s Velja po pošti: == za oelo leto naproj.. K 30--» en mesec „ .. „ 2*51 za Nemčijo oalolatno. „ 34'-za ostalo Inozemstvo. „ 40-- V Ljubljani na dom Za oelo leto naprej.. E 28*-za en meseo „ ..K 2-31 V opravi prejeman mosefino „ 2-- = Sobotna izdaja: = Za oe o leto.....K 7-_ za Nemčijo oelolelno. „ 9--za ostalo inozemstvo. „ 12- Posamezna številka 12 vinarjev. Stev. 205. v LlomiflE v DElek, m i sepiemnro 1917. Leto EV. Insorati: Enostolpna petitvrsta (72 mm ilroka In 3 mm visoka alt nje prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora. ■ Poslano: - Enostolpna petitvrsta pa 60 v Izhaja vsa!: dan Izvsemšl no-ileljo In praznike, ob 5. nrl pop. Bedna letna priloga vozni red, Uredništvo je v Kopitarjevi ulfol štov. 6/III. Ro&oplsl se ne vračajo; nefranlrirana pisma so no = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo |e v Kopitarjevi allol št 8. — Bačan poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-kero. št. 7563. — Upravalškega toleiona št 188. Vifsivi Slov. umske Širile sklicujem k seji v petek 18. septembra 1917 ob 10, uri dopoldne v deželnem dvorcu v Ljubljani (dvorana v II, nadstropju). F.VP.rlltalnn cp Kn coi;i nu/lilln.rnlo poziv z najčistejšim namenom. Naj vd dinastija, da hoče samo v samostojni državi združeni slovenski, hrvatsld in srbski narod razvijati svojo silo, duševno in mate-rijalno; da hoče dvigniti svojo zemljo in iz nje izkopati nebrojno blago, koje je sam R^ronin . j-----tčilv 113." lomske rove, s in da 5ji dra-Ije, mi- k * <9 rt .... ZJmvu i''Mfuotiode.fj**., ^ ^ /i u ti tccAlv+mJ»/, ^ ^ ^ ...... ha°pon >u..umu>!( l/ci uaiuua, »vi stremi po svojem ujedinjenju, smo tudi mi Slovenci. Zato tudi mi s srčno radostjo in z velikim upanjem pozdravljamo ta list, ki nas hoče zbrati vse, ki se imenujemo Hrvat, Slovenec ali Srb krog ideje, izražene v deklaracijah, ki jo je podal Jugoslovanski klub v državnem zboru in Starčevičeva stranka prava v hrvatskem saboru. Pomni Slovenec, Hrvat in Srb, da si sin enega slovanskega naroda na jugu Evrope, da ti spomina na to enotnost nc more vzeti nobeden, ako si ga sam ne daš vzeti. Mnogo spominov vsebujejo ti žalostni in s solzami pisani Usti tvoje zgodovine, a med temi listi ti mora živeti pred očmi sinteza tvojega davnega in sedanjega trpljenja, jada in suženjstva, da si bil razcepljen brez moči in brez časti v očeh drugih narodov in da ostaneš razcepljen tudi za bodočnost v senci — brez zraka, brez solnca. Pomni: majhen si, s separatizmom pa se delaš sam še manjšega in ta separatizem ti je zapreka kulturnega in ekonomskega razmaha v veliki beli svet. Pomni; narodno življenje brez državne konkretne oblike je nemogoče. Beseda o enakopravnosti je stara. Z njo so varali mnogo tvojih ljudi, a gola realnost je pokazala, da je enakopravnost brez svobodnega, samostojnega državnega razvoja nemogoča. Narodno avtonomijo proglašajo sedaj kot zdravilo za narodne bolesti. Vedi in uči sc od Poljakov, ki trpijo vkljub svoji takozvani narodni avtonomiji v sedanji vojni, da nima narodna avtonomija brez državne konkretne oblike predpogoja za življenje. Zato pa: Združenje, a zdri|Ž3nemu enotnemu narodu samostojno, svobodno državo. — V obeh deklaracijah čitamo do-stavek: »po.d habsburško-lorensko dinastijo«, To ni smo priznanje, ampak tudi z bednim m zausuuim uuiiiuiu, oioune lisočev tvojih sinov in hčera niso našle v svoji koči najbednejšega zaslužka. Ob Misisipu in na obalih