84 1000 UND 1 BUCH 2015 Franz Lettner, glavni urednik avstrijske strokovne revije za otroško in mladinsko literaturo, 1000 und 1 Buch (1000 in 1 knjiga) v uvodniku, v katerem vsakokrat poda vsebino številke, v prvi številki posebej poudari, da je revija že tretjič zaporedoma uvrščena v ožji izbor za nagrado za medije (avj medienpreis). Sicer pa je prva številka tematsko ugla- šena na pojavnost portreta v knjižnih ilustracijah. Jens Thiele je svoj prispevek naslovil z vprašanjem Wo steht das Porträt in der Kinderbuchillustration? (Kaj je s portretom v ilustracijah otroških knjig?). V krajšem eseju razmišlja o odnosu med klasičnim portretom, sliko, ki jo navadno umestimo na zid, in med obrazi v knji- žnih ilustracijah, ki dopolnjujejo tekst ali pa tekst dopolnjuje ilustracije. Na izbra- nih knjižnih primerih prikaže različnost portretnega likovnega upodabljanja, od preprostega, ko s »piko, piko, vejico, črto« (»Punkt/Punkt/Komma/Strich«) dobimo obraz, preko realistično nari- sanih portretov, ekspresivnih otroških obrazov, razumljenih le v dialogu s teks- tom, stripovskih in virtualnih junakov, na upodobitve katerih vplivajo film, TV in digitalizacija, do portretov z zakritimi obrazi ali celo do radikalih oblik, kot so portreti brez obraza. Sledi nekaj portretov pisateljskih in likovnih ustvarjalcev mladinskih knjig. Tamara Bach je poskušala v prispev- ku Heinrich, mir graut vor dir (Heinrich, ob tebi me je groza) predstaviti vse- stranskega nemškega avtorja Finn-Ole Heinricha, pisatelja, scenarista, gleda- liškega, radijskega in filmskega ustvar- jalca, prejemnika številnih nagrad. Že samo srečanje z dinamičnim, vsepovsod prisotnim človekom ji je povzročilo ne malo težav. Zgodovinarka, novinarka in pisate- ljica Maren Gottschalk predstavlja v prispevku Die Balance von Nähe und Distanz (Ravnotežje med bližino in da- ljavo) samo sebe kot avtorico življe- njepisov znamenitih osebnosti, ki jih želi približati mladim bralcem. Svoja tovrstna dela zmeraj skrbno načrtuje. Ko izbire osebo, o kateri bo pisala, obišče kraje, kjer se je ta oseba zadrževala, na- veže stike z ljudmi, ki so osebo poznali, in se skuša dokopati do vseh virov in dokumentov, ki osebo razkrivajo. Na ta način je nastalo že lepo število biografij, med njimi biografije Nelsona Mandele, Fride Kahlo, Sophie Scholl in Astrid Lindgren. Pisatelj in založnik Bruno Blume v prispevku Einer wie keiner. Eine wie keine (Eden kot nobeden. Ena kot nobe- na) z veliko naklonjenostjo piše o odlični nemški ilustratorki Jacky Gleich. Za sli- kanico Hat Opa einen Anzug an? (Ali je ded oblečen?), za katero je prejela nem- ško nagrado za mladinsko literaturo, sta z avtorico teksta Amelie Fried ustvarili izjemno zgodbo, v kateri sta otrokom jasno in na njim razumljiv ter primeren način spregovorili o smrti. Sicer pa je ilustratorka kritična do sedanje založni- ške politike, ki prepogosto daje prednost prodaji pred kvaliteto. Dnevniški zapisi so način, da pred- staviš samega sebe. Heidi Lexe v prispevku Cool wie Herr Kuhles. Li- terarischer Erfolg in jungen Jahren: Frederico Doretti im Porträt (Kul kot gospod Kuhles. Literarni uspeh v ranih letih: portret Frederica Dorettija) piše o tovrstnem načinu literarnega ustvarja- nja in izjemnem ter nadarjenem Riku Andreasa Steinhöfla. Odlična ilustratorja Tobias Krejtschi in Jonas Lauströer, ki sta zelo različna po karakterju in po likovni govorici, osebno pa sta velika prijatelja, sta drug druge- ga potretirala. Oba portreta razkrivata