen
Izvid izvedencev se vpiše v zapisnik takoj, sme pa se dati tudi pozneje v roku, ki ga določi oblastni organ, ki vodi postopek.
Neskladnost ali nejasnost v mnenju izvedencev se odpravi s tem, da se izvedenci zaslišijo ali da se ponovi ogled z istimi ali drugimi izvedenci.
6.	Preiskava stanovanja in oseb
110.	člen
Preiskava stanovanja in drugih prostorov ali osebe se sme ukreniti samo tedaj, če se da utemeljeno pričakovati, da se bodo v prostorih, stvareh ali pri osebi našli predmeti ali sledovi, ki bi utegnili biti važni za postopek, oziroma da bo mogoče s preiskavo stanovanja in drugih prostorov obdolženca prijeti.
111.	èie n
Preiskavo odredi oblastni organ, ki vodi postopek. Osebno preiskavo ženske osebe mora opraviti uslužbenka ali kaka druga ženska, ki ji je mogoče zaupati preskavo.
Uradna oseba, ki naj preišče stanovanje in prostore, mora imeti pismeno odločbo, ki jo mora pred pričetkom preiskave sporočiti.
112.	člen
Pred preiskavo se pozove tisti, pri katerem naj se preiskava opravi, naj sam izda osebo ali predmet, ki se iščejo. Šele če se tako ne dobi. kar se išče se opravi preiskavo.
Preiskava se opravi takoj in brez poziva, naj se izdajo osebe ali predmeti, če bi bilo nevarno odlagati ali če naj se opravi preiskava v javnih prostorih.
113.	člen
Stanovanje se sme preiskati le podnevi. Ce pa se med preiskavo znoči, se začeta preiskava zaradi tega ne prekine.
Preiskavi stanovanja morata prisostvovati dve polnoletni osebi.
114.	člen
Posestnik stanovanja ali prostorov se pozove, naj prisostvuje preiskavi. Ce je odsoten se pozove eden od odraslih doinačih oziroma sosed.
Vrata stanovanja ali drugega prostora oziroma shrambe se odpre šiloma, če jih lastnik ali njegov pooblaščenec na poziv uradne osebe ne odpre ali če je odsoten.
Preiskava v oblastnih ustanovah se srne opraviti samo v navzočnosti starešine te ustanove ali njegovega namestnika.
115.	člen
Predmeti, zaradi katerih je bila preiskava odrejena, se odvzamejo.
Ce se pri preiskavi odkrijejo predmeti, ki so vzeti iz javnega prometa ali se nanašajo na kaznivo dejanje ali prekršek, se prav tako odvzamejo.
116.	člen
O vsaki preiskavi se sestavi zapisnik, v katerega se poleg drugih podatkov vpiše odločba, na podlagi katere se je opra-V la preiskava, in v njem popišejo vsi odvzeti predmeti. Prepis zapisnika se izda tistemu, pri katerem je bila preiskava.
7.	Kazen za kršitev postopka
117.	člen ’
Priča ali izvedenec, ki na poziv ne pride in svojega izostanka ne opraviči, se kaznuje v denarju do 500 dinarjev, če pa brez opravičenih razlogov noče pričati oziroma oddati mnenja, pa v denarju do 1000 dinarjev. Ce denarne kazni v določenem roku ne plača, se mu spremeni v kazen poboljševalnega dela, računajoč en dan poboljševalnega dela za vsakih 50 dinarjev.
118.	člen
Kdor se med postopkom kljub opominu nedostojno vede ali ovira uradno delo, se kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev; če te kazni v določenem roku ne plača, se mu spremeni v sorazmerno kazen poboljševalnega dela.
119.	člen
Pritožba, ki jo vloži priča ali izvedenec zoper odločbo o kazni, s katèro je b.l kaznovan, ker ni hotel pričati oziroma oddati mnenja, ne zadrži izvršitve kazni.