Atlantika zrejo sedaj spominja-joč se svoje domovine in nestrpno pričakujoč, ali ne sveti tudi njim — in ž njimi tudi drugim — zarja svobode in bi) li zaorila mesto dosedanje poslovilne pesmi prerojena in resnična »lepa naša domovina«. Ne boj se! Stremljenje po svobodi, pravičnosti, po tvojem dobrobitu in dobrobiti! človeštva, ni veleizdajalsko. Suženjstvo js veleizdaja, — ker izdaja človeka, obiteij, narod, in s tem tudi državo. Ne boj se krika, da vodiš ententino politiko s tem, da zahtevaš združeno in svobodno svojo državo. Tvoja stremljenja po svobodi in samostojnosti so starejša, mnogo starejša, kot entenia. Neumno in lažnjivo je umevanje tvojih protivnikov. Neumno, ker črpaš svoje zahteve iz svojega življenja, iz svojega uma in srca, iz svoje stare posvečene zgodovine, iz potoka krvi in neštevil-nih grobov, iz nekultivirane zemlje, brez komunikacij, iz zapuščenosti in osamelosti, iz prežiranja in preganjanja, iz brazgotin od motik, bičev in mečev. Nisi dete, ampak dorastel mož in zato je neumno postopati s teboj kakor z deco, katero lahko kdor hoče pesluje in vodi. Lažnjivo je pojmovanje tvojih sovražnikov, ker ivojc zahteve so pravične in v nujnem skladu z idejami razvitega, zdravega naroda, brez obzira na kogarkoli. Kar je pravo in pošteno, ni zdravo in pošteno zato, ker to nekdp pripoveduje, ampak samobsebi. Sovražnik, ki se nasproti tebi sklicuje v tem pogledu na entento, dokazuje samo, da ni zmožen umevati logične in moralične nujnosti, da spremeni svojo politiko. Ne boj sc ga, ker ga duševno nadkriljuješ, V um-stvenem pogledu, bo zmagala pravica, a v moralnem pravičnost gotovo in popolnoma. Tedaj: ti nisi sam kriv, da je vprašanje tvojega združenja zadobilo mednarodni značaj. Že vsako dete bi hotelo, da jc to združenje postalo že dejstvo, in da je na njem zgrajen temelj evropskega miru. Sedaj, ko hrepenimo izmučeni vsi skupaj tako željno po miru, nam je menda dovoljeno stati na stališču, da bi najbrže združenje našega naroda bilo preprečilo prelivanje mnoge drage ljudske krvi. Narodi močnih prs in jasnega pogleda obstojajo. Čuvaj nas, dobri Bog, tesnosrč-nih ljudi med glasniki naše politike. V tesnih srcih se skrivajo strah in dvom in pasivnost brez dela, brez boja; sentimentalen pesimizem, oblečen v neštevilne krpe, tkane in genijalnozbrane in umetno uvezane zapreke. Danes, ko se pripravljamo za gradbo stolpa svobode, nc smejo biti pri nas kot samo dve stranki. Ena velika po številu, velika v veri in upanju, ki ne koleba pri delu, mogočna v slogi in disciplini združenih ljudi močnih src, jasnih pogledov, ki mečejo od sebe okove in se ne kregajo o tem, kaj naj suženj napravi, ko je oproščen verig, ki se nc boji vranov, ki jzakrivajo blestečo zoro, ampak trc!no zaupajo, da bo solnce, ko zasveti, veliko in svetlo, j raz-gnati megle in vrane in ozdraviti tesrfosr-čne skeptike in plašljivce, ozdraviti vso ono drugo, dal Bog le maloštevilno stranko. Hic Rhodus, hic salta! (Tukaj je polje za delo,) i .... ■ > ' v.'