GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Delavnega Ljudstva. Glas Svobode. GLAS SVOBODE SLOVENIC WEEKLY Drvoted To The Interests Ov GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. “OD BOJA DO ZMAGE”! -%, ^ “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 12. “Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 20. marca 1908. SSSSSSZT Leto VII. ALI JE TUDI TO “SKRAJNO FALOTSTVO?!! Morgan, Pa. 15 marca 1908. (Izvir eo.) Uredništvo “Glas Svobode:” — Na izvanredni seji društva “Bratstvo” št. 6. S. N. P. J. v Morgan, Pa. cin : 15 'marca se je skl gnilo, da se priobči v listu “Glas Svobode” nasledil j a RESO-LUCIJA. Vsem bratskim društvom pod okriljem S. N. P. Jednote kličemo, da delujejo na glavni odbor, da se pirej ko mogoče skliče (vsaj v začetku meseca maja) izvanredna konvencija S. N. P. J. To pa iz sledečih vzrokov: 1. radi neobjavljenja Jednotine inkorporacije v pravilih, kakor je bilo to sklenjeno na III. ¡konvenciji v La Salle, UL; 2. radi nezmožnosti novega odbora dobiti ¡blagajno od! prejš-nega blagajnika P. Klobučarja. 3. radi nerednega poslovanja glavnega tajnika P. Knžeta, kateri ne odgovarja niti na najvažnejša vprašanj® od društev; 4. radi nepravilne volitve na tretji konvenciji v La Salle, III. '5. in radi tega, ker glavni tajnik ne da zahtevane varščine. Za društvo “Bratstvo” št. ti. S. N. P. J: (Pečat.) Pr. Miklaučič, predsednik; P. Dnmota, tajnik; Juliuis Lesjak, blagajnik. Razgled po svetu. AUSTRO OGERSKA. SKRAJNO FALOTSTVO bratcev pod “proletarčevo” zastavo pride na dan kajti mera dobrih del je že polna, in počilo bo! — Plačilo .ne izvstane!!! Sodil bo narod! To naj vam zadostuje za danes. Ameriške vesti. Budapest 19. marca. Ogerski minister notranjih zadev, Anclras-sy je bil pri 'zadnji seji zaradi političnih demonstracij za splošno volilno' pravico interpeliran, zaradi skrajno surovega nastopa policije proti demostrantom. Minister je branil vlado, rekoč da demonstranti so ravno nasprotno dosegli, kar so hoteli, Vlada mora skrbeti za javen red in mir. in v slučaju da se demonstracije še ponavljajo, razpustil bode vse strokovne in delavske zveze. Zagreb 19. marca. V hrvaškem saboru bil .je pri pozdravu kraljevega pozdrava na novi sabor velikanski krik in vriše. Poslanci so hiteli na tribuno, da strgajo -predsedniku iz ruk kraljevo spomenico. Vlada katera ima samo 3 kimovce na svoji strani, bila je Obrez moči. Med največjim vpitjem žvižganjem in ropotom se je sabor zakluičil za nedoločen čas. Iz sabora razširila se je demonstracija po celem mestu in prihajajoče poslance koalicije se je pozdravljalo z burnimi prizori na ulicah kakor s usipavanjem cvetek, hura in živijo klici. Tovarna lokomotiv v Dum Novem mestni je odpustila radi stavke 2800 delavcev. FRANCIJA. Pariz 19. marca. General de Amande javlja iz Maroko, da so se podali vsi vodji roda Ncab, ko je francoska vojna prišla pred mesto Settat. Starostno zavarovanje delavcev na Francoskem. — Stroški v ta namen bodo- znašali 282 milijonov tka dosežejo maksimum 545 milijonov1. NEMČIJA. Frankfurt. 19. marca. Včeraj začele so se obravnave med stavbeniki in delavsko zvezo da se pride do poratouma med! obema stran,kama. ¡Obravnava pomenja vojsko ali mir, sreči ali poman-kanje za stotisočie 'delavcev. Ako ne pridb do sporazuma, postane Ifcrez dela! okrog 300.000 ljudi, kaj,ti' prizadeti so visi kateri so v dotiki s stavbinskem delom. Pnuistka statistika o samomoru za leto 1907 je ravno kar izgotovljena in izdiana. Po tej statistiki ni v Prtusiji tekom, pretvMega leta nič manj kot 7298 oiseb storilo samomor. Izmed teh je 5584 moških in 1714 ženskih,. Svetovne Uganko — 10 c. Ivan Kakier, 629 Laflin St., Chicago. 111. RUSKA. Petrovgrad 19. marca. Stoly-pin ministeuski predsednik in admiral Dikoff sta bila včeraj >pri deželno brambni komisiji in pov-darjala naj poslanci dovolijo denar za zgradbo novih ladij, katerega je duma, črtala v zadnjom zasedanju ;Stoly-pin je povdarjai, da se malj z gradbo ladij takoj prične aL pia popolnoma opusti, ker po njegovih nazorih hi morala Rusija zgraditi zopet veliko floto, vendar pa je pripravljen udati se ljudski volji to je diumi, ako o us drugače hoiče. V imenu vlade pa izjavlja, da nima nobenih posledic ¡za dumo ako ne dovoli denarja ¡za g-radbo novih bojnih ladij. Komisija so še ni izrekla, vendar je pa nasprotna privolitvi kaeega zneska za brodovje. — “Reč”, ki izhaja v Petrogradu pravi: Indulst-rijalni polom v Ameriki zadel ni samio Ameri-kanokegia delavca, temveč tudi uboge Julde v vsih mestih Rusije. Ti ljudje so se hoteli preseliti v Ameriko in ker je kriza zadela ta kontinent ne morejo dobiti potrebnega denarja niti za življenje niti 'za pot. V večjih slučajih so na robu glada in stradanja. KITAJSKO. Honkong 19. manea. Zaplenjeno japonsko ladij o Tatsu Maru, eo danes Kitajci oprostili. Z tem činom so tudi ¡zginili vojni oblaki na daljnem uStoku. ŠVICA. Tesarji v Zuerichu, kateri so bili dalj' ISasa na stavki so zmagali Delodajalci so povišali delavcem plače in znižali dnevnik. Upor v Haiti. 27 odličnih meščanov je vojaški sod obsodil na smrt, ker so baje hoteli prekucniti sedajno vlado. Francoski poslanec popišuje M. Leeomte, novegia baltiškega ministra notranjih zadev, kot brutalnega ib 'krvoločnega imperatorja. Tujezeniei, kakor se poroča so v nevarnosti. Nemška križarka “Bremen” in kritiška križarka “Indefatigable” Ste včeraj dospeli v Port au Prince s polnim parolm in pripravi j eni za vsak napad, Bojno brodovje drugih narodnosti kroži okoli tega pristanišča pričakuj olč vsakratnih povelj vladnih zastopnikov. ITALIJA. 'Predlog socijalist Bissolati, da se odštran i ponče vanj e veromian-fca v šolah je italijanska Zbornica \z veliko množino odbila. 60 poslancev je glasovalo z® in 347 proti temu predlogo. Socijalistični kandidat umorjen, ¡Josip Kleinboski, aldenmanski kandidat za prvo vardo v Springfield1, BI. je ustreljen v glavo. Pri mrtvaškem .pregledu je Coroner Woodraf konstatiral da je bil Klembovski napaden in zavratno umorjen. Memboviski je litven-ske narodnosti in je bil zelo priljubljen v delavskih krogih. Ko se je zvedelo za njegovo kandidaturo prejel je razna pro tilu a pisma, v katerih se mu je grozilo s smrtjo, ako se ne odpove kandidaturi. Splošno mnenje je bilo, da ,bi bil Klembovski izvoljen. Če se sme kandidate na socialističnem tiketu s kroglami s pota spravljati ne da >se ¡bi ¡zasledovalo kapitalistične mo rile e, p o tem bo ja ko lahko držati socijaliste itzvan uradov. W. D. Haywood pride v Chicago. W. D. Haywood, hero iz Boise, Idaho, katerega mati je pred kratkem umrla v Denver, Colo., bo prišel v 'Chicago dne 29. t. m. in bo ostal tu do 6. aprila. ¡V nedeljo pop. 29. t. m. bo govoril v dvorani Pilzenskega Sokola na 18. cesti & Ashland ul. Češki 'delavci in pevski zbori se že sedaj pripravljajo Za sijajen spre-j,em delavskega vodje. Ema Goldman. Captain Mabony, desna roka šefa iShippy je v nedeljo večer hotel aretiral “Emo Goldman”, ko je ista prisostvovala zdravniškemu. shodu v Workman’s dvorani. Impiudentno je od chieiaške policije, da si upa mirno žensko, ki prisostvuje znanstvenim zdravniškim predavanjem, predho je rzrekla samo besedo, izgnati