značaj tako upodobitelja kot upodobljen- ca. V prispevku Bon Voyage Fischkopf (Srečno pot ribja glava) opiše Marlene 85 Zöhrer njune podobnosti in njune različ- nosti ter njune umetniške strategije. Jens Thiele je z ekspresivnimi kolaži opremil novo izdajo balade Conrada Ferdinanda Meyerja Die Füsse im Feuer (Noge v ognju). V prispevku Zur Insze- nie rung eines Frauenporträts (Uprizori- tev ženskega portreta) opiše svoj pristop do krvave zgodbe iz preteklosti, v kateri je moral upodobiti glavno figuro, umor- jeno žensko, in celotno baladno zgodbo vizualno predstaviti bralcu. Susanna Wengeler je imela priložnost, da je prisostvovala nastajanju nove ilu- stracije Stefanie Harjes. Svoje vtise je fotografirala in zapisala v prispevku Eine fotografische Begegnung mit Illu- stratorin Stefanie Harjes (Fotografsko srečanje s Stefanie Harjes). Christina Ulm nas v prispevku Neu- land. Eine Reise durch die literarischen Welten von Nina Blazon (Ledina. Poto- vanje po literarnih svetovih Nine Blazon) povede v svetove pisateljice Nine Blazon, ki piše fantazijske, zgodovinske in kri- minalne zgodbe. Ob tem nam razkrije tudi avtoričin ustvarjalni pristop. Nina Blazon je bila rojena v Kopru. Švicarska avtorja, dolgoletna sodelav- ca, pisatelj Lorenz Pauli in ilustratorka Kathrin Schärer, v svojem dopisova- nju iskreno in prijateljsko pišeta drug o drugem. Vpogled v njuna pisma do- bimo v prispevku Her mit der nächsten Geschich te (Semkaj z naslednjo zgodbo). Tudi trije prispevki: Bist du die Frau mit den Büchern? (Si ti gospa s knjiga- mi?), O. T. oder: Endstation Sehnsucht – Von einer, die auszog, das Fürchten zu lernen (O. T. ali: Končna postaja hrepe- nenje – O tisti, ki je šla spoznavati strah), Knapp vorbei ist auch daneben (Ob mimo je tudi poleg) so portreti, in sicer pro- motorke knjig in branja Henrike Blum, novinarke in kritičarke Christine Knödler in lektorice Natalie Tornai. Same odgo- varjajo na vnaprej zastavljena vprašanja o sebi in svojem odnosu do literature. Slikar Artur Bodenstein, ki deluje na raznovrstnih področjih, od opreme prostorov do reklam, je začel ilustrirati knjige za otroke. O tej svoji izkušnji piše v prispevku Ich sitze da und zeichne (Se- dim in rišem). V Frankfurtu so leta 1999 ustanovili skupino Labor, za katero je značilno, da več mladinskih ustvarjalcev, pisateljev in ilustratorjev ustvarja v skupnem ate- ljeju. O tem, kako se pri delu spodbujajo in dopolnjujejo, pripoveduje Jörg Mühle avtorici prispevka Von der Wohngemein- schaft zur Ersatzfamilie (Od stanovanj- ske skupnosti do nadomestne družine), Silke Rabus. Leteti s krili ali pa brez njih, tudi pa- sti, leteti le v fantaziji, poleteti z raketo v vesolje, videti svet s ptičje perspektive, doživeti občutek svobode, so že prastare človekove želje in so tudi pogosta tema v mladinski literaturi. Prispevki v drugi številki so posvečeni mladinskim knji- gam, ki govorijo o letenju. Marlene Zöhrer je za prispevek Ein- fach mal abheben (Enostavno enkrat vzleteti) izbrala primere mladinskih knjig, v katerih so zgodbe o osvajalcih neba, zračnih akrobatih in pilotih. To so pravljične zgodbe, v katerih junaki, tudi živalski, lahko letijo brez vsega, zgodbe, v katerih si junaki izdelajo pripomočke za letenje, in če so preveč predrzni tudi strmoglavijo, zgodbe, v katerih junake preveva želja po svobodi, zgodbe, v ka- terih se junaki med letenjem rešijo svojih fizičnih ali pa psihičnih težav. Pri letenju je treba računati tudi s padci. Do teh lahko pride pri poskusih letenja, tudi letenja z dežnikom ali pa pri nesreči v gorah, lahko so namerni padci, samomorilni skoki v globino, lahko so padci strmoglavljenih letal, katere lahko nekateri preživijo, lahko so tudi psihič- ni padci. Primere padcev v mladinski literaturi je zbrala in komentirala Katha- rina Portugal v prispevku Vor uns der Abgrund (Brezno pred nami). 