. toits in svelovna vojska. Vstop Amerike v svetovno vojsko je prišel penadoma. Navsezadnje pa se še dandanes ne moremo ubraniti misli, da je bilo Združenim državam več na tem, da se bodo svoječasnih mirovnih pogajanj dejansko udeleževale, kakor pa da si njih ne-izvežbana armada spleta lavorove vence na bojnih poljanah. To je razvidno tudi iz dejstva, da ameriški trgovski duh kljub vsemu vojnemu navdušenju ni zaspal, V Ameriki se že dlje zanimajo za nov izvoz, ki bo v zvezi z zgradbo vasi, mest in tvor-nic v deželah, ki so v vojski dejansko trpele, posebno pa, ker se računa, da ne bodo v poštev prihajajoče dežele po vojski niti financielno niti industrialno v moči, da bi vsa popravila in prenovljenja same iz sebe izvršile. Od kritja gradbenih potrebščin upajo v Ameriki nadaljevanje vojnih odno-šajev in zato so poslali ameriški železni in jekleni interesentje že jeseni 1916 posebno komisijo v Evropo, da se določi visokost in vrsta bodečih potrebščin po vojni dejansko prizadetih dežel zlasti Belgije in Francije. Pred nekaj meseci je ta komisija podala podrobno poročilo, ki je bilo predloženo konferenci o ameriški izvozni trgovini v Pittsburgu. Po tem poročilu bo znašala potrebščina za popravila in zgradbo zasebnih in javnih poslopij v rečenih, po vojski prizadetih deželah, okoli šest milijard dolarjev (30 milijard kron), od katerih pade 3700 milijonov dolarjev na zapadno ter 2250 milijonov dolarjev na vzhodno fronto. V sami Franciji in Belgiji sc računajo potrebščine za popravila na 2300 milijonov dolarjev. V Nemčijo bo po računih rečene komisije v prvih letih po sklenjenem miru treba uvoziti strojev v vrednosti 1500 milijonov frankov. Za Galicijo bo ta uvoz znašal približno 100 milijonov frankov. Poljska je tudi po ameriškem poročilu skoraj 50 °/o svojih strojev v vojski izgubila. Da sc zgradi in popravi poljsko vojno ozemlje bo stalo 875 milijonov dolarjev ali 4375 milijonov frankov, od katerih pade 1225 milijonov frankov na tvornice in stroje. V Združenih državah računajo z večjim popravi.1-nim posojilom evropskih držav, ki bo za nakup blaga v Ameriki porabljeno, s katerim bi sc pošiljanju denarja po morju izognili in evropski menjalni kurzi varovali. Zdaj vidimo, da ameriški trgovski duh skrbno čuva, morda premaga naposled tudi vojno voljo Unelc Sama (Severnih Amc-rikancev). li Enajsta soška bitka se še ni končala. Cadorna je ta teden osredotočil svojo glavno silo in moč proti vrhu gore Sv. Gabrijela, ki zapira pot v Čepovan. Vrh so Italijani naskakovali z vso silo in močjo. Naši Sv. Gabrijel junaško branijo. Bitka za ta vele-važen vrh se bo še najbrže nadaljevala, ker zbira Italijan nove močne sile. Gadoma si je tudi izkušal odpreti pot v Vipavsko dolino, a ni uspel. Naši stoje tam zelo blizu Gorice. Na južnem Krasu so v siloviti bitki naši vrgli Italijana iz njegovih najsprednej-ših jarkov in jih držali, dasi je Italijan napadal, kar je mogel, da bi jih bil zopet nazaj vzel. Kako silno da besni bitka na Krasu, našem najskrajnejšem levem krilu, dokazuje, ker so hrabri naši voji tam ujeli 160 italijanskih častnikov in nad 6500 vojakov. Na Trgt italijanski letalci mečejo skoraj vsak dan bombe. Tudi naši letalci, ki se bijejo s silovito italijansko zračno premočjo, so napadli kraje v zaledju italijanske bojne črte. Enajsta soška bitka torej še ni končana; bije se že dolgo: strašna je. Kaj so po-menjale vojske prejšnjih dob z našo mo- L Orasi.1 (Ljubljančanom v tolažbo. Zupnik-infanterist Janko Maierhofer.) Vsi jeziki sveta jo zdaj imenujejo. Lah, avstrijske zemlje lačen, jo snubi z divjo in v resnici ognjeno gorečnostjo. Poljublja jo noč in dar- s strašno vročimi poljubi, ^Vrata do Trsta« jo kliče in te dni je metal s svojih nebotičnih letal letake, na katerih trdi v šestih avstrijskih jezikih, da imajo že ključ do teh vrat v svojih rokah, Mi pa