VIII.	poglavje
ODLOČBA O PREKRŠKU
1.	Izdaja odločbe
120.	člen
Ko se zbere dokazno gradivo, se v postopku izda odločba o prekršku.
Ce odloča o prekršku izvršilni odbor ljudskega odbora ali komisija, se sklepa o prekršku z večino glasov.
121.	člen
Odločba o prekršku obsega: naziv oblastnega organa, osebne podatke obdolženca, predmet postopka, dispozitiv, utemeljitev in pouk o pritožbi! ter datum, podpis in pečat.
122.	člen
V	dispozitivu se odtoči o prekršku, o povračilu škode in o stroških postopka. O prekršku se odloči tako, da se izreče kazen ali postopek ustavi.
123.	èlen
V	utemeljitvi se na kratko navede stanje stvari v zvezi z dokazi in zagovorom ter pravni predpisi, na katerih je utemeljena odgovornost obdolženca oziroma njegova oprostitev od kazni ali ustavitev postopka.
124.	člen
V	pouku o pritožbi se da stranki pojasnilo, da ima zoper odločbo o prekršku pravico pritožbe, na kateri oblastni organ ie treba pritožbo nasloviti, komu iz roč ti in v kakšnem roku, in v njem pripomni, da se pritožba lahko vloži pismeno ali pa poda ustno na zapisnik.
125.	člen
Če obdolženec med postopkom umre. če zastara pravica do pregona ali če se na podlagi izvedenoga postopka ugotovi, da dejanje ni prekršek oziroma da ni dokazov, da je prekršek storil obdolženec, ali da ni druge podlage za odgovornost, se izreče odločba, s katero se postopek ustavi.
2.	Povračilo škode
126.	člen
Dokler se ne izda odločba o prekršku na prvi stopnji, lahko oškodovanec poda zahtevek za povračilo škode, ki mu je b la prizadeta s prekrškom.
O oškodovančevem zahtevku se odloči v odločbi o prekršku. Ce se višina škode ne da ugotoviti ali če bi se z razpravo o škodi oviral hiter postopek, se oškodovanec napoti s svojim zahtevkom k pristojnemu sod šču. da ga tam uve-
ljavi. Če zahteva oškodovanec večje povračilo, kakor pa inu ga ie mogoče priznati po ugotovljenih okoliščinah, se mu prizna povračilo po ugotovljenih okolišč-nah, za ostanek pa se napoti k pristojnemu sodišču, da ga tam uveljavi.
3.	Stroški' postopka
127.	člen
Stroške postopka plača tisti, ki ie kaznovan zaradi prekrška.
Stroške postopka o prekršku, glede katereaa ie bil postopek ustavljen, trpi javna oblast. Kdor ie oproščen kazni, je lahko oproščen tudi stroškov postopka.
Če se v istem postopku izda odreba o prekršku za več oseb. morajo stroške tega postopka plačati sorazmerno vsi, ki so bili kaznovani.
Če se postopek ustavi, zato ker se je izkazalo, da je bil oškodovančev predlog neresničen, mora stroške postopka plačati oškodovanec.
V odločbi o prekršku sc določi, kdo plača stroške postopka in koliko znašajo, če za ugotovitev zneska stroškov ni zadosti podatkov, se lahko odmerijo tudi pozneje s posebno odločbo.
128.	člen
Stroški postopka obsegajo dejanske izdatke za pravilno vodstvo postopka.
129.	člen
Stroški postopka in prisojeno povračilo škode, prizadejane s prekrškom, se Izterjajo po upravni poti. Če je treba stroške in povračilo škode prisilno izterjati z izvršbe na nepremičninah, opravi to pristojno okrajno sodišče.
IX.	poglavje
PRAVNA SREDSTVA
1.	Pritošba
130.	člen
Zoper prvostopno odločbo o prekršku ima obdolženec pravico pritožbe na neposredno v šji oblastni organ. Oškodovanec ima to pravico samo glede povračila škole.
Pravico pritožbe imajo tudi osebe, kaznovane po 117 in 118 členu tega odloka.