iz dvorani in mesta. Ema Goldman sega ni vstrašila in mm je z vso strogostjo odgovorila1: Želim vam povedati, če ravno se ne obnašate kot možak, da čas bo prišel v tej deželi, ko bom jaz ,delala kakor bom sama hotela. Med tem ko milj oni delavcev glasujejo, chičaski “višji krogi’ pripravljajo gotije opicam. ¡Ohicjalške dame “višjega kroga” med temi ga. Armour ga Faklbank, ga Carpenter itd. itd. bijejo mejseboj škandalozno bitko, katera bo stregla pri banketu v Powers gledališču. Častni gost tega banketa je opica in njena lastnica gospodična C. Crawley. Tisočaki se bodejo porabili ¡za ta banket med’ tem- ko ljudstvo, brez dela, kruha in strehe prosi miloščine v dobrodelnih zavodih. Koliko teh dam se je odzvalo klicu “Hebrew Bakers unije” št. 45 v Boston, Mas®, za pomoč brezposelnih? Niti ena . . . Ta unija, je dala ¡zadnji 'teden 1600 hlebov kruha ondotnim brezposelnim. ____________________ Frank Budna gl. zastopnik za list “Glas Svobode” je odpotoval zadni teden v Pemnsylvanijo. Potoma se bode vstavil v Lorain, Barberton in ako mogoče tudi v Nothimgham, O. — Rojakom ga toplo ¡priporočamo. la Commune! Češki osrednji odbor socijalistične stranke C h i c a g i, 111. v s kooperacijo čeških delavcev in pevskih zborov priredi v soboto, 21. marca 1908 v Thalia dvorani, na 18. in Allport cesti Skupni koncert in Zabavni večer. Govornika: sodrug Jos. G. Kralj, urednik Sprave» dlnosti in sodrug Karl Pelant, ured. “Volne Školi” A SLOVENCI DOBRO DOŠLI!!! Vstopnina 25c. za osebo A Taftov boom stane že $1,000.000. Predsedniška kandidatura vojnega tajnika W. H. Taft, stane že čez en miljom dolarjev. Bill tega denarja gotovo ni iz lastnega žepa zvlekel ampak kakor se čuje ga zalaga njegov popalulbrat Charles' P. Taft, lastnik Čincin.at-skega dnevnika Times Star. Penrosov predlog ni sprejet. Penrosov predlog, o katerem smo poročali v zadnji številki ni ¡sprejet in — čast previdnim bogovom — ameriškega zakonodaj-stva. Ta Penrose “bill”, je določal, da ima glavni poštar pravico suspendirati vsak časopis, ki se ne bi strinjal s republikansko ali ¡demokratsko gonjo. — Delavski protest je prav gotovo vplival na ¡senatorje in ti so bili takorekoč prisiljeni potlačiti ta predlog ali z drugo besedo so morali preprečiti ¡smrtni udarec svobodi. govora in tiska radi priti,ska od ¡strani delavcev. Žrtve raztrelbe. ¡Cintoin, Ind’. mane a 17. Coal-mont smodnišnica ne daleč od tega mesta je bila danes razdejana 4 mrtvi, 20 teško ranjenih. Greensburg, Pa., marca 16. V pomdelek popoldan eksplodiral je dinamit in ubil hri osebe. David Bro n poštar in njegova dva d nova so ¡šli na ¡posekano zamljišče panje puliti. — Kako se je nesreča ¡zgodila se ne ve. Ljudje, kateri so prihiteli lice mesta, našli so veliko jamo v zemlji, katero je povzročila eksplozija dinamita, a daleč na okrog pa raztresene dele človeških udov. Najbrž da so 'bili neprevidni pri raz-strellbi tršev in imeli ves dinamit okoli 25i funtov preblizu ognja. Obsodba. Washington 19. marca. Najvišja sodnija ¡potrdila je danes obsodbo nižjega sodišča, po kate ri mora Armour & Co. Swift & Co., Morris & Co. in Cudahy Co. vsaka plačati po $15.000 kazni, zaradi niepostavnih železničndi re-bait. Kaj bo prinesel mesec april? Chicago, 19 marca. Železnice in trogovci s -premogom se pridno pripravljajo za vsak slučaj. Velika skladišča 'za premog se polnijo, delavci delajo noč in dan in vsak tovorni vlak privleče po več vokov mehkega premoga. Trgovci in ¡železniške družbe se boje 11. aprila, ker takrat mislijo bo de najbrž napovedan štrajk pre-mogarjev. To večjih premogatrs-kih okrajih poteče s tem dnem pogodba med delavci in lastniki premogolkopav. Ne v Denver! 'Sodrug Joe Debevc piše, da »o endotne razmere skrajno slabe in ne svetuje nikomur tja hoditi dela iskati. Isti nam tudi zagotavlja, d'a bo kakor hitro se na bolje obme poročal. Iz raznih časopisev in poročil povzamemo, da. v Denverju' je ravno ¡sedaj' štrajk mašinistov, kotlarjev in -drugih rokodelcev. Str-ajk ¡bo postal najbrž ¡splošen, ker do sedaj je že čez 1800 delavcev na štrajku. — Stran odfDen-verja! Delo se pričelo. Pittsburgh, Pa. 18. marca. Dim in ogeni se je pokazal na desetih ¡plavžih tovarne za izdelovanje kositra v južnem Sharonu in 800 delavcev je pričelo s delom. V čeraj je začela poslovati tovarna za obroče tudi v Sbaron in je vposlila do 1000 delavcev. Koksova armada. Takozvana Koksova (Coxey) armada iz Galifomije je dne 16. t. m. odpotovala iz Oakland in San Francisco proti glavnemu mestu Sacrajmento. Med potjo se ji bodejo pridružili še dragi štaparji tako da ibo armada štela čez 1000 mož ko dospe pred vladno administracijo in zahteva, da ¡sic ¡nekaj ¡stori' v prid’ štaparjev. V 'Superioi;, Wyo., se toliko dela da še gre. P. P. Dne 1. marca umrl je g. Vietor Durmi, trgovec in posestnik v Novem Mestu. Zapušča vdovo in 'dva sinova. — Blag mu spomin. NAJLEPSA PRILIKA priti db dobro znanega saloona “Triglav” na Centre ulicj in 19. cesti s opravo in dobro zalogo likerjev itd. B salo onom prodam tudi keglišče in “pool table”. Ako ■ hočeš več zvedeti oglasi se pri meni. Mohor Mladič DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.45 ............... 100 kron za $ 40.90 ............... 200 kron, za $ 102.00 ............... 500 kron, za S 204.00 .............. 1000 kron, za $1017.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order alipa New York Draft. FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N.E., Cleveland, Ohio Naš Pavle. (Iz Slov. Nar..) (Dalje.) Poleg njegove postelje sta viseli dve (podbbii: njegova slika in slika ¡kraisne dame, gotovo njegove oboževamke iteza mladih let. O tem ni govoril niikdair. Podoba njegova pai je bila tudi krasna. Naš Pavle, kakor bi ga izrezal! Velike, čvrste postave šiirofcopleč, ponosno dvigajoča se glava, obdana z gostimi ornimi kodlri; izpod visokega čela so gledale temno, bistre oči, ki so v pogumno vpO'ginjenim nosom ter fino 'urezanimi uistmi, deloma pokritimi s črnimi polkratkimi br-kami, pod katerimi je bila takozvana “mnlhai”, dajali Pavletu nekak plemenit izraz. N-a-š Pavle je bil lep ; diame so ga tudi rade imiele, on pa mi imel vizroka, braniti se izvrstne zabave, katero je pri damah maišel zmerom. Bil jim je za to tudi hvaležen im jih jie visoko čislal. Bil je strasten lovec in velik prijatelj lovskih psov. Imel jih ■jjei časih precejšne število. Do-•čitm so bili psi brakierji doma zaprti, moral ga je prepeličar povsod spremljati. Ti psi so bili daleč naokrog amani, ne le, ker so ■bili izborne pasime, ampak tndi — im to se tiče prepeličar jev —■ !ker ,so bili izborno dresirani in — ker so imeli nenavadna imena. Njegov najboljši pes, katerega jie pokopal ;z naj večjimi- častmi, in ki mu je postavili nagrobni spomenik iz napisom in o katerem je govoril z nekako pijeteto, je bil Kunce pl. Kumicenlšitajn. Zadnjemu svojemu psu je dal ime Gabrijel; ker je bil pa ta posebno priden in ga je hotel odlikovati, ga je klical ,zia “Gabrijejico” ter časih, ljmbkajoč se, tudi za “Elo’’ “Lilo”, “Lalo”. Pes je bil Pavletu prvo bitje na svetni; zato je smatral kot največjo čast, katero je mogel izkazati dami, ako jo je imenoval: “Ti dražestna pasja glava!” Ti