vemo, da je Grmada straža našega Trsta. Sleherni vojak na ognjenem Krasu jc seve straža našega Trsta, a v Grmadi ima slavna Boroevičeva armada svojo naravno pomočnico in zato se je drži kakor krmar svojega krmila in jo ceni kakor Dunajčan svoj cesarski Dunaj. Vitez Grmade pa jc naš Boroevič Veliki! Soški junaki vidijo v njem svojega Aleksandra, svojega Napoleona, svojega Kralj-Matjaža. V resnici t« on »sine clade vietor« (Horac), zmagovalec, vedno nep»-raženi! Kot prvi je on premagal Ruse pri Limanovi, v Karpatih jc rešil prvikrat Av- » Ta Članek je pisal nas odlični sotrudnik v urah, Uo je zadnjo dni bobneči ogenj najhujšo obsipui Grmado. Ur. strijo in sedaj ob Soči jo rešuje drugikrat. Pater patriae! Tri slabe urice jc Grmada od Trsta. Po zračni črti čez morje jc dokaj bližje. Prvikrat sem jo zazrl v lanski jeseni. Divjala je ravno osma soška bitka in naš maršbataljon je bil telegrafično poklican iz kranjskega etapja na pomoč. Bi! je 8. oktober in grozna vročina nas je žgala, ko smo korakali od Opčin naprej po cesti, kjer smo gazili žgoči prah do gležnjev. Ko smo dospeli čez prvo hribovje, smo zagledali pred seboj onkraj doline krasno zaraščen hrib, ki jc s svojim dolgim hrbtom segal v Jadransko morje — Grmado. Zdela se mi je kakor krasna koroška gora, ki je zbežala iz Alp in šla pit sinjo Adrijo. V resnici tako lepe obraščene gore nima kršni Kras nikjer drugje! Pa prišli so strašni dnevi za lepo Grmado! Deseta laška ofenziva ie veljala njej in edino njej. Obsuli so jo z granatami, da so prišle štiri na en kvadratni meter! Cele brigade je valil Cadorna na njo. Ob dveh straneh jc vzel žc pobočja ... Po Laškem, Francoskem, AijgleSkem so se že valjali, pijani zmagoslavja. Za Avstrijo so bili to strašni trenutki. Pa pride z Dunaja rešnik — naš Ka-reii Nc bom zabil nikdar zgodovinskega trenutka, katerega sem doživel ob tej \ -liki priložnosti. Dne 2. junija jc bilo. 'iik za fronto smo čakali na dvorni avto, ki nai nam pripelje našega ljubljenega cesarja na fronto v tako resnem času. Zagledamo v daljavi meglo prahu. Prihaja! Oblaki prahu so vedno bližje, skoraj so pri nas. Naenkrat se izloči iz njih avto, posut z rdečim cvetjem, in kakor na tronu sedita v njem: cesar Karel in Boroevič! »Živio! Na zdar! ura, eljen« itd. Metali smo v naglici po Krasu nabrane cvetlice na avto. Kar prileti velik šopek krasnih maršenilk Bo-roeviču v naročje, Boroevič ga vzame in ga s fino potezo »ese cesarju na prsa. Tedaj pa vstane cesar, prime šopek in ga vrne Boroeviču nazaj in mu ga drži na njegovih prsih. Zagrmelo je: Živio, Boroevič, da sc jc tresel Kras, Tega trenutka ne bom zabil. Tako časti naš cesar svojega največjega vojskovodja. Prinesel mu je tudi s seboj najvišje vojaško odlikovanje, red Marije Terezije. Ponoči jc že začelo grmeti. Grmelo jc še drugi dan in drugo noč in tretji dan jc došlo rešilno poročilo: Grmada je rešena! Boroevič jc vrgel Laha daleč nazaj: trinajst tisoč jih jc uiel, čez trideset tisoč poklal, čez ret:'eset t'"oč jih je pognal v nerecl in beg. Tako sc jc zahvalil Boroevič za cesarski obisk, za cesarjevo odlikovanje s šopkom in redom! Junaki se zahvalijo po svoje: z mečem, z novimi zmagami! In nikdar nismo bili v teku te strašne vojne varneji v Avstriji, kakor tedaj po deseti soški bitki, ko jc uničil Boroevič zadnja dva dni vse laške uspehe pri Grmadi! Le škoda, da širna javnost, da poklicani krogi niso vedeli dovolj ceniti te