86 Pisani in še posebej rdeči baloni so si zagotovili trdno mesto v slikanicah. Baloni razveseljujejo in osrečujejo in ob pogledu nanje se večini razvedri obraz. Nekaj slikanic z motivi balonov opiše Ines-Bianca Vogdt v prispevku Niemand kann mit einem Ballon unaufgeheitert bleiben (Balon prežene slabo voljo). Christina Ulm, Heidi Lexe in Sonja Loidl v svojih prispevkih izpostavijo tri tipe knjig o letenju in o letalcih, ki se pojavljajo tudi v knjigah za mlade. Prva obravnava v prispevku Superhel- den (Superjunaki) nekaj knjig, v katerih nastopajo super junaki, ki imajo svoje vzornike v stripih in v filmih in v katerih ti junaki, med njimi se odlično izkažejo tudi živalski, premagujejo nemogoče in pomagajo, da prevlada dobro. Heidi Lexe v prispevku Geflügelte Geistwesen (Krilata duhovna bitja) opiše nekaj knjig, v katerih nastopajo angeli, ki imajo vselej vlogo zaščitnikov in pove- zovalcev z bogom. V bibličnih zgodbah se bolj posveti likovnim upodobitvam angelov. Z letenjem so povezani tudi zmaji. So- nja Loidl izbere v knjigah nekaj tovrstnih fantazijskih bitij, ki so uničevalna in jih je treba premagati, ali pa so po vzhodnja- škem vzoru človeku naklonjena. Ker pa se tudi zmaji morajo naučiti leteti, na- slavlja svoj prispevek z vprašanjem Ich fliege, also bin ich? (Letim, torej sem?). Dvigniti se v zrak in leteti pomeni tudi videti svet s ptičje perspektive. S takim pogledom ilustratorji omogočijo bralcu, da se poistoveti z letalcem, da vidi vse tako, kot vidi on, in da tudi uživa v občutku svobode. Pogled s ptičje per- spektive je podoben pogledu, ki ga omo- goča filmska kamera. Ilustrator lahko prikaže celotno prizorišče, total, v nasle- dnjem prizoru pa svoj pogled zoomira na detajl. Silke Rabus v prispevku Von oben nach unten! (Od zgoraj navzdol!) opiše nekaj primerov dobro izkoriščene ptičje perspektive v slikaniških pripovedih. Peter Rinnerthaler v prispevku Ikaros, Flyer und Space Shuttle (Ikar, letalec in vesoljski taksi) zasleduje knjige, v katerih je opisana zgodovina letenja od začetkov do danes in v katerih so predstavljeni letalci in letalke, ki so zaradi svoje neiz- merne želje po letenju in svojega pogu- ma, tudi s tveganjem svojega življenja, pripomogli k uresničevanju želje leteti čim više in čim hitreje, tudi v vsemirje. Manuela Kalbermatten nas s knjiga- mi popelje na temno stran meseca in v prispevku In den düsteren Mondessüm- pfen (Mračni mesec) pokaže nevarnosti, povezane z našim satelitom, izpostavi tekmovalnost pri njegovem osvajanju, ne izogne se zlorabi živali pri poskusnih poletih. Vendarle je v mnogih knjigah mesec tudi čaroben, nas privlači, že ti- soče let ga opazujemo in občudujemo in si želimo stopiti na njegova tla. In vedno bolj se zavedamo, da je njegova usoda tu- di naša, njegovo uničenje bi bilo usodno tudi za naš planet. Tudi prispevek Jane Sommeregger In die Luft fliegen (Eksplodirati) ni optimi- stičen, saj predstavlja knjige, ki obrav- navajo tragične in žalostne zgodbe, v katerih so mladi žrtve terorističnih na- padov. Tej številki je priložena zloženka s predstavitvijo mladinskih knjig, ki so prejele avstrijsko