jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiMiiiiiiiii jii^iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiihiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiMj^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiji
Štev. 43.
LJUBLJANA, 21. oktobra 1921
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti
m...........MII.......I...............IIIIIIIIIIIIM...................MII......................................MII...................INI...........I......Illllll.........MII.............IlllllllilU
Leto II. |
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Češkoslovaška — Jugoslavija.
Še kratkih šest dni nas loči od dneva, ko si bosta v zlati Pragi stali nasproti nogometni reprezentanci Češkoslovaške in Jugoslavije. Že v prejšnji številki smo poročali, da vlada za ta dogodek v vsej Češkoslovaški velike zanimanje. Iz »Sportovnega vestnika« posnemamo sledeče značilne vrste:
»Tekma ima globok pomen za obe prijateljski državi, kar bo dokumentirala navzočnost oficielnih državnih krogov. Povečala bo medsebojne simpatije tudi na športnem polju. Češki klubi, ki so doslej go-
Tudi naša športna javnost se za ta športni dogodek silno zanima. Značilno pa je, da se to zanimanje izraža najbolj v kritiziranju načina, kako se postavlja naša narodna reprezentanca. Dočim vedo Čehi že tedne, kdo bo igral za barve češkoslovaške republike, ni znana pri nas še danes, teden dni pred tekmo, niti približno sestava naše reprezentance. Jugoslovanski nogometni savez je poklical v Zagreb razne igralce, ki prihajajo v poštev za postavo v reprezentančni team. Kljub temu, da iz teh igralcev
Gorsko prvenstvo Jugoslavije 1921 na progi Podlipa—Smrečje: Prvak Šolar
(kol. Ilirija, Ljubljana) na cilju.
štovali v Jugoslaviji, so odnesli najlepše vtise o gostoljubnosti naših jugoslovanskih bratov, sedaj je dana prilika nam, da se dostojno revanžiramo. 28. oktober, največji češki narodni praznik, na športnem polju ni mogoče proslaviti lepše, kakor ravno s tekmo Češkoslovaška—Jugoslavija. Naši gostje so naprošeni, da igrajo ob tej priliki tudi medmestne tekme Zagreb—Brno in Zagreb—Bratislava.
sestavljena moštva že 14 dni trenirajo, se odbor za postavljanje reprezentančnega moštva doslej še ni odločil za nobeno vsaj v glavnih potezah definitivno postavo. Postopanje tega odbora spominja zares močno na dni, ko se je postavljala reprezentanca za olimpijado v Antwerpnu. Tudi takrat se še teden dni pred odhodom v Antwerpen ni vedelo, kdo bo igral in kdo naj odpotuje. Ni dvoma, da je tudi to posto-
panje bistveno vplivalo na porazne rezultate na olimpijadi. Ne smemo se torej čuditi, da postajajo športni krogi sedaj, ko se ta praksa ponavlja, nervozni in da se čuje mnogo kritike.
Karakteristično za poslovanje odbora za postavljanje reprezentančnega moštva je, da išče še vedno srednjega krilca oziroma celo vrsto halfov, torej najvažnejši del moštva. Posebno srednji krilec je v vsakem moštvu tako važen igralec, da bi se morali v prvi vrsti pobrigati zanj. V poslednjih treningih se preizkuša za to mesto Tavčar (Hašk ozir. Ilirija, Ljubljana), ki za to mesto kot tipičen stranski (najbolje desni) krilec nikakor ne pride resno v poštev, Vragovič (Gradj. S. K.) in Dubravčič (Concordia) pa, ki sta po naziranju vseh strokovnjakov v prvi vrsti upoštevati kot centerhalfa, se uporabljata na drugih mestih.
Druga pogreška je levo krilo. Odbor za postavo reprezentančnega moštva si žalostnih izkušenj z levim krilom iz lanske olimpijade in letošnje reprezentančne igre proti Švedom ni vzel k srcu. Statirali so takrat na levem krilu igralci, ki prej niso redno igrali na tem mestu. Ker v Zagrebu dobrega levega krila faktično ni najti, se misli resno, postaviti proti Čehom na to mesto ali Babiča (Gradj. Š. K.) ali Plaz-zeriana (Hašk). Prvi je vsekakor odlično krilo, toda le desno, drugi poskuša igrati na krilu šele zadnje čase, in to ne s posebnim uspehom. Šojat (Hašk) se je že vnaprej preskočil, ker je za krilo prepočasen in nestalen v formi.
Mnogo pred Plazzerianom bi moral J. N. S. upoštevati Vidmajerja, tipično levo krilo, enega naših najresnejših in najpožrtvovalnejših igralcev, ki tudi merodajnim osebam J. N. S. ni neznan kot igralec najboljše kvalitete. Prepričani smo, da bi zastopal častno jugoslovanske barve, tako vsled svojih individualnih zmožnosti, toliko bolj pa še, če se mu da v levo zvezo igralec, ki ga bo znal uporabiti tako kot n. pr. Seger v Iliriji.
Ljubljanski nogometni podsavez nas je informiral, da je potom predsedstva J. N. S. opozoril odbor za postavljanje reprezentančnega moštva na Vidmajerja.
K vprašanju srednjega krilca podajamo mnenje g. Segra, trenerja S. K. Ilirije in bivšega aktivnega člana praške Slavije, torej osebe, kateri so igralci, ki bodo igrali proti Jugoslaviji, iz lastne prakse dobro znani. Mnenje se nanaša na slučaj, da savez ne more uporabiti Vragoviča ali Dubravčiča kot centerhalfa, ker jih n e obhodno potrebuje na drugih mestih, v katerem slučaju bi preostal za to mesto Tavčar. Po njegovem mnenju bi se zasedlo to mesto mnogo bolje z Zupančičem II. Ne glede na to, da je Zupančič jako mlad in da nima bogate rutine, ga usposablja njegov način igre, izvrstna tehnika in telesna konstitucija med prvimi za igro ravno proti češki Sparti, ki bo reprezentirala češkoslovaško republiko.
Po dosedanjem položaju izgleda jugoslovanska reprezentanca za sedaj nekako sledeče: gol: Vr-djuka ali Friedrich, backa: Šifer, Kujundžič, ev. Dasovič, glede halflinije vlada popolna negotovost, forward: Babič, Marcikič, Perška, Vragovič, Plazzeriano.
Kolesarske in moto-cikliške dirke v Zagrebu.
Hrvatski klub biciklistov Sokol v Zagrebu je priredil v nedeljo, dne 16. oktobra t. 1., na dirkališču v Černomircu velike medklubske in motocikliške dirke. Zanimanje za to prireditev je bilo velikansko, kajti prijavilo se je 43 najboljših jugoslovanskih dirkačev, včlanjenih v Jugoslovanskem koturaškem savezu. Motociklistov se je prijavilo 16.
Glavna kolesarska dirka se je vršila v spomin na najboljšega hrvatskega prvaka Franjo Gregla, padlega v svetovni vojni.