Bo-roevičeve zmage pri Grmadi! Kratko le so poročali časopisi o nji. In vendar jc bil to uspeh dalekosežnega pomena. Vsi napori sedanje enajste laške ofenzive se bodo štrli, ker si je tedaj Boroevič Grmado tako junaško zasigural. Na Grmadi pa so ležali zeleni bori na tleh, izruvani, zlomljeni, iztrgani. Med njimi na tisoče trupelj junakov. Ob vznožju pa truplo na truplu ,.. Jc tekla kri, rdeča kri, Da b' gnala mlinske kamne tri. Grmada jc postala plešasta. Njen kras i je preč, preč! Nastavilo sc je, da sem bil ob začetku in prvi polovici enajste laške ofenzive na Koroškem na dopustu. Po dveh letih prvikrat! Dne 27. avgusta zvečer stopim v hotel »Pri jagnjetu v Celovcu. Omizje gostov (bili so Nemci), ki me je poznalo, j vpre takoj oči v me in nu skrivnostno naznani: Trst jc padel!<■ — Kaj šc!« sc od-režeffi. >Kdor pozna Boroeviča, njegovo armado in Grmado, ta ve, da Lah Trsta nes v žlici tople vode raztopiti in dobro ume-šati. Kdor ima navado, da dene na vrh marmelade v špiritu, rumu ali salicilni kislini namočen papir, naj odslej v to svrho uporablja raje benzoe-kisli natron (1 gram na liter vode). Ako rabimo saharin namesto sladkorja, pazimo na sestavo, ker imamo saharin s 450-, 350- in llOkratno sladkobo. Množino moremo takoj določiti po okusu. Do-dajajmo rajši premalo kakor preveč, ker posladimo izdelek lahko pozneje, prehude in neprijetne sladkobe pa mu ne moremo odvzeti. Tudi saharin dodajmo šele nazad-nej, ko je izdelek kuhan, ali pa malo pred uporabo. Najboljši način sadnega konserviranja je sušenje, ki zasluži veliko večje pozornosti kakor doslej. Dobro posušeno in pravilno pripravljeno suho sadje daje ravnotako dobra jedila kakor sveie. Za sušenje v malem ni treba nobenih posebnih priprav, razen male sušilnice za štedilnik ali celo le nekaj les. Vsako mesnato sadje, ki je zrelo, se da sušiti. Preveč sočno in pa nezrelo sadje daje zategel in neokusen izdelek, ki ima tudi slabo zunanjost. Krastavo, riškavo, nagnilo se da tudi uporabiti, ako se primerno otrebi. Najbolje se suše jabolka, hruške in češplje. Jabolka lupimo ali pa cele zrežemo v obročke ali pa v krhlje, peščišče ^dstr?-nimo z nožem ali s strojem. Olupljeri" de-vamo v slano vodo (c/o raztopina), kjer smejo ostati največ 20 minut. Obročki so suhi, ko se čutijo kakor usnje (še volni), ne trdi kakor kamen. Drobne hruške sušimo cele, debelejše zrezane v 2 do 4 ali še "eč krhljev. Peščišča ne izrezujemo, ker je mehko. Navadno jih tudi ne lupimo. Žvep-lanje sadja naj se v sedanjih časih opusti. Žlahtne hruške morajo biti za sušenje zrele, pa še čvrste (ne črne). Moštnice se morajo, preden jih denemo sušit, umediti. Druge, ki se ne zmede (mačja glava n. pr.), se morajo pariti. Potem so lepše in boljše ter se hitreje suše. Češplje se denejo sušit brez vse priprave (peclje pač odstranimo). Spočetka jih denemo v nizko toplino (50 stopinj C), sicer počijo. Šele, ko so vele, se toplina lahko zviša. Suhe so tedaj, ko ne dajo nič soka od sebe, ako jih več skupaj stisnemo v pesti. Za suhim sadjem jc sadna mezga najbolj važna. Izdelati se da iz vsakega sadja, tudi iz raznih divjih gozdnih jagod itd. Izdelamo lahko vsako vrsto sadja zase ali pomešamo med seboj s prej imenovanimi sadeži (buče, pesa, korenje). V ta namen sadje peremo, snažno izrežemo gnilo, črvo-jedino in ga razrežemo. Jabolkam pridene-mo malo vode, jagodičevje in koščičasto sadje kuhamo v lastnem soku. Potem se vkuhava