pesoglavka. ” “Vidiš; jo, kako lepe oči ima, kakor moja Gabri-jielica! ” Ob vsaki priliki je govoril Pavle o svojem psu ter se ž njim pro-¡diuiciral. Neko jutro se je razglasil po mestu pasji kointumae. Pavle je šie ležal, ko pride Gabrieliea k nijemu v .sobo ter -prav žalostno Sede pred! posteljo. Desno nogo dvigne proti očem, otirajoč si solze ter pravi: ‘ ‘ Mae —- mae! ’ Gele besede “kointumae” ni mogla izgovoriti, ker je bila predolga. Pavle pa je takoj vedel kaj da je in je Gaibrijeleo potolažil s — poljubom. “Le pazi!” jo jie svaril, “da te ne dobi konjederec!” Pri izadmji besedi je Gabrijelea zarenčala., ter gledala na vse strani, kje bi dobila konjederca ter gai napala. Kadar ji je Pavle v šali rekel: “Jate sem konjederec.!” je Ga-brijeliea zarenčala, z vso silo planila nanj im ga časih tudi podrla na tla; bila je namreč velika, močna, nemške kratkodlake pasme. Kakor naš Pavle, tako ni znal streljati mihlee. “Že zoprno mi je.” je dejal “da; zadenem zmerom.” Ko je svojemu kolegu posodil Gabrijeliico iza lov, jie ta kmalu sama nazaij' ¡pritekla, zmaijajoč z 'glavo, češ, nič ni, ne zna streljati, s takim- lovcem; ne lovim;. Ko je Gtabirdjeliica praznovala svoji “imendan!”, je dobila od vseh mestnih psov in psic pismene čestitke, katere je, v venec nabrane, nosila; ves dan ponosno o-koli vratni. Na puisitni torek pa jie imela komično kapo na glavi in zvonček; na vratu. Že po Pavletovi ¡smrti so ovadili nekoč orožniki sodišču, da -so delavci na nekdaj Pavletovi njivi ob p-rilifkiii rigolanja izadeli v zemlji na zaboj, v katerem jie bilo videti nekaj .otročji glavi podobnega. Hudobni jeziki so trosili že razne govorice v ¡svet, naposled pa se je izkazalo, da je bil Pavla ondi zakopal enega svojih ¡zvestih psov. Naš Pavle je ljubil posebnosti. Dobil je par tednov starega volka ter ga je gojil. Ta volk jie zraste! in .je Pavleta spremljal, kakor pes. Ž njim je Pavle liganja! dokaj -burk. Ker pa gospodar ni imel zmerom časa, je ¡volk časih napravil kak sprehod na “lastno roko”, ,pri tem pa je ¡p-ozahil na vse -dobre mauike svojega gojitelja, kar ga je dovedlo 'do tragičnega konca. Neko nedeljo v jutro se priplazi v mesnico, pograbi četrt, vola in jo misli popihati, klesar te šale ni hotel razumeti ter je volka z enim udarcem -pobil. Lisice so bile Pavletu domača živali, teh ni pri njem mik dal manjkalo. iSjprehajiale so se po mestu, kakor pri, dokler se jim je ljubilo, na kar so navadno zginile brez sledti. \ veseli družbi v krčmi je bil naš Pavle nenadomestljiv. Znal je pripovedovati anekdot, šal, burk. večinoma- iz lastnega življenja, brez kbmea. Posetil je vsak dan vse fcrčmie, pil pa je^ v vsaki samo “baterijo”, to je četrt, vina s četrtinko kisle vode; aiko mu je preostajalo časa, je pričel iz nova. Tako jie dobil priliko. zvedeti vse mestne novice, katere je potem z veseljem razširjal kot živ dhevnik. 'Navadno je stopil v krčmo navidezno jezen; vrgel je klobuk, z ¡zobmi škripajoč, z vso silo na mizo pred goste ali pa -tudi na .tla; čakal je, kak učinek bo napravila tal šala na goste, potem pa se je z gosti vred smejal prav iz srca. Povedal je hitro, kar je iimiel, spil Svoje vino, postavil se prav široko sredi sobe, oprt na palico, ter dejal: “Uvjek ne moremo Ibnltfi ¡skupaj”. Klobuk je vrgel nemarno na glav,o in izginil. 'Ako so diruigi govoirili, je pazno poslušal. Politika mu ni bila pri srcu. Ako se je pa govorilo o protekcijaih, katere igrajo v Avstriji prvo vlogo, in o krivicah, katero so navadno ž njimi ¡spojene, je napravil naš Pavle obraz kakor bi hotel veliko povedati, vendar je stisnil ustne in- za nekaj časa dejal počasi zategnjeno: “Saj sem lahko tiho, da bi kdo fciaj ne rekel ali pa, dla bi ne rekel, dal sem jaz tako ali tako rekel, ali pa da bi ne rekel, da sem jaz drugače rekel, kakor seim rekel.” Kaj rad! je govoril o takozvanih neprostovoljnih, šaljivcih. “Ob novemu letu” je pravil, “srečam svojega bolnika na glavnem trgu. Že adldaleč kriči name: “Slišite Vi, gospod doktor, koliko sem Vam pa dolžan?” Id ko napravim z roko odvračajočo gesto, nadaljnje on: “To ni taiko. jaz ob novem letu nečem biti dolžan vsakemu oslu.” “Ate!” prosi nadebudni sinek svojega očeta, znanega meščana, ko grešita ob deževnem vremenu k naiši, “ate, daj mi krajcar!” “Ne dam ti ga, nimaš ga kaj rabiti.” “Ate, diaij mi krajcar!’’ “Saj sem ti rekel, da ti ga ne dam.” •. Sinek povzdigne svoj glas, potegne očeta za, suknjo ter moledlu-je -jokavo: “Ate, daj mi krajcar!” Ko je videl, da je vse zaman, se v novi obleki ,za(žene znak v največjo lnlžo. Prestrašeni oče, ki ne more za njim. ga kliče: “Tinko, na,, tu imaš dva krajcarja, samo vum pojdi! ” Vrli sinek pa mu je pošteno vrnil. PuiStdl se je prositi, potem se je v luži še parkrat prevrni! in je vstal še le poltem, ko miu je oče obljubil tri kraljicah je. (Konec prihodnjič.). Rojakom priporočava svoj lepo urejeni- w‘Saloon Vedno sveže pivo, fina vina in likerji. Postrežba točna. F. BLATNIK >, A. PRESELNIK J lastnika 230 S. Union Ave.. PUEBLO, Colorado LISTNICA UREDNIŠTVA. Društvu “Naprej” št. 5. S. N. P. J. v Clevelandu, O. naznanjamo tem potom, da “Odgovora”, katerega mani je poslalo in katerega simo prejeli dne 11. t. m. pcpoldine ne moremo pri najboljši volji priobčiti. Prvič, o okrožnici, na katero se sklicujete, da Vam je bila poslana od društev “Sloga” št. 16, “Ilirija” št,. 38 in “Slovenec” št, 68 nič ne vemo in iste še do danes videli nismo. Drugič pa društva, ki štejejo toliko članov kot zigoraj omenjena imajo v resnem položaju organizacije, kot je ravno sedaj, po zakonih popolno pravico v to, brez da bi koga za; dovoljenje prosili. V drugem smislu se pa z vašim “ Odgovorom ” nikakor ne strinjamo, ker istega niste pisali ne pristranski. V temi “Odgovoru” pišete, da je vaše društvo z zadnjo konvencijo v La Sallah, 111., popolnoma zadovoljno. — Vrjamemo! Klobučar ni imel najmanjše stvari proti novemu glavnemu odboru, kakor si to vi domisljujete, pač pa je že na konvenciji opozarjal vse navzoče gg. delegate, da naj se volitve vrše zakoniti in pravilno. In če bi se to zgodilo tudi nikdar tako daleč prišlo ne bi, da bi se on upiral oddlati blagajno. Nadalje pišete, da je bilo uradovanje novega glavnega odbora do (sedaj prav vzorno. Glede tega vas opozarjamo, da si ogledate deseto številko “Glas Svo-Lode.” Ista naj služi vsim drugim ,v pojasnilo na vašo trditev. Vendar pa se nam zdi zelo sumljivo, da ravno vi gosp. Kalan, kot predsednik goispodarskega odbora, zagovarjate poimankljive uradovanje glavnega tajnika namesto da ibi bili pravočasno vse potrebno ukrenili in ga odstranili predno je talko daleč zavozil s organizacijo. V Jednotinem glasilu tudi nikjer me vidimo imate li vi, kot predsedhik gospodarskega odbora (in kot tak ste odgovorni za celo poslovanje pri Jednoti) kako varščino. Prosimo Vas odgovorite nam, da bodejo vsi člani S. N. P. J. vedeli, da ste vsaj vi nekoliko boljši kot oni, ki jih hočete zagovarjati. Glede tajnikove plače, pa naj (menimo, da ,se nihče ,ne spoditi-ka. lopniti pa mora 'sleherni nad njegovimi hibami pri uradovanju- Potem pravite, da Vam zapisnik zadhje konvencije popolnoma ugaja. — Vsie to vam radi vrjamemo. pač! pa prepuščamo društvom in članom S. N. P. J. da Vam na; to odgovore. V svojem “Odgovoru” se »podtikate pio križ in po dolgem, nad starim glavnim odborom; predbacivale mn sleparije itd., torbe lastnih grehov pa ne vidite. Posameznikom -daj at e taka imena, katera sploh v noben list ne morejo priti, ker se bi še hudiču gnusilo, kaj še le članom, če bi jih čitalj. Nadalje pišete, 'da Vam glasilo Jednote tudi popolnoma dopade in Ugaja.Saj vam vse radi verujemo, ker vemo zakaj — in vi tudi — ker inačie bi kaj tacega nikakor ne zagovarjali. V svojem pastirskem; listu vpijete nad nekom: “Ven z besedo! Krinko -doli!” — Bravo, to storite in ne. zagovarjajte hinavščine. te-mjveč bodite odkritosrčni.