Od kolesarskega in motocikliškega kluba »Ilirija«, Ljubljana, so startali štirje člani, in sicer: Šolar Josip, Šiškovič Albin, Ogrin Franjo in Kosmatin Ivan. Kot prvi je prevozil progo 1800 m Šolar v 3 min.
4 sek., drugi Kosmatin v 3 min. 2/0 sek., tretji Ogrin v 3 min. 6 sek. in četrti Šiškovič v 3 min. 7 sek.
Hrvatski klub biciklista Bjelovar: Prvi Wajda Peter 3 min. 30 sek., drugi Mikšič Ivan 3 min. 36 sek.
Gradjanski športni klub, Zagreb: Prvi Koloman Sovič v 3 min. 3 sek., drugi Panek Anton v 3 min. 12 sek., tretji Markolin Ivan v 3 min. 24 sek.
Kolesarski klub Orao, Zagreb: Prvi Pinterič Anton v 3 min. 6 sek., drugi Živkovič v 3 min. 26'/r, sek., tretji Kopajtič Vjekoslav v 3 min. 28 sek.
Hrvatski klub biciklista Sokol je postavil na start 16 dirkačev; prvi Pavlija Josip v 3 min. 2 sek., drugi Šnidaršič Slavko v 3 min. 5 sek., tretji Dukanovič v 3 min. 1*^ sek.
Pri glavni dirki je startalo 10 najboljših tekmovalcev. Zmagal je Šolar (kol. klub Ilirija, Ljubljana) v 19 min. 22 sek., drugi Pavlija (hrv. bicikl, klub Sokol, Zagreb) v 19 min. 251/ls sek., tretji Sovič Koloman (Gradjanski klub, Zagreb) v 19 min. 232/r, sek., četrti Kosmatin Josip (kol. klub Ilirija, Ljubljana) v 19 min. 37 sek.
Kot zmagovalec je prejel Šolar krasni Javorjev venec s hrvatsko trobojnico ter je vozil častni krog.
Pri utješni vožnji na 1800 m je startalo 16 dirkačev. Prvi Fran Ogrin (kol. klub Ilirija, Ljubljana) v 3 min. 15 sek., drugi Cezarič (kol. klub Sokol, Zagreb) v 3 min. 16 sek., tretji Žnidaršič Slavko (kol. klub Sokol, Zagreb) v 3 min. 16:'/b sek.
Motocikliška dirka se je vršila v treh skupinah. V odločilni dirki na 10 km so startali: Sotler Rupert, Triumph 4 HP, Kunej Anton, Excelsior 9 HP in Stcr-ban Anton, F. N. 1V2 do 2 HP. Zmagal je Sotler Rupert vil min. 39 sek. Kunej je imel že v petem krogu defekt, kot drugi je prispel na cilj Sterban Anton.
Veliko zanimanje je vzbudila tekma med motociklistom in avtomobilom na 10 km naljave. Zmagal je Rupert Sotler v 10 min. 44 sek. pred avtomobilom Laurint & Klement, katerega je vodil Novak, ki je zaostal skoraj za pol kroga za motociklom ter je prevezi! progo vil min. 19 sek. Kot zaključek dirk se je vršila tekma med konjem Leo, lastnik g. Funk, Zagreb, ter kolesarjema Pavlijo in Sovičem na daljavo 1800 m. Takoj od starta se je Leo v ostrem tempu od obeh kolesarjev odtrgal ter je prevozil v najkras-nejšem diru skozi cilj v 2 min. 49 sek. in s tem zmagal pred kolesarjem Sovičem za časovno daljavo 10 sek.
Mnogobrojno občinstvo je sledilo dirkam z največjo pozornostjo ter vztrajalo do zadnje točke. Ljubljanska Ilirija je imela zopet svoj dan. Odnesla je v kolesarskih dirkah prva mesta ter pokazala svoje
zmožnosti. Mi dobimo vtis, da bi se povzpela z dosledno in smotreno trenažo, s specializiranjem dirkačev po svojih zmožnostih in s treniranjem istih v tej razdelitvi, z lahkoto na prvo mesto v državi. Otresti se bo morala one nestalnosti in nezanesljivosti, ki jo opažamo tako pogosto v naših športnih vrstah: kvaliteta dobra, ali nezanesljivi so, preveč prevladuje razpoloženje. To se pa more premagati le z neumornim in doslednim treningom. Šolar je postal nedvomno naš najboljši dirkač, razvijal naj bi se v dosedanji formi naprej, pa so mu tudi mednarodni uspehi sigurni.
O)
Prvenstvene nogometne tekme 16. t m.
Jesenski del prvenstva L. N. P. je pred zaključkom.
V Ljubljani je prvenstvo I. razreda po izidu tekme Ilirija— Primorje 7 : 1 sigurno dosedanjemu prvaku S. K. Iliriji. Na drugem mestu je trenotno vsled boljšega razmerja golov Sparta, na tretjem Primorje, Ako bi bila izrabila Sparta proste termine vsaj za trening-tekme, bi se moglo vnaprej nekoliko računali na njeno zmago nad Primorjem, tako pa ima skoraj boljše šanse Primorje.
V	II. razredu ljubljanskega okrožja je situacija sledeča: Na prvem mestu je še vedno ljubljanska Svoboda s 6 točkami in razmerjem golov 10 : 2, na drugem mestu je Hermes istotako s 6 točkami in razmerjem golov 10 : 3, torej za en sam gol slabši od Svobode. Na tretjem mestu se nahaja LASK, ki je absolviral že vse tekme, s 3 točkami. Sledi mo'ščanska Svoboda z 1 točko in Jadran z 0 točkami. — Tudi jesensko prvenstvo II. razreda se za-ključi že prihodnjo nedeljo 23. t. m. Tekma med Svobodo in Hermesom, ki se borita za prestop v I. razred, bo sigurno ogorčena, izid je popolnoma negotov. V Svobodi nosijo breme vse igre le trije ali štirje igralci, Hermes ima izravnano, povsod prilično enako močno moštvo. — Tudi razvrstitev na zadnjih treh mestih se bo v nedeljo sigurno še spremenila.
V	Mariboru je zmagal v nedeljo Maribor nad Svobodo 5 : 0. Ker je S. K. Ptuj iz nadaljnjega tekmovanja izpadel in se mu računajo vse nadaljnje tekme za izgubljene, je absolviral Maribor v nedeljo svojo zadnjo tekmo in stoji definitivno na prvem mestu z 9 točkami. Istotako je igral v nedeljo svojo poslednjo tekma Rapid, ki zavzema za enkrat drugo* mesto s 6 točkami. MAK ima kot tretji 4 točke, a ima igrati še s Svobodo in Korotanom. V slučaju ugodnih rezultatov izpodrine lahko Rapida z drugega mesta. Na četrtem in petem mestu sta Korotan in Svoboda, oba imata igrati še z MAK-om. Poslednje mesto zavzema S. K. Ptuj, ki je, kakor poročamo že na drugem mestu, začasno prekinil svoje delovanje, vsled česar izpade iz nadaljnje konkurence.