tako dolgo, da se primerno zgosti. Predolgo pa ni treba vkuhavati, ako nameravamo ohraniti izdelek s pomočjo steiitaacijc ali z ohranjujočimi snovmi. Tudi barva in aroma se bolje ohrani, ako se predolgo ne kuha. Dovolj zgoščeno mezgo napolnimo v vroče steklenice in neproduš-no zapremo in steriliziramo pol ure pri 90 stopinjah C, ali pa dodamo na 1 kg mezge pol do 1 g benzoekislega natrona. Priporoča se napol izdelano mezgo sproti naprav-ljati, ko posamezne vrste sadja zorijo, Mešamo lahko pozneje. Sadne sokove brez sladkor-j a delamo iz jabolk, hrušk in grozdja. To sadje ima tako ubrano sestavljen sok, da ga ni treba več sladkati. Sadje zdrobimo, drozgo iztisnemo, precedimo, napolnimo v steklenice, zamašimo in steriliziramo pri 80 stopinjah C (ne višje!) kake pol ure in potem zamaške zakapamo, dokler so steklenice še vroče, s parafinom ali z mešanico lojevca in vodnega stekla. Pred sterilizacijo moramo zamaške prevezati z motvozom ali pritrditi s primerno vzmetjo, da jih ne izpahne vodna para. Sadni sokovi iz malin, ribeza itd. niso užitni brez sladkorja, ker imajo preveč kisline in premalo lastnega sladkorja. Toda kljub temu iih lehko konserviramo brez sladkorja na ta način, da jih ali steriliziramo in nepro-dušno zapremo, ali pa jim dodamo po 1 g benzoe-kislega natrona na vsak liter. Sladkor dodamo šele takrat, ko jih uživamo. Ostanke pri izdelavi sadnih sokov predelamo v sadno mezgo. Za mezgo brez sladkorja so naipri-merna jabolka, hruške, češplje in slive. Čimbolj zrelo je sadje, tem boljši in trpež-nejši bo izdelek. V sedanjih razmerah mezge navadno ne bomo tlačili skozi sito, ker je to delo kolikor toliko zamudno; pa tudi v izgubo gre vsled tega veliko blaga. Zato bomo pa sadje tem boj pazljivo pripravili ter že prej odstranili, kar je popolnoma neužitno (peclje, muhe, koščice in pri jabolkih tudi še peščice). Kdor pa vendarle hoče sadje pretlačiti, naj vzame redko sito iz medene ali počrnjene žice. Pri vkuhavanju mezge moramo posebno svarili pred uporabo pocinkane posode in orodja. Sadna kislina obje cink in vsled tega dobi izdelek tako zopern c1 da jc neužiten, poleg tega je pa še ravju nimamo bakrenih kotlov, bomo uporabljali železno pa cmajlirano ali pocinjeno (ne pocinkano!) posodo. Ako sadno mezgo vkuhamo tako gosto, cla se že težko meša in jo vročo napolnimo v lonce, deže, keblje, sodčke itd., sc ohrani na leta tudi brez vsake ohranjujoče snovi. Dobro je tudi, ako posode, napolnjene z mezgo, postavimo v vročo peč, da se naredi na površju trda skorja. Nazadnje za-vežemo posodo s pergamentnim papirjem ali zanesljivo pokrijemo z lesnimi pokrovi ter shranimo v hladnem pa suhem prostoru. Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1*80, za dame K 1-50, za otroke K 1-20. Zaradi dro?e poštnino priporoča se naročiti za več prrov skupa . Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani. ■■nnmniii.-iMiiiiiiiiriiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiii Boljša gospodičina išče s hrano pri uglednejši rodbini. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Hrana 120 2201«. .....'"'"'"'"'""UllllltUJIIIllllllllllUlIllillllllllltllllllllUlIlIIlUllIllllll Vabilo na Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. C!ovp'ke noga niso vse enake oblike, vsaka cogn ima sv-jj« posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka. Poskusite pri: 24 72 Fran spceiaSSsB za or*ooe<))čna in anntomiina o6»jv>»5a Ljubi j sna, SeSemIsurgova u! Delniške stavb nske družbe »Unfon« v Ljubljani, ki se vrši dne 24. septembra 1917 ob 4. url popoldne v »Rožcah« hotela »Union« Dnevni red: 1. Sklepanje o razširjenju podjetja v smislu § 13. b. d. družbinih pravil. 