131.	člen
Pritožbo je treba vložiti v osmih dneh po sporoč tvi odločbe.
Pritožba se vloži pismeno ali poda ustno na zapisnik pri oblastnem organu, ki je izdal prvostopno odločbo.
132.	član -
Pritožbe ni treba posebej utemeljevati, temveč zadostuje, če pritožnik navede, glede česa ni zadovoljen z odločbo.
133.	člen
Oblastni organ, kateremu je pritožba izročena, jo mora brez odlašanja poslati oblastnemu organu, ki je pristojen za izdajo odločbe na drugi stopnji.
134.	člen
Drugostopni oblastni organ zavrne prepozno vloženo ali nedopustno pritožbo. Če drugostopni organ ob tej pritožbi ugotovi, da je odločba o prekršku nezakon ta. pretrese po uradni dolžnosti vso .zadevo ter izda odločbo o sami stvari.
Ko višji oblastni organ rešuje pritožbo, sme odločbo o kazni potrditi, razveljaviti ali spremeniti.
Če višji oblastni organ ugotovi, da je prvostopno odločbo izdal stvarno nemistojni organ, razveljavi odločbo o prekršku ter prepusti zadevo stvarno pristojnemu organu.
Če se je pritožil samo obdolženec, se odločba o prekršku ne sme spremeniti v njegovo škodo.
Preden izda višji oblastni organ svojo odločbo, sme zadevo vrniti prvostopnemu organu, da se postopek dopolni.
2.	Razveljavitev in razglasitev ničnosti pravomoćne odločbe o prekršku po nadzorstveni pravici
135.	člen
Vsak oblastni organ, višji od tistega, ki je izdal prvostopno odločbo, sme v mejah svoje pristojnosti tudi po lastni spodbudi razveljaviti nezakonito ali nepravilno pravnomočno odločbo o prekrških. Če se pravnomočna odločba razveljavi, se stvar prepusti pristojnemu prvostopnemu oblastnemu organu v ponovno rešitev.	♦
Višji oblastni organ sme nezakonito pravnomočno odločbo o prekršku razglasiti za nično. V takem primeru ugasnejo pravne posledice odločbe o prekršku.
136.	člen
Prav'-ca, ki je v tem, da se odločba o prekršku razveljavi ali razglasi za nično, se sme uveljavljati v šestih mesecih po njeni pravnomočnosti.
X.	poglavje
MANDATNI POSTOPEK
137.	člen
Če gre za prekrške, za katere je predpisana samo denarna kazen, In to v natančno določenem znesku, vendar največ do 50 dinarjev sme oblastni organ s svojimi predpisi pooblastiti pripadnike Narodne Zaščite ali uslužbence mšpekcijsk h organov, da na samem kraju izterjajo to denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri samem prekršku. Z odlokom se lahko pooblastijo tudi druge uradne osebe, da za določene prekrške izterjajo kazen po tem postopku.
Kazni se izterjajo proti potrdilu.
Kadar se izterjuje denarna kazen na samem kraju, ni dopustna pr-tožba.
Če se ne izterja kazen na samem kraju, se tisti, ki je' storil prekršek, ovadi oblastnemu organu, pristojnemu za odločbo o prekršku. Prav tako se ravna tudi tedaj, če tisti, ki je storil prekršek, noče na mestu plačati kazni.
. TRETJI DEL
XI.	poglavje
IZVRŠITEV KAZNI Splošne določbe
138.	člen
Odločba o prekršku se izvrši, ko postane izvršna.
Odločba o prekršku postane izvršna, ko se po pravnomočnosti sporoči obdolžencu. Odločba, s katero je izrečena denarna kazen, postane izvršna, ko izteče v njej določeni rok za plačilo kazni.
Če kaznovani ne more dokazati svoje istovetnost, al; če nima stalnega bivališča, oblastni organ, ki je odločil o prekršku na prvi stopnji, pa misi', da bi kaznovani utegnil one-mogočniti izvršitev odločbe o prekršku, dredi v odločbi, naj se izvrši ne glede na pritožbo. V takem primeru se odločba o prekršku izvrši takoj.