V	Celju so Atletiki nepričakovano igrali s Celjem le
&	neodločno 1:1. V prvenstveni tabeli stoji za sedaj vsled
tega na prvem mestu Celje, ki je igralo že vse tekme, s 3 točkami, sledita Athletiksportklub z 1 točko in Svoboda z 0 točkami.
V	naslednjem podajamo o nedeljskih prvenstvenih tekmah kratka poročila:
Ilirija—Primorje 7:1 (3:1), koti 7 : 0.
Igrano na igrišču Ilirije, publike niti ne 1000, sodil f	g. Kepec.
Postava moštev: Ilirija : Pelan—Pretnar, Beltram— Hus, Zupančič II., Zupančič III.—Weibl, Pevalek L, Pleš,
Seger, Vidmajer. — Primorje: Petelin—Petrič, Rajgelj—Slamič, Birsa, Zucchiatti—Bašin, Bano, Grisogono, Saksida, Teruso.
Igra se je pričela v najostrejšem tempu, ki ga je vzdržala Ilirija do konca, Primorje pa le do halftima. Obe moštvi sta bili v dobri kondiciji, Ilirija je v lepih in hitrih kombinacijskih potezah napadala, Primorje se je uspešno branilo in od časa do časa tudi napadalo. Morda še ni nobena domača tekma nudila tako dobrega sporta; obžalovati je, da kaže naše športno občinstvo baš za domače tekme, ki so dostikrat večje vrednosti kot tekme z zunanjimi klubi, tako malo interesa. — Kakor je bilo pričakovati, je Ilirija prevladovala v vsej igri. Lahko se reče, da je igralo njeno moštvo brez izjeme dobro, le včasih je motila nesigurnost levega branilca in desne zveze. Pleš se je moral iznova prepričati, da z visoko igro napram telesno jačjim nasprotnikom ne uspe; upajmo, da mu bo to v pouk. Vsi doseženi goli so bili efektni, posebno prvi (Vidmajer), drugi (Seger) in peti (Zupančič II.), šestega in sedmega pa bi si golman morda lahko prihranil. Defenzivna igra Primorja je bila posebno tekom prvega halftima vredna občudovanja. Vsak igralec se je od prvega do zadnjega trenutka potrudil, izbojevati svojim barvam čim čast-nejši rezultat. Omeniti je treba zlasti požrtvovalno igro centerhalfa Birse, levega halfa Zucchiattija, obeh branilcev in golmana.
Potek igre je bil v kratkem sledeč: Po lepi, ostri, povsem otvorjeni igri doseže Vidmajer v 14. min. z efektnim strelom, ki je prevari! golmana, prvi gol. V 18. min. trije zaporedni koti proti Primorju, v 21. in 29, min. še četrti in peti kot. V 35. min. nevarna situacija pred Ilirskim golom in vsled roke Zupančiča III. enajstmetrovka, iz katere Primo'rje po Birsi izravnava. 1 : 1! V 40. min. šesti kot proti Primorju. V naslednji minuti idealen center Weibla, ki je igral zaporedoma dve tekmi. Z volley-šutom doseže Seger drugi gol. V 43. min. obtiči visok Plešov strel nepričakovano v mreži. Polčas 3:1. — V drugem polčasu vedno večja premoč Ilirije. Napadalna vrsta Primorja skoraj nima več prilike stopiti v akcijo. Ilirija dolgo časa brezuspešno napada, šele v 28. min. pade po Segru četrti gol. V 32. min. izboljša Zupančič II. iz uporabnega Vidmarjevega centra rezultat na 5 : 1, v 35. min. izpusti golman po nepotrebnem šesti gol (Seger) in iz kazenskega strela s ca. 20 m doseže Seger končni rezultat 7:1. Zadnjih 5 minut se je igralo že v precejšnjem mraku, ker je Ilirija v svoji znani netočnosti nastopila s skoraj četrturno zakasnitvijo.
Rezervi obeh klubov sta igrali z rezultatom 2 : 0 v prid Ilirije. Rezerva Ilirije je nastopila s celo vrsto mladih, doslej neznanih igralcev. Najboljša v moštvu sta bila Pevalek II. kot leva zveza in Weibl kot desno krilo. Kot centerhalf je igral po presledku več let popolnoma zadovoljivo Vodišek. — V Primorju je bil izvanreden golman Bar. Dober je bil tudi levi branilec, ostalo moštvo je dokaj izravnano in napravi dober vtis.
Hermes—LASK 4 : 1.
LASK je vsled odhoda nekaterih igralcev na inozemske študije nastopil zopet z več rezervami. Hermes je bil pretežno večino igre v znatni premoči. Sodil je g. Hus
Svoboda, Ljubljana—Svoboda, Moste 2:1 (1:1), koti 10 : 4.
Igrano na igrišču Sparte ob Dunajski cesti. Poset minimalen. Sodnik g. Jerala.
Igralo se je v živahnem tempu s hitro se menjajočimi napadi. Prvi gol je dosegla meščanska Svoboda, ljubljanska Svoboda je izravnala v prazen gol. Omeniti je izvanredno igro golmana m. Svobode, ki je branil v najkritič-nejših situacijah ne glede na riziko napram jako agresiv-
nim nasprotnim napadalcem in kateremu se ima moščan-ska Svoboda v prvi vrsti zahvaliti za tako ugoden rezultat.
Slavlja- Jadran rez. 1:1 (1:0), koti 6 : 2.
Mlada vodmatska Slavija je uvrščena začasno med rezerve. Absolvirala je v nedeljo svojo poslednjo jesensko prvenstveno tekmo, in sicer prvič z neodločnim rezultatom, dočim je doslej vselej zmagala. Jadran je imel v moštvu par igralcev običajnega prvega moštva; dober je bil med njimi posebno Martinak. Celo igro je moral igrati Jadran le z 10 igralci, ker je menda eden doma zaspal V prvem polčasu je bila Slavija v veliki premoči, v drugem polčasu je bil kljub popolnoma raztrgani igri nevarnejši Jadran. Obe moštvi sta imeli dobrega golmana.
Mariborske tekme: Rapid—Korotan 6:1 (5:1),
Igrano dopoldne na Rapidovem prostoru, sodnik g. Nemec.
Rapid je nasprotnika sigurno nadvladal in zmagal v lepem stilu. Korotan je nastopil v najjačji formi, a igri kljub temu ni bil dorastel. V drugi polovici ;e prešel popolnoma v obrambo.
Maribor—Svoboda 5:0 (2:0),
Igrano na Mariborovem prostoru, sodnik g. Nemec.
Maribor ni imel težke naloge. Bil je mnogo' pred nasprotnim golom, tu pa si je izpridil pozicije s pretiranim kombiniranjem, Nekaj lepih momentov je imela spretna in hitra napadalna vrsta Svobode. Maribor je nastopil z dvema rezervama.
Athletiksportklub, Celje—S, K. Celje 1:1 (1:0),
Igrano na igrišču Athletiksportkluba, sodnik gospod Vrančič.
Ker se je pričakovala sigurna zmaga Atletikov, znači neodločen rezultat iznenađenje. Moštvi sta si bili enakovredni, igra je bila otvorjena. V Celju je bila izvrstna obramba Božič—Čančar ter golman Ratajc. Igra Atletikov je bila dokaj raztrgana.
