G.A.:                                                                                                  .
Rast človeškega telesa
akor rastline, tako ima tudi človek svoje letne čase, ko najbolj, najmanj, oziroma nič ne raste. Najhitreje raste človek spomladi od aprila do junija, njegova teža se pa v tem času najmanj dvigne. Ravno nasprotno se godi od avgusta do novembra, in od decembra do aprila rast popolnoma miruje. Pa tudi čez dan se ka-žejo tako pri otrocih kakor tudi pri odraslih, katerih razvoj je že zaključen, razlike v razmerju veiikosti. Ker ima naše telo do 30 členkov (sklepov), ki so iz-redno raztegljivi, nam to razjasni, da je človek zjutraj, ko vstane iz postelje, nekaj višji nego zvečer. Ponoči nainreč, ko ležimo, telo počiva, vretenca so razbremenjena, ker jim ni treba nositi teže telesa, ter se lahko razširjajo. Zdravnik Mehel pravi, da znaša razlika v telesni velikosti med jutrom in večerom 5 cm, neka-teri drugi pa so mnenja, da samo 2 cm. Pa tudi zunanji vzroki so, ki vpli-vajo na rast telesa. Tako n. pr. mraz jako zadržuje rast, kar vidinio na Japoncih in Eskiinih, ki so vsi izredno nizke postave. Tudi bolezen »ma-larija- provzroča zastajenje v rasti, zlasti če se ji pridruži še nezadostno liranjenje. Dognali so, da je ubožno prebivalstvo v močvirnih pokrajinah na Sardiniji jako nizke rasti; posamezniki dosežejo največ visokost 1-35 /n. Tudi razne druge bolezni vplivajo neugodno na telesno rast.
Pa je tudi in zlasti alkohol sovražnik navadnega telesnega razvoja, je itak splošno znano. Sploh je telesna rast jako odvisna od zunanjih živ-ljenjskih razmer, ki je nele zadržujejo, marveč tudi pospešujejo, če so ugodne. Tako n. pr. dajeta 16. in 18. pariški okraj, kjer prebivajo imovi-tejši prebivalci, najboljše vojaške novince. Vendar je pa najodličnejši le vpliv pleinena. Tako vidimo n. pr., da so ravno v mrzlih škandinavskih deželah dorna velikani Evrope. Tudi Rusi, Angleži in Nemci so večinoma jako postavni ljudje. Kar se tiče Italije, so prebivalci Pijemonta, Lom-bardije in Benečije neprimerno večji nego v južni Italiji. Zdravnik Lorn-broso pravi, da je visoko rast Benečanov pripisati primesi slovanske krvi. Lombroso opozarja obenem na velik vpliv talnih razrner; tako je
—«    17    —
ti. pr. nu Francoskem dobiti v rasti najbolj zaostalo prebivalstvo v po-krajinah, ki imajo kamenita in peščena tla. Pa ne samo ljudje, marveč tudi živali so v svojem razvoju jako podvržene posebnim krajevnim vplivoin. Tako n. pr. dosežejo konji, ki v Vetlinu in Vergamu v Italiji ostanejo majhni, v Milanu in Vidmu prav izdatno velikost. Arabski konj postane na Sardiniji tekom kratkih dob majhen, in glava se mu podaljša; lnali iitlandski voli se pa na Holandskem razvijejo v prave velikane. Splošno je pri domačih živalih opazovati, da so v goratih deželah majhne, v ravninah pa velike. Največji ljudje izven Evrope prebivajo v Novi Zelandiji in v Ognjeni deželi.