139.	člen
Kazni izvrši oblastni organ, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. Kazen odvzema prostosti in izgona izvrši odsek za notranje zadeve pri izvršilnem odboru okrajnega ljudskega odbora.
Kazen poboljševalnega dela izvrši odsek za notranje zadeve. razen če jo je izrekel krajevni ljudski odbor.
140.	člen
Kazen odvzema prostosti se izvrši v zaporih.
Moški prestajajo kazen odvzema prostosti ločeno od žensk.
141.	člen
Kazen poboljševalnega dela se izvršuje posamezno ali v delovnih skupinah, v bivališču kaznovanega ali zunaj tega kraja.
Med prestajanjem kazni poboljševalnega dela mora kaz-
novam delati dodeljeno mu delo v določenem času. Izven tega časa pa je prost.
142.	člen
Izvrš.tev kazni odvzema prostosti, poboljševalnega dela in z gon a se odloži, če ie kaznovani bolan. Če gre za kaznovano ženo, ki je noseča, se izvršitev kazni odloži za čas 4 mesecev pred porodom in 8 mesecev po porodu.
143.	člen
Začeto izvrševanje kazni odvzema prostosti in poboljševalnega dela se sme prek nit največ za 10 dni, če je zaradi smrti staršev, zakonca, otroka ali kakega drugega opravičenega razloga to potrebno. Odločbo o tem izda oblastni organ, ki izvršuje tako kazen.
Čas prekinitve se ne šteje v izvrševanje kazni.
144.	člen
Upravne kazni odvzema prostosti, poboljševalnega dela in izgona se izvršujejo na stroške oblasti.
Stroški za izvršitev drug.h kazni se izterjajo od kaznovanega po upravni poti. Če je treba stroške pristno izterjati z izvršbo na nepremičnine, opravi to pristojno okrajno sodišče.
ČETRTI DEL
Prehodne in končne določbe
145.	člen
Posebni predpisi o upravnih prekrških, ki so v veljavi na dan uveljavitve tega odloka, ostanejo v veljavi v kolikor ne nasprotujejo odločbam tega odloka.
Če se v posebnih okrožnih predp:sih za prekrške predpisane upravne kazni, katerih največja mera ni določena, se od dneva uveljavitve tega odloka uporabljajo največje mere kazni, kakor so predpieane s tem odlokom.
Kjer je v posebnih predpisih o upravnih prekrških predpisana kazen prisilnega dela brez odvzema prostosti, velja, da je predpisana v isti višini kazen poboljševalnega dela.
146.	člen
Določbe prvega dela tega odloka se uporabljajo tudi za tiste prekrške, ki so bili storjeni do dneva njegove uveljavitve, pa o njih postopek še ni pravnomočno dokončan, če so milejše za storilca.
Določbe drugega dela tega o41o_ka se uporabljajo tudi za vse nerešene zadeve o prekrških. Če je prvostopna odločba izdana pred uveljavitvijo tega odloka odloči o pritožbi zopet tako odločbo na drugi stopnji organ, ki je bil za to pristojeri po dosedanjih predpisih.
147.	èien
Poslovnik za upravni kazenski postopek in natančnejše določbe o izvrševanju kazni predpiše na predlog poverjenika za notranje zadeve Izvrš lni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
148.	člen
Ta odlok dobi veljavo 15 dni po objavi v Uradnem listu.
Koper dne 18. julija 1949.
Tajnik:	Predsednik:
Potleca Pietro	Petr č Vladimir
Zapisnik Vil. rednega zasedanja Istrskega okrožnega LO.
ki se je vršilo dne 13. III. 1949. v Izoli.
Predsednik delovnnega predsedstva Petrič Vladimir odpre ob IO uri zasedaje ter pi^dravi nazvoče, zlasti komandanta VU J A. ki nato pozdravi zasedanje.