E)
Dobava cenih športnih . potrebščin.
Željko Berger, predsednik Gradjanskega Š. K., razpravlja v 31. štev. »Zagrebačkog športskog lista«, na kak način bi se pomagalo klubom, da bi si mogli nabavljati dandanes tako drage športne potrebščine po nizkih cenah. Njegov predlog meri za tem, naj bi osnovala športna društva središnjico za nabavo športnih potrebščin, t. j. društva naj bi skupno vzdrževala veliko zalogo športnih potrebščin. Središnjica, za katero je treba seveda znatnega začetnega kapitala, bi morala skrbeti, da bi bilo v zalogi vedno dovolj najrazličnejših potrebščin za vse grane sporta (nogomet, lahka in težka atletika, tenis, plavanje, biciklistika, zimski sport itd.). Osnovala naj bi se na zadružnočlanski podlagi. Posamezni člani te zadruge bi pristopili z večjimi ali manjšimi iznosi, ki bi služili prvemu početku. Blago bi se nabavljalo komisijskim potom, t. j. od kake večje svetovne iirme bi se vzelo komisijsko skladišče za vso Jugoslavijo. Materijelno slabejši klubi, ki bi ne imeli vselej dovolj sredstev, bi mogli dobivati športne potrebščine na ta način, da bi zajamčili središnjici plačilo potom garancije njihovih bolje situiranih članov ali pa s
cesijo dohodkov njihovih bodočih športnih prireditev.
S sličnim jamstvom bi se mogel doseči znaten kredit tudi od denarnih zavodov, G. Berger samstavi taki središnjici na razpolago znesek
K 500.000.—.
Prvi pogoj za uspešno delovanje središnjice bi bil ta, da doseže zase ukinjenje carine na uvoz športnih potrebščin ter poslovnega in obrtnega davka. Prednosti središnjice bi bili potem sledeči:
1.	Prištedila bi se visoka uvozna carina.
2.	Blago bi se pocenilo, ker bi odpadel razmeroma visok dobiček trgovcev-prekupcev.
3.	Prištedil bi se obrtni in poslovni davek, ki ga morajo sicer plačevati trgovci.
4.	Cene potrebščin bi se znižale vsled nabave na veliko.
5.	Podpiranje klubov in sporta vobče.
G. Berger naproša vse klube, društva in zveze, ki se za akcijo zanimajo, da ga o tem obvestijo (Željko Berger, Zagreb, Prilaz 15). V slučaju zadostnega odziva bi se mogle dogovoriti vse podrobnosti na skupnem sestanku, g. Berger sam pa se zavezuje, osnovati potem središnjico na lastne stroške ter poskrbeti za vse olajšave, kredite in dobavo.
Akcija g. Bergerja zasluži vso hvalo, kajti malo okoliščin deluje na razvoj sporta tako neugodno kot ravno nezaslišane cene športnih potrebščin. Nedo-stajanje sredstev in s tem združeno nedostajanje športnih potrebščin ovira že obstoječim klubom napredek in zabrani ustanavljanje novih društev. Celotni dohodki najstarejših klubov — o mlajših niti ne govorimo — se uporabijo za nabavo športnih potrebščin, a pri vsem tem se ne najde danes v vsej Jugoslaviji kluba, čigar dohodki bi zadostovali, da oskrbi svoje članstvo s športnimi potrebščinami kakor zahtevajo to faktične potrebe. Prošnje malih klubov do starejših za prepustitev že obrabljene opreme so nekaj vsakdanjega, a so brezuspešne, ker je noben klub ne more darovati.
Vzroki draginje so razni, majhna kupna vrednost našega denarja med njimi ni najmanjša. Glavni vzrok pa je iskati na vsak način v pomanjkanju zadostne, solidne konkurence v športni trgovini in v visoki uvozni carini. Slednji vzrok je dovedel Jugosl. nogometni savez, našo najmočnejšo športno organizacijo, do opetovanih korakov pri Direkciji carin v Beogradu za oprostitev uvozne carine na športne potrebščine — žal so bile vse intervencije brezuspešne. Če prištejemo tej carini še dobiček trgovca, njegove stroške za davke, lokale in reklamo, pridemo do zaključka, da v doglednem času sploh ni računiti na znižanje cen in misliti na potrebam odgovarjajoče opremljenje športnikov. Lastne športne industrije žal ne premoremo. (Opomba uredništva: Firma Bašin in drug, Ljubljana, bi mogla kriti potrebo vsaj nekaterih potrebščin, n. pr. lahke atletike, težke atletike. Ali je na Hrvatskem popolnoma neznana?)
G. Berger pravi v svojem članku, da je stopil v stik z nekaterimi merodajnimi osebami v Beogradu. Tudi te osebe so mnenja, da bi se odprava carine na uvoz športnih potrebščin iz inozemstva lahko doseglo. Direkcija carin zahteva le popolno gotovost, da bi se potrebščine izročale direktno konsumentom, t. j. športnim društvom, brez posredovanja profesionalnih Irgovcev To so dosegli nedavno beogradski klubi, ki so nabavili skupno večje količine športnih
potrebščin prosto vsake carine in došli na ta način do originalnih angleških izdelkov. Dobili so razen tega od oblastev podporo 40.000 dinarjev!
O denarni podpori, celo o podpori 40.000 dinarjev, čitamo mi v Sloveniji, ki smo imeli z oblastvi toliko slabih izkušenj in doživljamo od njih pričenši od davkarije pa do policijskega ravnateljstva in raznih mestnih magistratov le predpise davkov, glob in taks, kakor o lepi bajki. Naši tovariši v Beogradu naj nam ne zamerijo, da jih zavidamo!
Zato pa se vsak lahko prepriča o revščini n. pr. naših nogometnih moštev. Neštetokrat povezani in sumljivo »sflikani« čevlji, srajce itd. so vsak dan, v petek in svetek na ogled publiki. Izvzemši enega ali dveh klubov v Sloveniji ni kluba, ki bi mogel opremiti poleg I. moštva vsaj še rezervo. Nadaljnja moštva in naraščaj — naša bodočnost — živijo zares neveselo sedanjost.
Enako kot pri nogometu je tudi v drugih panogah, atletiki, ciklizmu, zimskih športih, ne izvzeto »elegantni« tenis.
Imamo torej veliko vzroka pozdraviti akcijo g. Bergerja! — Neglede na to pa nastane vprašanje, ah so naši klubi zmožni udeležiti se te akcije. Kje naj vzamejo naši klubi »večji ali manjši iznos«, da se včlanijo v središnjico? Financijelni položaj naših klubov mi je popolnoma znan, in ako pregledam njihov seznam, ne preostane trenotno niti eden, ki bi bil brez dolgov. Niti ne Športna zveza, ki je poklicana v prvi vrsti zanimati se za to preaktualno vprašan e.