— Račun za mesec januar je pravilen in korekten. — Hudiča, ke-do se ne bi temu smejal?! — Ali ni to blamaža za predsednika gospodarskega odbora, da zago-i a rja kaj taciega; in zvračuje krivdo o pomoti na tiskamo ?! Tudi pišete, da vam je popolnoma prav, da ni račun popolen in to zato, ker usmrtnina in plače uradnikom niiso bile splačane- — no to je al! rigbt — če niso izplačane tudi v račun niso mogle priti; kje je pa potem jednotino premoženje izostalo?! Z eno be- Dalje na 3. strani. POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Prapovščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta. Te zebe? Omisli si deber površnik ali zimsko obleko, katero ti naredi hitro in po ceni Tictor Volk & Co. izkušen krojač 838 Is St., La Salle, lil. TEL, 645 R I ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, 111 Slovenci! Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Bine Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTILNO na 680 Blue Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINESS LUNOH TOM. KVTLICA UNIJSKI TESARSKI MOJSTER 1294 Trumbull Ave,, Chicago. Sprejema vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižji ceni, in se priporoča za obilna naročila. TELEFON CALUMET 1678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. ¡¡t % M, WISCONSIN PHONE 4 S ¿b Ro. * t LO^ ^el »«-• t* $ Dvorana za društvene seje $ "jj in veselice. Popotniki do- jj Sj bro došli. Postrežba s sta- ji» novanjem in brano. * <*> 24|Union Street. $ fb KENOSHA, WISC. $ £ MATIJA KIRAR GOSTILNICAH v Kenosha, Wis., 432 Middie S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 John 0. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs 589-591 Centre Avenue Chicago, 111. VACLAV DOM izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo. Sit K. 19. St. Tel. Canal 6296 NAZDAR!!! :SALOON: Kosič ek Brata 590 S. Centre Ave. Chicago. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zbororan TEL. CANAL 7641 ■la , MATIJA ERKLAVEC. Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah 624 South Centre Avenue, CHICAGO CUNAROS LINE Iz New Yorka v Sredozemsko morje*iti Adrijatička pristanišča. V REKO potom GIBRALTARJA, 1NEAPELJA IN TRSTA. Novi, moderni parniki s dvema vijakoma. Slavonia, Fannonia, Carpathia, Hitom (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika “Garonja” in ‘‘Carma-nia”, dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita. Za natančne pozvedbe za odhod in prihod parnikov, kakor tudi za vozne cene in o tretjem razredu obrniti se je na: CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn St., Chicago JOSIP ZALOKAR priporoča rojakom v Clevelandu svojo dobro in vedno preskrbljeno 'H | GOSTILNO na 899 Edison Rd. N. E. kjer toči vedno rveže pivo in likerje. Unijske (< smodke in prost prigrizek. Nadalje priporoča, svoja fina vina, domačega, izdelka in sioer: rudeče galon 50c, belo galon 60c, rumeno galon 5 5c Proti predplačilu ali poštnem povzetju pošlem | ta vina na vse kraje Amerike. Za dobro postrežbo | in pristnost vina jamči Jos. Zalokar, gostilničar, | 899 EDISON ROAD, N. E., CLEVELAND, OHIO ^ i t. Trgovina z železnino, pečmi, preprogami in z v-sem pohištvom Dobro blago po nizki ceni pri V. Kobzina-tu 580-582 Blue Island Avenue CHIcAGO, ILL. Za brezposelnega delavca. Nadaljevanje.) Odgovor boš rekel je laihak. Oni lastujejo delo, 'ker lastujejo reči na katerih in s katerimi .se dela; zemlja, ¡piremogokopi, rudokopi, topilnice, tovarne, železnice sttroji itd. to vse je njihova last. Ravno talko je in to je korektno. In potem zakaj pa ti 'ij-uije --g o sip odar ji «n i maj o vedno ' riavcev viposlenih na teh rečeh? Zakaj jih od slo v e, in puste delavca, da ne 'dela in ga ,s tem prisilijo, da gladuje, strada? To je nekoliko težje odgovoriti ampak vse eno odgovor jie za to. Da si olajšamo celo stvar za-sulčimo jo na drugo stran. Zakaj pa ti Ijiudje, ki last ujejo delo, zato ker lastujejo materijal, na katerem ljudje delajo sploh dovolijo, da se nai istem dela? Kaj vendar imajo od tega, da drugim ljudem dajo delo. Rekel Iboiš, dobiček hočejo napraviti. Pravilno. Kaj pa je do-¡bičeki? Dotoileelk jie pa preostanek, kar delavec napravi več kot je njegova plača — on “dela profit za svojega delodajalca”,, ker drugače bi ga delodajalec sploh v delo ne vzel. Zopet pravilno, vendar pa si dobro zapomni, da delavec dela profit in delodajalec ga pa v svoj žep spravlja. In 'kake koristi pa je profit |deloidajaliC:u?i Kaj laltori ž njim in kaj je njegov smoter za pridobitev istega? Ta je pa lahka za odgovoriti. Delež tega profita rabi za napirav-ijianje več profita in drugi delež p,a rabi za življenje. Kolikor več profita dolbi, toliko lepše ih lažje živi. Kakor ti sam, ravno tako tudi on rad živi. Kaj ne da, jako valžna stvar je business’ življenja. Potem zakaj pa vedno ne daje delo delavcem in vedno žainja več profilta? Zakaj preneha s dajanjem dela in nposlovanjem delavcev? Zakaj te pusti, da stradaš, med Itemi ko je sam potem takem na iškodi, ker mu ne delaš profita? Tudi za to je odgovor, vendar malo težji. On talko dela, ker si ne more pomagati, vendar pa ne vrjemi, da to radi tega dela, ker noče več dobička vleči. Zakaj; si ne more pomagati? To je pa tako. On mora najprej prodati, spečati blago, katero ti izdelaš, predino je njegov dobiček mogoč ali zagotovljen. Če ne more razprodati tega bla ca. gotovo ne bo pustil, da se ga še nadalje izdeluj uje. Najprej mora ,prvo zalogo razprodati potem še le, če kaže dobro, prične z nova. Zakaj pa ne more prodati tega blaga ? To pa zaradi tega, ker ljudje ki izdelujejo blago, j udje, delavci, ki diobe delo od njega, nikoli ne dobe dloivolj ali vsaj toliko plače za kolikor blaga izdelajo. Kom peticija ljudi j, ki hočejo delati in ki iščejo dela je taka in v toliki meri, da plača delavcem ostane primerno nizka med tem ko delodajalci hočejo vedno večji dobiček. Tako se pripeti, da skoro vsakih deset, petnajst- let delavci izdelajo toliko blaga, da nastane stur.plus produciranega blaga, ki .se ne da kar naenkrat prodati in trg nastane prenapolnjen. In potem ko delodajalec me dobiva več onega dobička kakor ga je prej, bo prenehal s> delom; ker naravno je, da ne bo toliko nespameten, da bi dovolil rabiti surovo blaigo in stroje za izdelovanje blaga, (katerega ne more prodati. Kaj se s teboj zgodi delavec? Zgubiš delo, odislove te in ne smeš mu. zameriti, ča ne more prešati dobička iz tebe. te ne potrebuje, kakor ne bi ti njega, če bi imel vsega