V delovno predsedstvo so predlagani in soglasno sprejeti: Peirič Vladini r kot predsednik. Potleka Pietro kot taj-n.k n Božič Ivan kot član. Za člane verifikacijske komisije so predlagani in izvoljen : Vok Anton, Agarinis Nazario in Morgan Karlo. Za overovatelje zapisnika so predlagani in izvoljen : Croll ni Dante, Benčič Franc in Jugovac Anton.
Predsednik Petr e nato predlaga tale
dnevni red:
1)	Poročilo verifikacijske komisije,
2)	poročilo overovateljev zapisnika VI. zasedama,
3)	poročilo Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega llud-skega odbora,
4)	predlog proračuna za leto 1949,
5)	odloki,
6)	potrditev odredb, k: jih je izdal Izvršilni odbor IOLO na podlagi pooblastila za izdajanje uredb s področja gospodarstva,
7	sklep o odcepitvi naselja Reganzini od KLO Krasica m priključitev k KLO Grožnian,
8)	razrešitev sodnikov Všjega ljudskega sodišča in okrožnega ljudskega sodišča.
9)	odobritev odredbe V.Siega javnega tožilca o razrešitvi in imenovanim
10)	slučajnosti.
Ad. 1
Poročilo verif kacMske komisije poda Morgan Karlo. Iz poročila je razvidno, da se je število članov zmanjšalo za 10, ker je 8 članov podalo ostavko, eden je bil na prošnjo razrešen eden je pa umrl. Tako šteje sedaj Istrski okrožni ljudski od-
bor 145 članov, od katerih je 108 prisotnih, 13 opravičeno od-sotn h, 24 pa neoprav ceno odsotnih. Iz navedenega torej sledi, da ie zasedanje sklepčno-. Poročilo verifikacijske komisije se sprejme brez pr.pomb ter se priloži k zapisniku.
Ad. 2
Knez Viktorija poda poročilo overovateljev zapisnika prešniega zasedanja, iz katerega je razvidno, da so overo-vatelii zapisnik pregledali ter ugotovili da ie pravilno sestavljen in da so prevodi skladni.
Poroč lo overovateljev zapisnika komisije se odobri brez pripomb.
Ad 3
Poročilo Izvršilnega odbora poda predsednik Izvršilnega odbora Beltram Julij. V diskusiji k poročilu Izvršilnega od-bo-ra sodelujejo Buie Ivan, Vatovec Ernest in Medica Erminij. Poroč lo se da nato na glasovanje in ie soglasno sprejeto.
Ad. 4
V. d. poverjenika za finance Herkov Danilo nato prečita z obrazložitv.jo predlog proračuna za leto- 1949 ter finančni odlok za okrožni proračun Istrskega okrožnega ljudskega odbora za proračunsko leto 1949. Predlog kakor tudi finančni odlok sta soglasno sprejeta.
Ad 5
V imenu Izvršilnega odbora poda V. d. poverjen ka za sodstvo Kolenc Črtomir naslednje predloge za sprejem novih odlokov z obrazložitvami:
a) Odlok o spremembi odloka o ureditvi ljudskih sodišč Istrskega okrožja z dne 3. avgusta 1947.
Izvršilni odbor podaja predlog tega odloka, ker že iz-pretn mani odlok določa, da okrožno ljudsko sodišče sodi v drugi stopnji v svetu treh sodnikov. Enako je urejeno tudi v nekaterih drugh naprednih državah. Sojenje v drugi stopnji
je zrazito kasatorično-revizijsko, med tem ko so ljudski sodniki v ■ smislu načel o demokratičnosti ljudskh sodišč pritegnjeni k sodstvu zaradi tega, da prinašajo v sodstvo pravni čut ljudstva, to se pravi, da sodelujejo pri meritornem odločanju posameznih primerov. Sodniki porotniki torej ne bi mogli prispevati k odločanju o pravnem vprašanju posameznih primerov, prav tako ne bi mogli sodelovati pri nadzorstvenem delu sodišč, vsled česar se predlaga navedena sprememba.
b)	Odlok o razrešitvi veljavnosti predpisov Izvršlnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora izdanih na osnovi 58. člena odloka o javnih uslužbencih.