Izgledi torej niso dobri, vsaj pri nas ne. Želimo si vsaj enega takega moža kot je Berger v Zagrebu! Ker pa je skrajno dvomljivo, da se tak mož med nami oglasi, naj naši klubi vendar premišljajo, na kakšen način bi se dalo pozivu odzvati.
©1
Kolesarska dirka v Šoštanju.
Eden naših »najmlajših« je kolesarski klub v Šoštanju, ali delaven. Že celjske zvezdne dirke se je udeležil s samostojno dirko Šoštanj—Celje, ki pa je bila za začetek predolga, kljub temu so si izbrali za nedeljsko dirko zopet prenaporno progo Šoštanj1— Slovenjgradec—Šoštanj, 76 km, ker menda niso hoteli zaostajati za prvo prireditvijo. Kolikor nam je njih delovanje simpatično, vendar moramo poudarjati, da je za začetek kvarno za dirkače, ako se jim postavljajo predolge proge, ker se ne morejo razviti. Ravno mladi začetni klubi bi morali polagati vso važnost na vzgojo dirkačev, kar je pa mogoče edinole stopnjema. Z malimi tekmami se mora vsak posameznik početi razvijati in šele polagoma preiti na težje in daljše proge. Na to bi opozorili vse začetne klube, da si ne skvarijo svojih tekmovalcev, ker mnogim odvzamejo pogum s predolgimi dirkami, mnogim prenapor škoduje in jih s tem odvrne od Kolesarskega sporta, ostali redki, ki gredo preko tega, pa tudi ne dosežejo nikdar dobre forme, temveč ostanejo na povprečni stopnji. Začetne tekme naj bodo od 5 do 10 km, stopnjujejo naj se na 25 do 50 ter šele sredi, oziroma koncem sezone presežejo to daljavo. Starejšim klubom je seveda mogoče hitreje stopnjevati daljavo, ali vsako sezono je vendar potrebno uvesti z malimi dirkami dirkače v formo.
To se nam je zdelo potrebno poudariti, ker opažamo ravno pri onih klubih, ki so najbolj delavni,
da skušajo z velikimi dirkami dohiteti starejše klube. Umljivo, da ravnajo v dobri volji, vendar ne služijo s tem ciljem kolesarskega sporta in uverjeni smo, da jim bo naš nasvet dobrodošel.
Klub kolesarjev Ilirija, podružnica Šoštanj, je določil 25. sept. za dirko na Slovenjgradec. Prijavilo se je 5 dirkačev, od teh 1 kot gost iz Celja. Startali so ob 13 uri 30 min., obrat je bil v Slovem-gradcu. Proga je bregovita in cesta mestoma prav slaba. Prvi je prispel na cilj Šumer Avgust v 2 urah 50 min 40 sek, kar 'e gotovo lep čas za začetnike Drugi je prispel Bedina Iv an v 2 : 50, tretji Destovnik .'osip v 2 : 57 : 35, četrti Štor Ivan v 3 : 28 in peti gost iz Celja Bohm Ciril v 2 : 53 : 52. Z uspehom je športno vodstvo lahko zadovoljno, tem bolj, ker je tvorila ta
Josip šolar (kol. Ilirija), jugoslovanski gorski prvak in najboljši slovenski dirkač.
prireditev za Šoštanj veliko senzacijo. Klub je dobro organiziral cilj, bilo je nešteto ljudstva na cilju, svirala jim je godba in celo topiči so streljali ob oživ-Ijenju kolesarskega sporta v lepem slovenskem Šoštanju. Darila so se razdelila zvečer na zabavnem večeru.
Kolesarski klub ima za svoj trud najlepše priznanje v lepo uspeli športni tekmi ter si je postavil s tem trden temelj za razvoj sporta v Šoštanju. Tudi mi mu čestitamo in kličemo »zdravo«!
m
Nogomet pod policijskim nadzorstvom.
Jugoslovanski nogometni savez, oz. prej Hrvatski nogometni savez, bojkotira kakor znano' vsled narodnostnih diferenc že od leta 1912 vse madžarske klube. Vsled Za-padnoogrskega vprašanja so »zapravili« prijateljstvo
madžarskih nogometašev v najnovejšem času tudi Čehi iri Avstrijci, ki se jim pa zaradi tega ni treba preveč žalostiti, kajti z madžarskim nogometom stoji momentano slabo. Zaradi med igralci vedno bolj razširjene surove igre in zaradi neprestanih ekcesov in pretepov pri nogometnih tekmah je postavljen budimpeštanski nogomet pod policijsko kontrolo. Tozadevni razglas notranjega ministra konstatira, da so se pojavile v razvoju ogrskega sporta v zadnjem času razmere, ki ne le da kvarijo plemenit vpliv sporta na človeka, temveč motijo v mnogih slučajih javni red in mir. Posebno pri nogometu da se je udomačila zadnje čase brezobzirna in surova igra, ki ogroža zdravje igralcev, vpliva škodljivo na razpoloženje gledalcev ter povzroča motenje javnega reda. Tak način izvajanja nogometnega sporta smatra notranji minister za nedopusten in hoče, da se surovosti, ki so postale na igriščih že kar običajne, v bodoče onemogočijo. Ogrskemu nogometnemu savezu in vsem društvom se je sporočilo, da se bodo odslej za surovosti igralcev smatrali v prvi vrsti odgovorni klubi in da se bo premilo1 in nedostatno postopanje klubov v takih zadevah smatralo kot neizpolnjevanje društvenih statutov ter se z njimi temu primerno postopalo, z drugimi besedami, da se bodo razpustila. — Savez je odslej dolžan, javiti nemudoma vsak slučaj, ki predvideva kaznovanje kakega kluba Sodnikom je moral izdati savez nalog, da imajo igralce, ki igrajo namenoma surovo, na mestu izključiti in prijaviti savezu, nakar je dotične igralce event. izključiti od iger za ves preostali čas prvenstvene sezone. Sodniki se morajo brezpogojno pokoravati odredbam delegiranih policijskih uradnikov, sicer pristoja uradniku pravica, tekmo zaključiti. Minister je istočasno odredil, naj se k tekmam pošiljajo po možnosti uradniki, ki nogometni sport razumejo.
Maribcr rez.—Svoboda, Celje, 4 : 1, Prijateljska tekma, igrana 16. t. m. v Celju Rezerva Maribor je trenotno v izvrstni formi, zmagala je brez napora. Sodil je g. Kovačič.
S, K. Ptuj je vsled materielnih težkoč začasno prekinil svoje športno delovanje. Vsled tega izpade iz prvenstvenih tekem mariborskega okrožja L. N. P. Vse nadaljnje tekme, ki bi jih imel še igrati, se mu po pravilniku štejejo za izgubljene v razmerju 0 : 3.
Belgija—Španija 0 : 2. Igrano 9. t. m. v Bilbao. Belgijci so imeli v reprezentančnem moštvu nekaj rezerv. Kakor znano je Belgija zmagovalka na lanjski Olimpijadi v Ant-werpnu.