državno nagrado Ősterreichischer Kinder- und Jugend- buch preis 2015. Nagrajene knjige so štiri: – Sarah Michaela Orlovský, Michael Roher: Valentin, der Urlaubsheld. (Valentin, junak počitnic). Za bralce od 6. leta dalje. – Marjaleena Lembcke, Elsa Klever: Eva im Haus der Geschichten. (Eva v hiši zgodb). Za bralce od 9. leta dalje. – Lizzy Hollatko: Der Sandengel. (Pe- ščeni angel). Za bralce od 11. leta dalje. – Renate Habinger, Verena Ballhaus: Kritzl & Klecks. Eine Entdeckungs- reise ins Land des Zeichnens & Ma- 87 lens. (Čačka & Packa. Odkrivanje risanja in slikanja). Za bralce od 7. leta dalje. Na zloženki je predstavljenih še deset mladinskih knjig, uvrščenih v kolekcijo, zbirko kandidatk za nagrado, ki si zaslu- žijo posebno pozornost. Avtorji prispevkov v tretji številki proučujejo, kako so v mladinskih knjigah izražena in opisana čustva, in kako se bralci odzivajo na emocije v literarnih besedilih in slikah. Pisateljica Susan Kreller v prispev- ku Gefühlsfänger. Wie Emotionen zu Sprache werden (Lovec občutkov. Kako se ubesedijo emocije) razlaga na prime- rih iz svojih knjig, kako je z besedami opisala občutke, kot so sreča, ljubezen, še posebej prehode iz žalosti v jezo, iz nevoščljivosti v ljubosumje, iz upanja v razočaranje. Zase pravi, da ves čas intenzivno zasleduje emocije. Pri literar- nem opisu emocij obudi svoja mladostna občutenja in občutenja, ki jih je zasledila pri mladostnih sovrstnikih, pozorna je na to, katere prispodobe, primerjave in druga literarna sredstva so za predsta- vitev emocij združljiva z izkustvenim horizontom mladih. Pisateljica Christine Knödler v pri- spevku Wölfin im Prinzessinnengewand (Volkulja v princeskini obleki) predsta- vlja svojo prijateljico, uveljavljeno nem- ško ilustratorko Regino Kehn. V analizi njenih del pokaže na umetniški pristop, s katerim se loti ilustriranja zgodb: z velikim občutkom do teme in do bralca, z uporabo različnih slikarskih tehnik, a vedno z jasno močno konturo, brez dekoracij, s poudarkom likovnega izraza vsebine zgodbe. To je možno razbrati tudi na številnih priloženih ilustracijah. Simone Kremsberger v prispevku Grosse Klappe (Bahanje) opozori na največkrat pretirane in nesmiselne teks- te na knjižnih ovitkih, katerih vodilo je predvsem komercialne narave. Kathrin Wexberg se posveti komič- nosti in tragičnosti v knjigah za mlade, med njimi tudi v knjigi nizozemske pi- sateljice Marjolijn Hof Majhna možnost. V prispevku Ist es eine Komödie? Ist es eine Tragödie? (Je to komedija? Je to tragedija?) ugotavlja, da pri sodobnih družinskih romanih prevladuje tragi- komika. Daniela A. Frickel v prispevku Kaum auszuhalten! (Komaj za zdržati!) razmi- šlja o občutkih strahu in veselja ob branju knjige Patricie Mc Cormick Der Tiger in meinem Herzen (Tiger v mojem srcu), pretresljivi zgodbi kamboškega dečka, ki je preživel grozote v ujetništvu rdečih kmerov. Anna Stemmann v prispevku Gefühle im Dazwischen (Občutki v vmesnem) piše o poetiki stripov. Občutki se v stri- pu zaradi součinkovanja teksta in slike podvojeno manifestirajo. Že zdrobljeni okvir panela je pokazatelj jeze in žalosti, v kaotični arhitekturi ob strani se odraža turbulenca protagonistov, nazobčana oblika govornega oblačka pomeni le- den govorni ton, zgovorna je že sama razporeditev panelov, prazni prostori med paneli ustvarjajo vmesni prostor za odmor in za razmislek, kjer se posredno izrazi nepovedano. V tem diferencira- nem pripovednem spektru se razbira poetika stripa. O tem, kdaj