2. Sklepanje v eventuelnem zvišanju delniške glavnice v smislu § }3. c. in o načinu izdaje novih delnic v smislu § 13. k. družbinih pravil. NB. Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo volilno pravico, morajo 5 dni pred občnim zbo-r?m položiti delnico v pisarni hotela .,Union" Miklošičeva cesta, od 11. do 12. ute dopoldne sprejme takoj modistka Ivanka Stegnar, Ljubljana, Rimska c. 10. a na pro3aj. Hiša te davka prosta, pred kratkim nova v le- f/.»ln°VSum ok.raJu- se tak°J Proda za ceno K 28 000- Pojasnila daje lasinik Franc b ar nec, mestni tes mojster, L ubljana, Prute št. 8. kostanjeve barve, 105 cm visok, vztrajen za tek in tudi za težko vožnjo, se proda. Poizve se pri županstvu — --------p" «.u[,oiiai v bt. Vidu nad Ljubljano. v zrav pove uprava tega lista pod št. 2165. uprava ..Slovenca" pod sj«i/. Sprejme se za takojšnji nastop kupi vsako množino franko vagon Milil 'Ili 8111II f lili. j -......—- - ■ Vpoštevajo se le pisirsne ponudbe z navedbo c«n. ki je obenem tudi zmožna knjigovodstva in korespondence. Po-nudbe na naslov Slovenca pod št. 2235 Civilen gospod, ki je sfalno v Ljabijanl, ,šče za 15. september opreintj.-no, snažno, popolnoma pri mirni stranki. Ponn ibe pod šl, 8718 na uprav-cištvo »Slovenca.« 3933 Glasovirje, planine ifcaFKsoKšie in ©nch©sfB,8š©Bse se išče za takojšnji nastop za lekarno v Stublci. Obširne ponudbe na: E. V. Feller, Zagrrb, Jurjevska ulica 31 A. Pri poveljstvu trenske skupine v Ljubljani, zbirališče Tivoli, se proda v sreao, dna 12. septembra 1917. ob 9. uri dopoldne okolu dražbenim potom. Dražbe se morejo udeležiti le osebe, ki so morejo izkazati 3 potrdilom okrajnega g avarstva, da so res poljedelci (konjerejci). Trgovci s konji in me-setarji so izključeni od dražbe. J se takoj sprejme v Podgr du, Istra. Dobro bi izhajal kak rokodelec (krojač) Ponudbe na podžupn urad Podgrad. 1 m 85s; illltlllllllllllllllJIlsiiiiKiii v I. nadstr. sredi mesta, 2 sobi, kuhinja in pritikline, čedno 111 pripravno. Ponudbe pod »Takoj« na upravništvo »Slovenca" slike z goriškega bojišča, spisal ALOJZIJ RES. 2110 Vsebina: Zadnji dnevi v Brdih — Izgnanci. — Topovski boj. — Ivanovo 1915. — Nočna vožnja. — Iz boj. v za Doberdob. — K Adriji.— S tolminskega hoiišča. — Vseh mrtvih dan. — Gorica v plamenu. — Ob slovesu. Cena 60 oJmsrjeo. škodljiv. Brzopaiilniki '50 za to r: iver f sag Naložila knj Batna 1. švoka — Trst7 ulioa Moi no niccolo 13. Tisk »K11 I isluirne*. fzdnia konzorcij »Slovenca Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljeno proda svoje tovarniško nii/arsko podjetje. Tovarna stoji poleg kolodvora Vižmarje, jo v dobrem stanju in je opremljena s stroji za obdelovanje lesa. Gonilna moč- parni stroj in elektromotor. Na razpolago so obširna skladišča, sušilnica za les, centralna kurjava, električna razvetljava in vodovod Podjetje je znano daleč izven Kranjskega, zIp v Primoriu Dalmaciji in Bosni. Prodajni pogoji in nadaljna pojasnila se dobe v zadružni pisarni. Resni kupci naj pošljejo svoje ponudbe pismeno do 15. oktobra 1917 na naslov zadruge. ■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■»■■■■■■■■■I << Odgovorni urednik Mihncl Moskerc,