dovolj. Ker pa nimaš vsiega dovolj pa mogoče poreče®: “Za h-ga jaz Sem v nevarnosti'. Ali naj ¡stradam im glatdta, bede in siromaštva na živem ginem? Ali nimam pravice delati?” Gotovo, da imaš pravico delati, samo če delo dobiš. Nimaš -pa nobene pravice pričakovati, da ti bo delodajalec dal delo, če zanj ni nobenega dobička v tem, da til da -delo. Za to bi' se izrazil tudi na -drugi način. Rekel ti bi lahko, dia mogoče nimaš nobene moči, dh ga bi prisilil, da ti da delo; in “pravice” brez moči so podobne človeku brez življenja.. On ti ne rabi dati dela niti istega za te iskati. On ni v “bizmesu” za tvoje zdravje ampak za profit — dobiček. In na 'vse zadnje je le tvoj “biznes”, ne pa njegov, če stradaš. In če je tvoja stvar, da ne stradaš, poglejmo potem fcaJko daleč sva prišla. Vzrok potem, da ne •delaš in stradaš je ta, da- nekateri ljudje lastujejo stvari s katerimi in na ‘katerih ti moraš delati, čie hočeš, da živiš. Te stvari, tako absolutno potrebne za nas vse, so privatna last nekaterih posameznikov in ker so te stvari privatna last se na njih dela in izdeluje vedno samo za korist in dobiček onih, ki jih lastujejo ne pa za tvoj ali milj orne drugih delavcev. Če ,si to nekoliko samostojno premotani sli prav gotovo znaš pomagati sam. Ti in vsi drugi, ki so brez dela, kakor tudi oni, ki so v nevarnosti zgubiti delo — kar pomenjia vse one, ki delajo za plačo —- ti in vsi tej -drugi morati storiti kar je največ v vaših močeh, za preobrat te lastninske pravice tako da bo blago, na katerim in s katerim delate po,stala kolektivna ljiudlska Last im ne lasit. posameznikov Če#se to stori ho ves produkt za rabo in me za profit; potem ne bo več nobenega surplu-i sa. blaga, ki bi ustavil kolesa industrije in pahnil delavaa v bedo, obup1 in hišo gladovanja, ker potem ¡bo dobil vsak, delavec vse, kar producira in produciral pa bo neprestano, vedno, iako ho to želel. To je rešitev —• in edina rešitev. Sredstva življenja naj vsi kolektivno lastujejo. To edino in nič druzega bo odstranilo gladi in stradanje v slučaji brezposelnosti. To, edino le to bo preprečilo, da ne ¡boš “problem” katerega naj ljudje rešijo. Re-siti ga moraš sam, ti in vsi drugi delavci in gori podani način je edina prava pot s katerim se da rešiti ta problem, Najprej moraš preurediti last sredstev za življenje, kakor gori omenjeno in poltem ti se ne bo treba bati stradanja, ker ti boš lastoval svoje delo (job), delal na njem dokler iste ti bo ljubilo, izdeloval (prodiuciral) boš za se in, imel vse -kar boš produciral. To vse, klar sem gori omenil boš menda -rekel, da je ali right in da -se lepo -sliši. Ali, kako pa naj pričnemo in kako se naj Stvar izpelje? In to je dobro vprašanje kiatero ti tudi razjasnim, vendar se ¡pa ne smeš 'vznemirjati, če ti se bo zlel moj odgovor male netočen in -čuden, ker razložil bom stvar kasneje. Do tega o-b-rata- pridemo s —- POLITIKO. Ne čudi se in ne reči. da ne veš ali naizumeš dovolj o politiki. Mogoče, da v resnici politike ne razumeš in zato t-e obžalujem ali neobupaj,, nauči se je! Če dražega ne veš, vsaj to lahko veš, da vsak politik ar gleda, pred vsem kako i-n kje bi -dobil dobro politično delo (job) in kako bi istega obdržal, če ga dobi, veš pa tudi. da -dobremlu politikarjui se skoro vedno posreči dobiti dober job. Porečeš mi pa mogoče tudi, dla si že volil, a jaz pai te vprašam kaj isi volil, koga si volil in za kaj ,si volil Republikanca -ati demokrata mi boiš odgovoril, a s tem' pa še ni dokazano da -se razumeš v politiko in da .si kak politikar. Od tega (si daleč, d aleje stran. Po pravici povedano pravi nelitikar-ji se ti bi v obraz, smejali, če jim kaj taicega poveš. V ,nos ti bi povedali, da si šlaib politikar, ker dober politikar ima vedno job med tem ko /ti sedlaj ne dellaš, Ali ni tako? V prihodnji številki pa ti bom dokazal, da je to res, sicer pa iti ne bi rabil še dokazovati, ker si malo prej sam rekel, dia dober politikar ima vedno dober političen job. Ti si pa brez dela in stradaš?- De potrpi -—- knialui ,bo -drugače! . . . Vendar od tebe je odvismo. (Dalje prih.) Nadaljevanje iz 2. strani. sedo, ‘vi ste popolnoma zadovoljni s gl. tajnikom, ravno tako s njegovim dopisovanjem itd. Tu-dli pravila vam ugajajo. Zapomnite si pa, da vsak ima svojo “gusto” in da je vsak človek lahko s tajnikom zadovoljen, potem naj bo oseba ta ali ona, samo ¡da spolnuje svoje dolžnosti. Ali se držite vi' Jednotinega gesla: Vse za Jednakost, Brat- stvo in Svobodo? — Gospod Kalan, člani S, N. P. J. bi radi vedeli kaj bolj pravilnega, boljšega in primernejšega in če storite to, smo vam vedno pripravljeni odstopiti prostor v listu. Vi kot predsednik gospodarskega odbora bi morali paziti, da se z Jiednoto prav gospodari in — ali ste vi storili ¡svojo dolžnost? — Ali se tako spolnuje j o obljube? Ako bi bili storili ¡svojo dolžnost, bi praiv gotovo poročali v glasilu o tem ali onem. Poročali Ibi bili, katerih uradnikov varščine so 'V redu in katerih me; poročati bi mogli tudi poprej vladi v državi Illinois ali hečete še nadalje spolnovati zakone iste ali ne, ne pa čakati zadnjega trenutka, ko je vlada že vrgla organizaciji štrik okoli vratu. Previdne pa o tem tudi sedaj molčite .... Edino kar ste hoteli povedati v vašem odgovoru je to, da se vam popolnoma dbpade -zapisnik, kakoršen j-e izšel, istotako pravila in glasilo s ¡pomankljivim racakom vred, kakor tudi postopanju in poslovanje vseh uradnikov novega odbora. — potem pa tudi ni zamere, dla mečete celo krivdo na stari odbor, vkljub- temu, da stari odbor je pokazal 'Svojo pičlo sposobnost uradovanja, med tem ko je novi' zavozil globoko, doli z prej toli vspevajočo organizacijo. Edino kar «te pozabili poročati v svojem “Odgovoru” pa je poročilo o slovenskem efija-ltu, kateri je to gonjo zakrivil. Kako prid e Vaš denar najvarneje v stari kroj? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Torku in pošilja denar varno. točno in zanesljivo na določeni kraj. Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotako pri Mohor Mladiču. On Vam presrkbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. * MOHOR MLADIČ, 617 So.’ Center Ave., Chicago, 111. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. j LAGER | MAGNET | GRANAT ~| Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence..........30.000 HP La Savoie.......... . .22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........15.000 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. M.AI RICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, IH. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. Slovenci pozor! § Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge © važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og- 61 lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. S) Čistim Stare obleke in izdelujem nove =PO= najnovejši modi in nizki ceni. ^ JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. ja ^ blizo 18. nlice Chicago, 111. £jf © =© M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK © 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8,—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I.—3. ure popcludne in od 4.