Dunaj 16. t. m.: Sparta, Praga—WAF 5 : 0, Sparta— Hakoah 3 : 2, Amateure—Simmering 3:1, Ostmark—Ad-mira 3 : 3, Floridsdorf—Vienna 2:1. — II. razred: WAC je nepričakovano zmagal nad dosedaj vodilnim klubom II. razreda Gersthofom 8 : 0. Na prvo mesto II. razreda pride s tem Slovan, ki je igral v nedeljo proti Blue Star 8:1. Cricket—Germania 4:3. — Prijateljska: Wacker--WAF 3 : 3.
Praga: Slavia—Rapid, Dunaj, 2 : 0, v 16. min. je bii izključen desna zveza Rapida Uridil, nakar je igral Rapid do konca le z 10 igralci. Tekma ni bila posebnoi interesantna. Zanimivejša je bila prvenstvena tekma Deutscher F, C.—Teplilzer F. K., v kateri je zmagal proti pričako-
vanju D. F. C s 3 : 2. Odločilni gol rezultira iz enajstmetrovke. Vršovice—Viktoria Ž. 3:1, Viktoria Ž.—ČAFK 4 : 1. Nadaljnji češki rezultati: Karlsbader F. K.—D. Sport-briider, Praga, 7 : 1, Židenice, Brno—Briinner S. K. 4:0, Meteor, Vinohr.—Moravska Slavia 1 : 0, Nuselski S. K.— Vršovice 4 : 2, Union Ž.—Kolin 2 : 1, Hertha, Dunaj—PTC, Bratislava, 5 : 1.
Stanje prvenstva na Dunaju dne 16. t. m.: Amateure 12 točk, Rapid 9, WAF, Wacker, Hertha po 7, Hakoah 6, Sportklub, Floridsdorf, Rudolfshiigel po 5, Vienna, Admira po 4, Ostmark 3, Simmering 2 točki. Amateure, WAF, Wacker, Floridsdorf in Admira imajo pri tem stanju po 7 iger, Hertha, Vienna, Simmering po 6, Rapid, Hakoah, Rudolfshiigel po 5 in Sportklub, Ostmark po 4.
Graz 16. t. m : Sportklub z Dunaja je podlegel Grazer Athletiksport-Klubu kljub znatni premoči v polju 2:1. — Prvenstvene tekme: G. A. K.—Arbeiter-Athletiker 5 : 1, Hakoah—Rapid 3:1, Gostinger S. V.—Eggenberger Frei-heit 7 : 0.
Afera Hajduk-Gradjanski. V prejnji štev. Sporta smo poročali, da je odbor Gradjanskega Š. K. demisioniral, ker se ni hotel ukloniti nalogu Jugosl. nogom, saveza, da mora v lastnem delokrogu kaznovati povzročitelja afere, klubovega odbornika Pavlina. — Notico1 popravljamo danes v toliko, da je odbor Gradjanskega nalogu zado voljil, nato pa podal ostavko, ker noče nositi napram članstvu in oblastvom odgovornosti za kršenje pravil, ki obstoja v tem, — kakor izjavlja — da je bil primoran kaznovati klubovega odbornika.
Andrew Wilson diskvalificiran. Najboljši sedanji napadalec angleške lige, Andrew Wilson, je bil radi poizku-šenega prestopka napram branilcu, v tekmi Middlesbo-rough proti Tottenham Hotspur, izključen od sodnika iz igre in od kazenskega odbora angleškega nogometnega saveza diskvalificiran na mesec dni. Ta kazen je za Wil-sona velik moralni in materijelni udarec.
V Stockholmu se je vršila v nedeljo mednarodna nogometna tekma med Danci in Švedi, ki pa je končala neodločeno 0 : 0. Navzočih je bilo 20.000 gledalcev.
Plattko, znameniti reprezentativni budimpeštanski golman, je pristopil k praški Sparti. Igral je preteklo nedeljo že proti Hakoah na Dunaju. Zapleten je bil svojčas v znano afero berlinskega profesionalnega kluba in bil po ogrskem savezu kot profesionalec za dobo enega leta bojkotiran. Ker je baje pristojen na Slovaško, bo igral dne 28, t. m. tudi reprezentativno proti Jugoslaviji. Plattko je na glasu kot najboljši golman na evropskem kontinentu, že itak izvanredno moštvo praške Sparte bo postalo s tem še močnejše.
Kolesarski klub Šoštanj. V zadnjih mesecih je naš zaslužni »Klub kolesarjev Ilirija«, ustanovil več podružnic po vsej Sloveniji. Tako je bil ustanovljen tudi v zeleni Štajerski, v Šoštanju »Kolesarski klub Šoštanj«. Klub, čeravno še mlad, je priredil že več dobro uspelih kolesarskih dirk. Zavedajoč se, da je lahka atletika podlaga vsem športnim panogam, goji tudi tek.
V nedeljo', 9. oktobra, se je vršila dirka za prvenstvo kluba. Težavna proga je bila 58 km dolga. Prvenstvo si je pridobil Šumer Avgust, v dobrem času 2 : 4 : 30.

&
Po končani dirki se je vršil še tek na 1000 m skozi Šoštanj. Zmagal je Vidrih Ivan, v času 3:17, kar znači lep uspeh. — Vse te tekme so se vršile v najlepšem redu in brez vsakega incidenta. Agilnemu klubu želimo mnogo sreče pri njegovem nadaljnem delovanju!
Meniga zmagovalec v Linču. Na velikem športnem kolesarskem mitingu, ki se je vršil preteklo nedeljo v Linču, je zmagal v glavni dirki na 8000 m znani hrvaški dirkač Milan Meniga v času 15 : 32-2. Drugi je bh F. Gohry 15 : 32-8.
Kot drugi je dospel tudi Meniga v vožnji na 2400 m v času 3 : 57 in v vožnji za go'ste na 4000 1, v času 6 : 40-2.
Velike kolesarske dirke v Leipzigu so se zvršile z dobrim rezultatom,. Veliko nagrado Evrope na 100 km je dobil Weiss, ki je prevozil to progo v času 1 : 18T8 in je v osti borbi potolkel Rosellena, Lesanova, Saldosva in Sasvalda. — Internacionalno tekmo na 500 m je dobil švicarski vozač Kaulmann, ki je potolkel glasovitega Sorenza in danskega pravka Ellegarda.
Bordoni, znani italijanski vozač, je potolkel v Magdeburgu, na internacijonalni dirki, Amerikanca Walthoura.
Velik škandal na kolesarskem dirkališču v Ziirichu. Velike internacionalne kolesarske dirke v Ziirichu so se udeležili znani vozači Švicar Kaulmann, Holandec Moes-kops, Nemec Meyer in Italijan Verri. V končni klasifikaciji je zmagal Moeskops s 6 točkami pred Kaufmannom, Verrijem in Meyerjem. Moeskops je radi svojega nesportskoga ravnanja vzbudil upravičeno nejevoljo publike. Že v četrtem kolu je oviral Kaufmanna, pri petem kolu pa je tudi Verrija potisnil z dirkališča na trato. Ko je vozil Holandec častno rundo, je vrgel Verri v razburjenosti svoje kolo pod njegovo tako, da je Moeskops padel, Samo s silo so preprečili, da ni nastal med obema pretep. Oba sta bila radi tega kaznovana z občutno denarno globo.