V okviru novega uslužbenskega sistema je Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora na osnovi, pooblast-la iz 58. člena odloka o javnih uslužbencih izdal več odredb. Veljavnost teh se s pričujočim odlokom prenaša tudi na tiste javne organe oziroma ustanove, ki niso podrejene Izvršilnemu odboru, kakov na pr. Javno Tožilstvo.
c)	Odlok o dopoln tvi odloka o vodstvu matičnih knjig z dne 29. junija 1948.
Pokazala se je potreba po ureditvi upisa v matične knj,-ge on h zakonskih zvez, ki so bile sklenjene med Narodno osvobodilno borbo in kasneje pred Narodno osvododiln.mi odbori in vojaškimi oblastvi Narodno Osvobodilne Vojske, pa še do danes niso bile registrirane radi manjkajočih točnejšdi predpisov. Predlagani odlok to pomanjkljvost popravlja.
d)	Odlok o ukinitvi odloka o izplačilu trinajste mesečne plače delavcev in nameščencev z dne 8 februarja 1948.
Ukinitev trinajste plače se predlaga ker ta ni v skladu z načeli ljudske oblasti. Poleg tega so bili v teku leta 1948 rešeni raznh. problemi, ki zagotavljajo vsem delovnim kategorijam možnost zaslužka, ki odgovarja osnovnim potrebam. Uvedene so bile norme, ki dajajo delavcem možnost pravičnega nagrajevanja in zaslužka po storjenem delu. Za urad-n štvo- se je izvedla sistematizac.ja, ki je v splošnem pov šala prejemke za 25%>. Uvedle so se nagrade za delo ki ga opravljajo uslužbenci. Take nagrade se morejo podeljevati skozi vse leto. Podvzemajo se ukrepi, da bodo delovni ljudje do^ bili večje n boljše količ.ne blaga za svojo plačo-. Podvzemajo se ukrepi za izboljšanje menz in preskrbe sploh. Na ta način seveda vestni in delavni uslužbenci z ukinitv.jo 13. plače ne bodo prav nič pr zadeti.
Vsak od iznešen h predlogov odlokov je posebej dan na glasovanje in soglasno sprejet.
Ad. 6
Predsednik Petrič prečita seznam odredb, katere je na podlagi odloka o pooblastitvi Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb s področja gospodarstva zdal v času po
zadnjem zasedanju Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Soglasno se sklene, da se te odredbe potrdijo.
Ad. 7
Prečita se dop.s prebivalcev zaselka Reganzini, kateri prosijo naj bi se jih odcep lo od krajevnega ljudskega odbora Krasica ter priključio k KLO Grožnjan. Prav tako se prečita mnenje Izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora Buje, ki priporoča naj se prošnji/ugodi. Nato se soglasno sklene, da še prošnji ugodi.
Ad. 8
Predsedn k Petrič predlaga naj bi se z ozirom na odlok o spremembah odloka o ureditvi ljudskih sodišč, ki odpravlja sodnike porotnike pri Višjem lujdskem sodišču razrešili dosedanji sodniki porotniki tega sodišča 'n sicer: Bordon Nazarij, P.šot Rado, Buzdachin Lucia, Sorta Giordano, Makovac Giorgio, Bolè Caterina in Zabbia Paimira. Pri okrožnem ljudskem sod šču naj bi se razrešili: sodniki porotniki, Pavlič Peter, Maraspin Giorgio, in Zacchigna Avgust. Oba predloga sta soglasno sprejeta.