—5. popoludne. od 6t—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure lo-piludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. dVEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. ■ Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, seiatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti j* glavo- in zobobolu. G? V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. „ 215 Pearl St. New York. Ujem u pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izdirati svo'e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. E. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri NAS 2). vib © Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. “Glas Svobode” (The Voice of Liberty) __________WEEKLY______________ Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. “Glas Svobode’’ izhaja vsaki petek —-------------in velja-------------- ZA AMERIKO: Za celo leto................$1.50 za pol leta..................75c ZA EVROPO: Za celo leto.............kron 10 za pol leta...............kron 5 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 665 Blue Island Ave., Chicago, III. Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. M vse zlato kar se sveti, pa tudi ni vse res, kar Jože pove. Resnica oči kolje, radi tega marsikateri sovraži socijalizam. Prosta -—• obrt —- prolsto — stradanje. Demokratska stranka. — Do pol miljona delavcev v Chi-cagi in New Yorku ima “fui din-Iner .pair’ n,a knofih. Žalostna stranka — republikanska stranka. — Narodni List piše, dia se je z ■delom' povsod pričelo . . . vendar pa vsi dragi delavski listi obratno poročajo. — Petdeset delavcev pridne z delom; 75 jih je od-feloVljenih — to bi bilo bolje. Zato, ker je par gospodov iz bort artuirškega taibora odpovedalo list .... bo list prav goto-vo propal — Ref used (Joisip.) Datnes prejeli deset novih naročnikov samo zato, ker smo reis-Inieo zapisali. Pošljite še deset — namesto onih treh, ki so odpovedali. Fun dament m o besni la ži in skrajnemu! falotstvu bomo porušili kaj kmalu — in takrat bo gr. melo. Proletarec nim;a kaj kritizirati. — In kako. naj bi kritizal, saj se je vendar njegov glavni steber rotil, da Je dno to mora razbiti pa m alkar je ‘hudič! Glejte no! Jože, bi rad, da ga postavimo v pravo nagoto. Fakte in priče hoče imeti., med tem kot je oru sam najboljša priča in najboljši dokaz. Mi smo krivi Jednotinega. sla-bostanja, tako vpije Jože. a pomisli pia ne, da mi nimamo nobenega opravka pri Jednoti. Blamažo žan j ate, blamažo. Look out! — opozarjamo dhi-caiško trojico, ki hodi po hišah in prigovarja, da naj list “Glas Svobode” nazaj pošljejo, ne plačajo zanj, se nanj ne naroče intd1., da če tega nesramnega dela ne opuste, bodejo hočeš uočeš morali ričet pihati. Stvarem: smo na sledu — now ils time to bebave! STRANKA. Seja slovenskega soc. kluba “Svoboda” v Chicago, 111., bo dne 22. t. m. Pripeljite prijatelje in znance. F. LeSar, tajnik. — Seje slovenskega soc. kluba “Luč” v Clevelandu, O., se vrše v prostorih na 5705 St. Clair Ave. Odborniki A. Kužnik, predsednik Rud. Perdan, tajnik; J. Hočevar, zapisnikar; Fr. Černe, organizator in Ivan Volk, knjižničar. V začasni odbor novo-ustanov-ljenega slovenskega socialističnega kluba v Collinwood, Ohio so voljeni fsladieči sodruigi: Karol Kotnik, predsednik; Ivan Škerl, tajnik — blagajnik, Ig. Rottar, zapisnikar, Jos. Kunčič, organizator. Slovenski sodjal-demokratični klub v Milwaukee, Wise, ima svoje redne mesečne seje vsako drugo in četrto nedeljo v prostorih na 257 First Ave. Sodrug Frank Bačun je tajnik blagajnik in nanj se je obrniti v vseh zadevah. Sodrug Jobu Ermenc je bil izvoljen predsednikom pri zadnji seji. Mesečni prispevki so 25c in sicer od teh pripade 17c stranki in 8c klubu. CHICAGARJI POZOR! Volitev za mestni -zastop (al-dermane) se viši v torek, 7. apri-la.. Spodaj podajamo imena socialističnih kandidatov, za katei re bi moral vsak zaveden delavce glasovati. Spomnite se krize in kedo in kaj' je vzrok krizi, spomnite se pa tudli kaj socijalizem uči im zahteva. Ward. Kandidat. 2. — Robert Kurth. 3. — Owen Brown. 4. ' — James McNulty. 5. — F. S. Wellman. 6. — Robert Wadell. 7. — Chasi. E. Curtiss. 8. — Peter E. Beaner. 9. —- Sam Golden. 10 —• Henry Winnen. 11 — Wilbur C. Benton. 12 — Peter ¡Bultbou.se. 13 — W. E. Rodriquez. 14 •— D. D. Slagle. 15 — John W. Bartels. 16 — Sigmund Odalski. 17 — L, Andrew Larsen. 18 — Thomas McLean. 19 — Aaron Dub in. 20 — John AirdL 21 — J. Mahlon Barnes. 22 — Andrew Laflin. 23 — Charles G. Kuhn. 24 •— Adam Belz. 25 — Charles W. Greene. 26 — L. W. Hardy. 27 — George Koop. 28 — Henry F. Boettcher. 29 — Aaron Henry. 30 — Roy M. Armitage. '31 — Charles F. Wo er ne r. 32 — Charles F. Hippner. 33 — Nels Anderson. 34 — C. C. Ford. 35 — George Schreiner. Gibanje v Waukegan-u. Rojak John Žakelj nam pošilja krene može, a ked‘ar pa pride čas za v cerkev iti, jih* morajo pa boljše polovice s metlo naganjati Cn pravi da ti ljudje ne bodejo videli nebeškega kraljestva, in ker bodo ravno tako globoko pa-1’ v peklensko brezdno kot i mi socijalisti, jim svetuje, da se naši mu gibanjb priklopijo. MILWAUSKIM SLOVENCEM. Pomladne volitve za mestni zastop v Milwaukee, Wise., bodejo letošnje leto velikega pomena. Kakor vse kaže bodejo .socijalisti potegnili vse mandate. Nasprotni isitranki: republikanska in demokratska, ste prišli do spoznanja in ste se takonekoč združili, da ugonobiti ali vsaj deloma poraziti socijalistično ali soeijal-no-čiemokratično stranko. Delavčeva dolžnost je, da voli delavca! Slovenci v Milwaukee (So večina delavci, toraj naj volijo delavske — soeijal-demokra-tične kandidate. Predno glasujete za kakega kandidata pomislite' sledeča v-prašanja: Koliko je David Rose, bivši župan, demokrat storil za Mihvauš-kega dfelavea — koliko za kapitalista. Je-li ta Rose spolnil ono kar je obljubil delavcem zadnjo volitev. Kaj je vzork krizi in brezposelnosti? Raj socijal-demokrati pravijo o tem? Premisli kako živiš pod današnjim kapitalističnim sistemom, pomisli na tudi, da- stotine delavcev je danes brez dela, kruha in strehe in tega vsega je kriv se-dajni sistem, katerega hočejo socijalisti ovreči. Kapitalist, delodajalec;, ki ti svetuje, da voli republikanca ali demokrata ti z dbugimi besedami prigovarja: “Človek, ti ni si prost človek, voli, da boš suženj.” —- Govori s tvojim prijateljem o tem,, vseeno pa. ko glasuješ, reči: “Dajmo socijalistom priložnost volimo socijaliste in videli bomo kaj bodejo oni storili za delavca.” Stori to in ne bo ti žal. Slovenci, delavskega mišljenja agitirajte med’ seboj; — pojdite od biše do hiše in razložite bratu delavcu pomen soeijal-dem. stranke in prigovarjajte jim. da volijo, delavca, ki čuti s delavcem in NE kapitalista, ki biča delavca. Pri zadnjih volitvah se mogoče nobeden, teh, ki sedaj gledajo za vozom, ki; vozi kruh im kavo spomnil na bodočnost. Sedaj pa si dobro pomislite koga bodete v bodoče volili, da vas zopet ne pritisne šiba božja.. Zrnje aeelešiiee je mofi! Vsakdo, kdor hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči,in to brez vsakih knjig, strojev in brez učitelja, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi, naj posije 10c na the steiker 'mm or languages