Popravek. Pri poročilu o gorski tekmi za prvenstvo Jugoslavije je imenovan Kosmatin kot tretji in Sovič kot četrti, pravilno pa je Sovič tretji in Kosmatin četrti, kakor je tudi iz nadaljnjega razvidno.
Prvenstvena lahkoatletična tekma na Angleškem.
Angleži povabijo in pripustijo k svojim prvenstvenim tekmam tudi atlete drugih narodnosti, in ti jim često, posebno zadnja leta, odneso večji del nagrad. Tako se je zgodilo tudi letos. Rezultati letošnje tekme so: Tek na 100 yar-dov: Edward (Anglež) 10-2 sek.; na 220 yardov: Edvvard (Anglež) 22-2; na 440 yardov: Lindsay (Anglež) 50-4; na 880 yardov: Montain (Anglež) 7 : 56-4; na 1 miljo: Hil (A.) 4 : 13-6 (rekord). Skok v višino: Baker (Anglež) 1-89 m. Skok v daljavo: Taylor (Amer.) 6-72 m. Metanje kopja: Lindstrom (Šved) 60-97 m. Metanje diska: Zallhagen (Šv.) 40-72 m. Metanje krogle: Jensen (Šved) 14-09 m. Skok s palico: Rydberg (Šved) 3-86 m. Tek na 100 m z zaprekami: Bernard (Francoz) 15-59. Troskok: Janson (Šved) 14-38 m.
Rezultati lahkoatletične prvenstvene tekme na Češkem: Tek na 100 m: Skokan 11-8; na 100 m z zaprekami: Reich 17-4; na 400 m: Frank 53; na 800 m: Frank 2 : 7-4; na 1500 m: Vohralik 4-22; na 5000 m: Lichne 16-44; hoja na 2000 m: Jelnik 9-11 sek. Metanje diska: Kopecky 38-44 m; krogle: Ivo 12-86 m; kopja: Hetmanek 50-11 m. Skok v višino: Bulina 1-78 m; v daljavo: Spahič 6-25.
Novi francoski rekordi. Pri zadnjem mitingu, ki ga je priredil »Ligue Parisienne d Athletisme« v St. Cloudu, so se izboljšali nekateri francoski rekordi: Metanje krogle: Pavli 14-18 (preje 14-16); tek na 300 m: Fery 36 (preje 36-4); tek na 3000 m: Guillemot 8:45-2 (preje 8:49-6); tek na 500 m z zaprekami: Berthier 1 : 7-6 (preje 1 : 18-8).
Italijanski Maratonski tek se je vršil letos v Turinu. Udeležili so se ga tudi francoski konkurenti. Zmagal je Italijan Malavicini v času 2 uri 46 min., slede Alciati 2 : 47 : 30, Francoz Charles Robert 2 : 50 : 32, Ar« in Diebelia.
Guillemont, zmagovalec v Anverzu na 5000 m, je poskušal preteklo nedeljo zboljšati rekord na 3000 m in to mu je tudi uspelo. Ta rekord je postavil 1. 1911 Bouin v času 8 : 49-6. Guillemont je zboljšal čas na 8 : 45-1.
Internacijonalni atletski savez je priznal sledeče nove svetovne rekorde: 500 m: Mountain (Ang.) 1 : 0-6; 10.000 m: Nurmi (Finska) 30:42-2; 6 ang. milj: Nurmi 29 : 41-2.
Kakor poročajo francoski listi je postavil Jamois nov svetovni rekord na 300 m: 35 sek. Tekom zadnjega meseca pa je bil ta rekord dvakrat potolčen, in sicer po Malmu (Švedska) 34-7 in po Diinckerju (Nemčija) 34-5. Vendar pa tudi Diinckerjev čas ne more biti svetovni rekord, kajti najboljši svetovni tekač Paddock je rabil za to progo pred kratkim le 33-6 sek.
Amerikanski savez je priznal sledeče Paddockove rekorde: 100 m: 10-2; 200 m: 21-1; 300 m: 33-6.
R. K. Žižka—Hakoah 13 : 7. Dne 8. t. m. se je vršil v Narodnem domu v Pragi težkoatletični miting med gori omenjenima kluboma. Rezultat 13:7 je za Hakoah zelo časten, kajti noben klub še ni dosegel tako dobrega rezultata proti češkemu težkoatletičnemu mojstru Žižka, kakor Hakoah. Mitingu je prisostvovalo mnogobrojno občinstvo, ki je prirejalo dunajskim atletom ob prihodu in odhodu prisrčne ovacije. Zasluga za dobro uspelo prireditev gre v prvi vrsti češkemu mentorju težke atletike Rud. Šindlerju
Plavalna tekma v Somboru. Somborsko- Sportsko Udruženje je priredilo ob priliki svoje petintridesetlet-nice plavalno teklo v kanalu Kralja Petra. Pri tekmi so sodelovali klubi iz Sombora, Subotice in Baje ter dva člana Haška iz Zagreba: Jankovič in Esapovič. Doseženi rezultati so naslednji: Poljubni stil na 1000 m: Mamužič — Subotica 17 : 39-2; na 400 m: Szentgybrgy — Sombor5:57; na 100 m juniori: Fazekas — Baja 1 : 16-6. Seniori na 50 m: Jankovič — Zagreb 34-4. — Dame na 100 m: Molnar — Baja 1 : 22-6. — 100 m sprint: Szentgy6rgy — Sombor 1 :12-6. — Ročno plavanje na 100 m: Devič — Baja 1 : 21-4. Deklice izpod 15 let na 50 m: Kadbebo 43. — Plavalo se je v smeri vodnega toka, zato so doseženi rezultati tako lepi.
Plavanje skozi Pariz na 6 km dolgi progi. Startalo je 32 plavačev. Prvi je priplaval na cilj: Sachner v 2 urah, 4 min., 5 sek.; drugi: Costa Malito v 2 urah, 12 min., 40 sek,; tretji: Bacigalupo1 v 2 urah, 18 min., 32 sek. Vsi trije so Italijani. Kot četrti je priplaval: Francoz Duvanel v 2 urah, 19 min., 37 sek. — V tekmi za dame je prišla kot prva: Gardelle Juliette v 2 urah, 25 min 37 sek.
Novi svetovni rekord na 400 m v bočnem plavanju je
postavil Blitz na mitingu v Exeteru na Angleškem. To progo je preplaval v času 6 : 1.8. Blitz je član »Antwerp Swimming Cluba. Dosedaj je imel ta rekord Nemec Peutz, član kluba »Hellas-Magdeburg«, s 6:6. — Novi angleški rekord na uro 100 jardov pa je postavil Haskins od »Ham-stead Cluba« z 58-8.
Par smuči — 6000 kron,. Na Dunaju so došli v prodajo prvi pari smuči. Inozemski kakor domači izdelek stane kompleten 6000 nemškoavstrijskih kron. Deske same stanejo 4000 K, stremenje 2000 K. Par palic stane okrog 1000 K, par prvovrstnih čevljev nekako 6000 K, — Pred vojno se je dobilo par prvovrstnih smuči s huitfeldskim stremenjem 32 K, Bilgeri za 40 K.