Ad. 9
Višji javni tož.lec je v smislu 3. člana, drugi odstavek odloka o spremembah in dopolnistvah odloka o ustanovitvi in pristojnosti javnega tožilstva za Istrsko okrožje z dne 7. decembra 1947 predložil v potrditev svojo odredbo z dne 1. marca 1949, s katero imenuje za okrožnega .javnega tožilca Appolonia Aco, dosedanjega okrajnega tožilca v Bujah /a okrajnega tožilca v Kopru pa Furlana Dušanan, dosedanjega referenta v okrožnem javnem tožilstvu v Kopru. Z isto odredbo se razrešujeta dosedanji okrožni javni tožilec dr. Zega Bo-ž dar in okrajni javni tož.lec za koprski okraj Cufer Ivan. Ta odredba se soglasno potrdi.
Ker se k slučajnostmi nihče ne prijavi, predsednik ob 17 uri zaključi zasedanje.
Smrt fašizmu — svobodo narodu’
Isola, dne 13. marca 1949.
Tajnik:	Predsednik:
Pot/eca Pietro	Petr č Vladimir
Podpisani smo pregledali ta zapisnik n ugotovili, da je pravilno sestavljen m da so prevodi skladni.
Crollini Dante	Benčič Franc Jugovac Anton
OGLASI IN OBJAVE
R 56/49
Spodaj navedeni tovar ši so pogrešani izza narodno-osvo-bod Ine borbe in iz ruske fronte ter je njih usoda neznana.
Ker je vjerjetno. da bo glede njih nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njih svojcev postopanje o proglasitvi mrtvim.
Vsakdo, komur je o njih usodi kaj znanega, se poziva, da to sporoči nemudoma Okrajnemu ljudskemu sodišču v Kopru.
Ali kdo o spodaj navedenih pogrešanih tovarišev še živ;, se poziva, da se zglasi pri tem sodišču ali da kako vest o sebi.
Po 15 oktobru 1949 bo sodišče na ponoven predlog odločilo o proglasitvi spodai navedenih pogrešancev za mrtve.
1)	Dotnjo Auguštin sin Štefana in Babič Antonije, roj. 1.
7.	1921 v Montinjanu št. 251, bivajoč istotam št. 251 ;
2)	E 1 e r Karel pok. Josipa in Babič Marije, roj. 23. 5. 1902
v Sv. Antonu, bivajoči istotam št. 34;
3)	Hrvatù n Albin sin Antona in Ivanke Cerut. roj. 5. 4.
1921 v Grintovcu, bivajoč istotam št. 12;
4)	Kocjančič Ivan sin Ivana in Katarine Lovrečič, roj. 2Ò. 1. 1924 v Lavoru, tam bivajoč št. 104;
5)	Kod ar in Bazil j sin Antona in Antonije Hrvatin, roj.
22.	9. 1927 v Loparju, tam biv. št. 256;
6)	Muzlavec (Muzlovič) Atilij sin Franca in Novel Karoline, roj. 9. 10. 1919 v Škofiji, tam b vajoč št. 330;
7)	Muzlovec (Muzlovič) Marj sin Franca in Novel Karoline, roj. 17. 7. 1927 v Škoiji, tam bivajoč na št. 330;
8)	M a r k e ž i č Rudolf pok. Mart.na in Marije Gržančič, roj. 1904 leta v Žrniovcu in tam b v. št. 39;
9) M o ž e n i č Emil pok. Karla in živ. Antonije Možanič, roj. 5. 11. 1919 v Potoku tam bivajoč št. 217;
10)	O 1 e n i k Albin pok. Antona in Apolloiro Antonije, roj.
9.	4. 1901 v S. Toma tam bivajoč št 13;
11)	Sosič Karol Gašpar pok. Franca in živ. Marije Štur-man, roj. 7. 1. 1925 v Pomjanu tam biv. št. 14,
Okrajno ljudsko sodišče
V Kopru, dne 20. 4. 1949.
Izdajata Vojna uprava JA in Istrski okrožni LO v Kopru. - Uredništvo in uprava v Kopru. Odgovorni urednik: Kolenc
Črtomič, Koper. - Tiskala Gradska štamparija v Puli.