Ko sie je našega prijatelja (?) Tafta vprašalo n;a velikem shodu v mesto New Torku: “Kaj je storiti delaven, ki je brez dela in jela?” je isti odgovoril: “Bog ve . . .” Onldlno. da jim ni svetoval. da; pr otelijo ’zja injunction (prepoved) proti stradanju. Tujec, ki je živel v Ameriki se vrača V rojstni kraj. “Tujec” je sprevidel, da kapitalizem v Ameriki nima toliko usmiljenja in sočutja kot monarhi v starem kraju. In tujec je sprevidel, da pod zvezdnatimi krili “svobodnega” prapora možje, žene in otroci stradajaijo. videl pa je tudi, da kapitalizem je ameriški kralj, ki je hujši od Nikolaja, Wilheima ali Franceta. Golden Gate hi rad, da hi mu Klevetan diar napisal par verzov. Klevelanđar pa se je zmotil in jih nekomu drugemu posvetil. nakaznico za 1.50 in. zahteva 3 rodeče .znamke, katere mu je sodrug Skubic poslal. Vse pošil-jatve za te nudeče znamke morajo biti tu do 28 marca. Te znamko je izdala Socijalistična. stranka v Ameriki, kakor nekak pose> ten asesment v pokrite v stroškov narodne konvencije, katera se vrši 10 majnifca t. 1. v Chicago, 111. Te rodeče 'znamke iso spominske mamke in se vporabl.jajo na isti. način kot Ciril in Metodove znamke v starem kraju. Iste se lahko prilepijo1 naj zavitek, služeče za pečat nikakor pa ne vzamejo mesto poštne znamke. Toraj ako hoče kateri pomagati, da ho konvencija tem; bolj sijajna in tem večje koristi naj si omisli te znamke od sodlruga A. H. Skubic 576 W. 21. St., Chicago. IH. Vsaka znamka stane samo 35c. Slov. Dpt. C. 669 Loomis St., Chicago, lil. in slehernemu se bo na to važno uprašanje odposlal nemudoma odgovor. s katerim bo tako zadovoljen, da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. Pri poznejši naroeitvi blagovoli naj se teh tOc odtegniti. Moderna gostilna in restavracija, HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA. Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči MARTIN NEMANICH 813—22 St., blizu slov. cerkve, CHICAGO. Sveže blago!!! GROCERIJA ! V zalogi imam tudi patentirana Sodrug Žakelj se je v svojem zdravila z garancijo Dra. Didrich. dopisu tudi pošalil s nekaterimi Rojakom po Kansasu se pripo-vaukegan«kimi verniki, ki se v ročam. M. ŠTEFANĆI^, javnosti izdajajo za najboljše cer- • bivajoč v Fleming, Kas. FR. SAKSER C0. 109 Greenwich St. NEW YORK PODRUŽNICA 6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, O. Oficijelno zastopništvo vseh parofcrodnih družb. Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodaj» parobrodnih listkov po najnižji ceni. |Zelezniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 Grreenwich Street, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami. iijjMp^Tpi i]p''ijp'jpí NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih 50.000 iztisov. se zastouj razdeli med Slovence. ’’ZDRAVJE” Katero je izdal prvi, najstarejši in najzaneslji= vejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEHČAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojalci, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: rp-pg—p GULLINS T. N, MEDICAL INSTITUTE M0 West 34. SIT. NEW YORK. N. Y. DOPISI IN POROČILA Ohisliolm, Mine. 19. marca. ¡Velik',a je borba med kapitalisti in delavci ma Iron in MesiaJba Iron Range. Pinkertonski organizatorji prepleli so oba ranga s sv o j.mi ovaduhi in kujejo železne verige za dlelavce. Ni dovolj, da so nas v zadnjem štrajku z leta 1907 tako raz burili in ,razdražili, da smo mi delavci sami poprijeli za orožje, da se bojujemo cm e d seboj, ni dovolj da simo zgubili štrajk temveč še sedaj delujejo s podvojeno močjo, da razbijejo delavske organizacije ne le samo po Mesalbi ir Iron Range temveč po vsi Min. i esoti. Kapitalisti imajo vposlene pin-1'or tone e, ki ihodiijo od delavca do delavca in jib vprašujeta, če se žele upisati v unijo Zapadne Rudarske Zveze. To binavsko-pret-l poti nazacLnjaš-tva in pogube. V štev. 10 “Glas Svobode” se čita, da je nam sosednje društvo “Bratstvo Naprej” št. 9. S. N, P. J. v Yale, Kans. predlagalo za izvanredno konvencijo v Ohicagi in da se vredi stvar, tudi naše društvo je 8. t. m. imelo izvanredno sejo, na kateri se je govorilo največ o maši Jednoti in od društva “Bratstvo Naprej” stavljenem predlogu, katerega je tudi naše društvo odobrilo, ker po našem mnenju sklicanje nove konvencije bi manj stalo in bilo večje koristi kot pa vse pretiravane tožbe in pota po sodnijah. Pomisliti je treba, da S. N. P. Jedtnota ni vstanpvljena za tož-barije im prepiranje, potem naj-biosi s komur buče. Vstanovlje-na je bila v korist Slovenskega Naroda v Ameriki iim njegove potomce. Glavnega odbornike S. N. P. J. opozarjamo, da zdelajo Jednotine račune im jih Objavijo, ob jednem pa napravijo nekak red v Jedno-ti; opozarjamo pa tudi vsa društva, spadajoča k S. N. P. J. da se potrudijo in napravijo mir in red. Ge druga dtruštva se nočejo strinjati z nami pa kličemo na vsa društva v državi Kansas, katera so najmočnejša in v dobrem redu, da če se te homatije tekom enega meseca ne urede, uberemo drugo pot. Društvo “Prvi Maj” št. 65, S. N. P. J. prosi, da se ta dopis' priobči prej ko mogoče, v e. list “Gl. Svobode” ker uvideva, da ta list se bori za resnico in- pravico. Bratski pozdrav vsem bratom S. N. P. J. Jobu Germe s. r. tajnik. Listu v podporo. Pritnroš in Petkovšek 40c, J. Gray 25c, J. Likar 66c. SPOMIN , . . na vsesokolski shod v Pragi—1907. Tam so se sešli ¡SLOVANI: Rusi, Cehi, Slovenci, Hrvati,Srbi itd. in so pokusili slovenski izdelek Triglav Bitter Wirie Tonic in Ban Jelačič Stomach Bitters. Tako piše g. Anton Krepel, iz Kouta, Češko. Isti gospod je posul novo naročnino, ker mu u-gaja. G. Krepel je okoli 60 let star in še danes je delujoč Sokol. TRIG1.AV ga krepi. Poskusite “TRIGLAV GRENKO VINO”. TRIGLAV CHEMICAL W0RFS, 1648 W. 22 St,. CHICAGO. ILL. IZČEMO zastopnike zunaj Chic^ge. Sok. Ant. Krepel. Kouto.Češko Rodovitna zemljišča v državi Michigan Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aker. Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18th St., Chicago, 111. Na kmetijah ni pomanjkanja! KJE BODEŠ NAJBOLJE NALOŽIL TVOJ DENAR? V dobri zemlji, katera je vedno dražja ! Kje boš živel srečno in zadovoljno? V lepih, zdravih krajih na kmetijah! Kje kupiš še za mal denar dobio zemlje? S&~ V Ripley County, Missouri! Kmetiie, (gozd) po najugodnt jših pogojih. Do ecdrj je že fl®*3o“@8 Slovencev kupilo. Pište za pojasnila F. GRAM, 576 W. 2lst St., Chicago, 111. EDINI SLOVENSKI ZASTOPNIK. Ceniki za semena in sadje so sedai izšli. Pišite po nje. Delavci! Kaj je lepše in koristnejše kot imeti tak nožič v žepu. Haywood iD Moyer-ova podoba na eni strrni ročaja, na drugi pa: “Workers of the world unite.” Sodrug J. A. Williams, veteran Socijalistične stranke bo dal $1000.oo od dobička Socialistični stranki v Ameriki prigodom narodne konvencije. Cena nožicu navad- AmeriKj. Sodrug urednik: — V zadnji številki sem -opazil, da ste opustili boj s nekaterimi -očaki socijalizma im ¡prav tako. Nikakor se ne Strinjam' s osebnimi boji, raje bi bil videl, dla ste one “pipce ’ ’ na -kratko in hitro razkrinkali. Sediaj jih poznamo i-n to zadostuje. lOb enem Vam pošiljam' “par traikuiljasto jokavih” verzov, katere priobčite- v spomin nekaterim. Pesem se lahko poje po melodiji “Ribniške in bilo bi želeti, da postane ljudis-ka: pesem. Doktor v Pont Ariftiuškem tabora- je dober zlagatelj in glasbenik — in če ste tako prijazni, -potrudite se in poprosite naj bi mi on na Commu-n-ee eelebration pri nekaterih slov-pat-ent so-cijialistib po pni-merai kritiki izposloval G. O. P.