Mednarodni drsalni kongres se vrši od 20. do 22. t. m. v Antvverpnu. Kongres je po vojni prvi. Na dnevnem redu so običajne točke kakor mednarodna pravila, razdelitev prvenstvenih konkurenc, verificiranje rekordov itd.
Hockey na ledu. Vrhovni savez »Ligue Internationale de Hockey sur Glace« je odredil, da se imajo vršiti te tekme za prvenstvo Evrope, kakor tudi za svetovno prvenstvo, januarja in februarja prihodnjega leta v St. Moritzu v Švici, Za to tekmo se pripravlja tudi izborno češkoslovaško hockeysko moštvo.
LJUBLJANSKI NOGOMETNI PODSAVEZ.
Seja poslovnega odbora 19. t. m.: Določijo se na termin 23. t. m. prvenstvene tekme sledeče:
- Prostor Ilirije: ob 14. uri zaključna tekma II. razreda Svoboda, Ljubljana—Hermes, sodnik gosp. Jerala; ob % na 16 zaključna tekma I. razreda Sparta—Primorje, sodnik g. Kepec.
Prostor Sparta—Primorje: ob 10. uri zaključna tekma rezerv Svoboda, Ljubljana, rez.—Svoboda, Moste rez., sodnik g. Betetto; ob 14. uri Jadran—Svoboda, Moste, sodnik g. Hus.
Klubi se opozarjajo, da je treba nastopiti k tekmam točnff ob določenem času. Reklamo in režijo obeh tekem na prostoru Ilirije ima oskrbeti S. K. Primorje.
Verificirajo se prvenstvene tekme:	Svo-
boda, Maribor—Korotan 3:1, Maribor—Svoboda 5 : 0, Rapid— Korotan 6 : 1, Athletiksportklub, Celje—Celje 1 : 1, Ilirija—Primorje 7 : 1, Svoboda, Ljubljana—Svoboda, Moste 2 : 1, Slavija—-Jadran rez. 1 : 1, Hermes—LASK 4 : 1, Ilirija rez.—Primorje rez. 2 : 0, Svoboda, Ljubljana rez.—Jadran rez, 3 : 2, Svoboda—, Moste rez.—Jadran rez. 1 : 0.
Prijavljeni igralci: za LASK: Duič Marij, Bezič
Luka.
Seja kazenskega odbora 19. t. m.:
Jesenko Milo (Svoboda, Ljubljana) se kaznuje s strogim ukorom radi surove igre v tekmi Jadran—Svoboda.
Fr 6 h lic h (Jadran) se kaznuje radi surove igre in nepristojnega ponašanja napram sodniku v isti tekmi s štirimesečno zabrano igre, računši od 25. septembra.
Kristan (Jadran) se kaznuje radi samolastne zapustitve igrišča v isti tekmi z osemmesečno zabrano igre, računši od 25. septembra. Obtežilna okoliščina: že predkaznovan radi nepristojnega ponašanja napram sodniku.
Izjava, Kc se širijo govorice, da so plačali kubanski kozaki S. K. Iliriji za dne 9. t. m. prepuščeni jim športni prostor v svrho proizvajanja kozaških točk na konjih baje 20.000 kron, izjavlja tem potom S. K. Ilirija, da se je prepustil kozakom športni prostor brezplačno. Za produkcijo dne 16. t. m. se pa prostor radi dveh prv. tekem ni mogel dati ponovno na razpolago. — Odbor S. K. Ilirije.
Vsem klubom se naroča, da razpečajo čim večje število srečk kola jugoslovanskih sester v Ljubljani. Cena jim je 1 D. Dobe se v pisarni Športne Zveze. Tajništvo vsakega kluba naj organizira razpečavanje med člani in po članih med znance članov.
Klub motoc. in kol. »Ilirija. Radi nediscipliniranega vedenja se da po sklepu odborove seje z dne 28. septembra članu Antonu Skrajnerju strog ukor in se mu zabranijo za dobo 6 mesecev vsa tekmovanja. Pri ponovnem pogrešku se izključi iz kluba.
Tajnik.
* * *
Ob odhodu iz Ljubljane v Beograd pozdravljam iskreno vse svoje sodelavce na športnem polju in jim kličem: »Vztrajno po začrtani poti naprej!«	Dr. Ciril Žižek.
RAZNO
Novi višinski svetovni rekord na letalu je dosegel amerikanski poročnik John Mac Cready v Daytonu (Ohio), ki se je dvignil 12.445 m visoko:. — S tem je potolkel prejšnji svetovni rekord, ki ga je dosegel 15. julija 1921 G. Kirsch z višino 10.600 m.
Nov športni list. Začetkom septembra je začel izhajati v Beogradu »Beogradski Sportski list«. Urejuje ga Vcjina M. Gjorgjevič. Našim športnikom priporočamo, da se nanj naroče. Četrtletna naročnina znaša 48 K. Uprava je v Hilendarskoj ulici broj 22.
Damski nogomet pod zvezno kontrolo. Angleška F. A. je sklenila, da se prepovejo na igriščih njenih klubov vse damske nogometne tekme, za katere ni izdano posebno dovoljenje.
Na Švedskem je lahkoatlelična sezona zaključena in tu podajamo bilanco najboljših doseženih uspehov v tekočem letu: 100 m: Lilja 10-7; 200 m: Lilja 21-7; 400 m: Wei-nardt 49-8; 800 m: Lundgreen 1 : 54-3 (rekord); 1500 m: Lundgreen 4 :01-4; 5000 m: Backmann 15 : 10-8; 10.000 m: Backmann 31 : 01-2 (rekord); HOmzapreke; Christiarnson 15-3 (rekord); 400 m zapreke: Christiarnson 55-1 (rekord); štafeta 4X100 m: Hellas 43-5; štafeta 4X400 m; Hellas 3 : 23-7; skok na višino: Johannson 1-85; skok na daljavo. Pettersson 7J2; skok s palico: Tiren 3-90 (rekord); metanje krogle: Jansson 14-39 (rekord); metanje diska: Zal-hagen 43-81; metanje kopja: Lindstrom 63-98 (rekord). — Kakor je razvidno, so doseženi uspehi zelo dobri, vendar moramo pripomniti, da se letos ni udeležilo tekmovanja mnogo atletov, ker jim tega ni dopuščalo službovanje pri vojakih. Tako to leto ni startal Backmannov oster konkurent Ejnar Falk, ki je dosegel na 5000 m čas 14 : 54-1. Istotako ni tekmoval poznani Nils Engdhal, ki je dosegel na olimpijadi v Anversu tretje mesto na 400 m. Njegov čas na tej progi 48-6 je švedski rekord in je le za 0-4 sek. slabši do svetovnega rekorda.
SPORT izhaja vsak petek.	Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K.
Inserati po tarifu. EUES Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. ESISi Izdaja Športna zveza Ljubljana. engD Urejuje Stanko Virant. EjEjSj Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. @j