* kolajno zai -zaslugo. S pozdtravom! Klevelandar. * G. O. P. se izgovarja dži, o, pi in) p-Omienjia republikansko stranko v Ameriki.. VUJ, VUJ, VUJ. I. V -kbogui zbrani smo veseli Po Ljubljani to le peli, :Ko čike smo pobirali In -polni šimopsa bli.: Vulj, Vuj, Vuj, Kakb j-e lušno b’lo. II. Bili sami simo mračnjaki, V žepu. frak-elj imel je vsaki :Noči srno eele pil’, Se pu-fa v-eseli *.: Vuj1, Vuj-, Vuj, Kakio je lušino b’lo. III. Nikdlar se nismo 'nič učili, Da b’ kaki rokoklelci .bili; :Fa!kiiimov celi broj Je vedno bil z menoj.: Vuj-, Vuj, Vuj, Kako je lušmo b’lo. IV. Mamico sem ob vsie pripravil, Jo na -beraško- palico spravil, :Čež vsaki milodar Sem- -jaz b-il gospodar.: Vuj, Vuj-, Vuj, Kako je lušmo d’1o. V. Ob nedeljah pa otožno, Molitvenik dtržeč pobožno, :Vihral sem se odkrit Framičišklatoiairjie častit.: Vuj, Vuj:, Vuj, Kakio je lušnio b’lo. VI. Proč bil je prof, ta j-az pobegnil, Po “Delaven” sem roko stegnil, :Sem skupno is ‘ ‘ Svobodo ’ ’ počaš Zadavil njegov glas.: Vuj1, Vuj', Vuj, Kako je luštno b’lo. VII. Zdaj praivia- gonja sie je pričela, Da bi mene v zanke vjela; :Jaz sem- pa cverak pobral In zgMl ’z vro-čih tal.: Vuj1, Vuj!, Vulj, To pa rii lušmo- b’lo. VIII. Brž na ladjo-, v tuje -kraje Se ničiti nove vaje, Ker enikrat -hočem bi’ Morski pirat ali bandit.: Vuj, Vuj, Vuj, Kako je lušino b-’lo. IK. V novem svetu- — zdaj., na nogo! Čem -držat -disciplino strogo : :Poteptati vsacega, Ki cvemkai kaj- ima.: Vuj, Vuj-, Vuj, Kako je lušino b’lo. X Prvakom -bodem se usilil, Govoril ino rogovilil, :D-a k-aiz-al vsakdo bo z roko, Vuj, Vuji, Vuj, Kak-o je lušno 'b’lo. XI. Glejte Jožkia ki se zvija, Za tri. -dolarje -rod pobija; :Vibtti. roke in govori. Za stranko G. O. P.: Vuj, Vuj, Vuj, Kako je lušno b’lo. XII. “ Desilrable ” ostati morem, Dia -čara Te-dlju- pomorem :Do zmagosla-vnosti, Na slonu- G. O. P.: Vrij, Vuj, Vuj, Kakb to lušno -bo. XIII. Skupaj, -zdaj, vi vsi bedlaki, SoejaRzem čem k-ovati; : Zapomnite si vsi: “Na slonu- G. O. P.!”: Vrij, Vuj, Vuj, Kako to lušno bo. XIV. S Tedldijem jaz hočem iti Prot “u-ndesirable” se bo-riti, :Svobode Glas -zadaviti Iz šlo-na G. O. P.: Vulj, Vuj, Vuj, Kako to lušno bo. XV. “Prerokovalca” si pripra-vil, Da z njim bo socijaliste davil .•Dokler vse -pom-ori Iz sloma G. O. P.: Vuj, Vuj, Vuj, Kakb to lušno bo. XVI. Cilinder si j-e že pripravil, Da se bode bolj postavil :Pri volitvah za G. O. P. — Za bvenk, -ki ne smrdi.: Vulj, Vuj, Vuj, Kako to lušno bo. XVII. Še medveda zdaj kulpuje, Rodu -hujše spone kuje; :Ga -s plesom- preslepi Gkolui G. O. P.: Vrij, Vuj; Vuj, On- še predfeedbik (?) -bo. XVIII. Moij prijatelj vsakdo 'bode Ak’ ne čita “Glas Svobode, : Temveč se zia re-p dlrtžd ¡Slona G. O. P. Vulj, Vuj, V-uj., Kako to luštno bo. XIX Ni se mi potreba bati, Ljudi slepiti, goljufati, :Vs-aj me ne zapusti Prekanjeni G. O. P.: Vuj, Vuj, Vuj, Kakb še lušno bo. XX. Pred- menoj še bodete klečali, Se “krivili in ¡kričali: Pozdravljen bodi poglavar, Fakin nekdanji, a — -zdaj car!—” Vulj, Vuj!, Vuj, Kakb še lušno .bo. XXI. Vse na zemlji enikrat mine, Tako tu’ Jožku venec zgine. :Ko svet ga bo ¡spo-znal, Mu- brco bode dal.: Viuj:, Vuj, Vuj, Da b’le to kmalu b’lo. POSLEDICE - NEZMERNOSTI. Nezmerin-ošt je vedno povzročitelj! -kakega želodlečnega- nereda katerega pa ob j-uiteah najbolj opazimo, če isto zanemarimo postane čim dalje hujše in hujše dokler ne postane kronično, nevarno, neozdravljivo. Mhogekra-ti smo vas opozarjali na Triner- jevo ameriško zdravilno grenko vino, katero je -zelo koristno zdravilo -za vsak -žellodeeni nered. Isto blaži bolečine in po vživanju začne želodec zopet naravno delovati, i-sto ojači ves -prebavni si.ste.m, živce in mišice itn- dela novo, zdravo kriv Če nimate dobrega apetita, -dobre prebave, če trpite na glavobolu ali drugih bolečin ah izvirajočih iz slabe pr e. bave, ali če ne morete spati, po tem rabite edino le Tri-nerjievo a-imterišiko ladlravilno grenko vinov ker to je najboljše zdravilo. Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalcu Josipu- Triner — 616 — 622 .S. Ashlanid Ave., Chicago, 111. Ta ELEGANTNA ura S3.75 Prodno knpite uro, izrežite ta oglas in nam ga pošljite svašim naslovom in mi vam obratnopo-šljemo na ogled krasno uro in verežico C. O. D. $3.75. Double Huntingcase, lepo izrezana, s vijakom, ustrojena s lepim močn im kolesov jem in je ki drži dober čas. Z isto dobite dolgo Gold plated verižico za dame ali gospode. Če vam zdi e-naka s^o.OO Gold filled uri garantirani 20 let plačajte ekspres agentu $3.75 iu Vaša je. Naša 20 letna garancija s vsako uro. Veselj omenite, če želite moško ali žensko uro. Naslov: M.C.Farber Dept. 160-225 Dearborn Str., Chicago, III. Edward Paucli - ----- gostilničar -- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. KOTAS BRATA LASTNIKA GOSTILNE IN RESTAVRACIJE na 535 Blue Island Ave., Chicago. Priporočava svoje dvorane za shode, veselice itd. Vsako nedeljo popoldan izborni koncert. Vstopnina prosta. TEL. CANAL 2017 NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Tsem onim ki nimajo barve, potem bodisi otrok dama ali gospodična in če hočejo dobiti lepo rudečo barvo in kri naj rabijo E. iiimsov Maltoferochin (maltovano železno vino) 6 buteljk za 6 dolarjev, Če trpite na slabi prebavi in nimate teka do jedil poskusite EDWARD RIMSOVO GASTROPHAN in EDWARD RIMSOVO KARLOVARSKO Pišite po cenike za ta maltovana grenka vina! Trgocem in krčmarjem zelo znižane cene. Ed, Rimsove želodečne kelera kapljice so najboljše zdravilo za kolero, koliko, želodečni krč. Čena steklenici 50c. Za dobiti po vseh lekarnah. EDWARD RIMSA, lekarnar, 606 South Centre Avenue Chicago, 111. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju poku- sil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! KRITIČNI MOMENT. Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne-prebavnosti, ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo. Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožnjejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da JOSEPH TEINEB’S RECI STERE D Trinerjevo zdravilno grenko vino, je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se hitro in zamesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želodečne živce in pospešuje aktivno vse organe, tako. da vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da nimate slasti do jedil, se počutite utrujene, imate teški glavobol, nemorate mirno spati, ali da ste bledi je čas, da upotrebu]ete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse prebavi jenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje. RABITE Gr A V VSIH POTREBAH. NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATELJU Jože Triner 616 So. \shland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Trinerjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašajte trgovce po njih.