govorimo, da je neka knjiga napeta, razmišlja Christina Ulm v prispevku Spannend (Napeto). V groben loči tri načine, ki ustvarijo napeto situa- cijo: suspenz, misterij in presenečenje. Sicer pa je tudi vsaka dobra knjiga, kot velikokrat rečemo, napeta knjiga. Je pa seveda odvisno od bralca, kaj doživlja kot napeto. Andrea Kromoser v prispevku Nebe- laugen (Zamegljeno) piše o predstavitvi občutkov v slikanici, kjer imata svojo moč beseda in slika. Pisateljev opis ob- čutka lahko ilustrator vizualno dopolni in občutek poudari z barvo, govorico 88 telesa, osvetlitvijo in s simboličnimi praznimi prostori. Kromoserjeva svoje ugotovitve podkrepi s priloženimi ilu- stracijami. Maja Nielsen, pisateljica, predvsem poučnih knjig za mlade, v prispevku Wissen spannend und hautnah: Aben- teuer Sachbuch (Napeto in pronicljivo: pustolovska poljudnoznanstvena knjiga) piše o svojem načinu pisanja poučnih knjig. Prepričana je, da je poleg prever- jenih podatkov potrebno tudi v poučnih knjigah opisati občutke ljudi, ki so odkri- vali nov svet, objadrali oceane, doživeli nesreče, se podali v neznan svet med domorodce, občutke športnikov ob usvo- jitvah vrhunskih rezultatov in občutke oseb, ki so se s svojimi deli zapisale za vedno v zgodovino človeštva. Zato sama naveže stike z ljudmi, ki so povezani z dogodki, o katerih piše, in če se le da, tudi sama obišče prizorišča, in se o temi nastajajoče knjige pogovori s strokov- njaki, ki to temo znanstveno proučujejo. Je avtorica preko dvajsetih knjig, ki so priljubljene med bralci in nagrajene s strani strokovne kritike. Senzibilnost ima več odtenkov, ki so prisotni tudi v literaturi za mladostnike. Peter Rinnerthaler pokaže v prispevku Was heisst hier sensibel? Eine Klimax der jugendliterarischen Sensibilität (Kaj je tu senzibilno? Vrhunec senzibilnosti v mladinski literaturi) na nekaj izbranih knjižnih primerih različne stopnje obču- tljivosti, ki jo doživljajo literarni junaki, kot so sentimentalnost, empatija, samo- zaščita, pa stopnje od normalne preko močne do pretirane občutljivosti. V naših življenjih pa tudi v literaturi je veliko dogodkov povezanih s čakanjem. Za nekatere je čakanje nekaj nevzdržne- ga, za druge je priložnost, da opazujejo okolico, poklepetajo z drugimi čakajoči- mi in se na nek način pravzaprav zabava- jo. Prav čakanju, ki ima pomembno vlogo tudi v mladinski literaturi, je namenjena tema prispevkov v četrti številki. Susan Kreller v prispevku Das Tele- fon schweigt (Telefon molči) izpostavi nekaj knjig za otroke in mladino, v ka- terih ima čakanje odločilno vlogo. V teh knjigah je opisano čakanje na rojstni dan, čakanje na enega od staršev, da pride po otroka v vrtec, čakanje na srečanje z ljubljeno osebo, čakanje na čudež, kot je npr. ozdravljenje, čakanje na izginu- lo osebo, ki je bila ugrabljena ali ki je samovoljno brez besed zapustila svojo družino, čakanje na rešitev iz brezupne situacije v ujetništvo pahnjenih ljudi, čakanje na spremembo identitete. Čakanje je povezano s prostori, kjer se čaka. Silke Rabus v prispevku Wie die Zeit vergeht … (Kako mineva čas …) opiše mesta čakanja v slikanicah. V sli- kanici Fünfter sein (biti peti) prikažeta Ernst Jandl in Norman Junge hladno vzdušje v čakalnici zdravnika za bolne igrače. V slikanici Jumbojet (Jumbo jet) ustvarita Heinz Janisch in Søren Jessen imaginarni svet, ki se poraja v glavah čakajoče dvojice prijateljev. V slikanici Lisa wartet auf den Bus (Liza čaka na avtobus) spremeni Sven Nordqvist av- tobusno postajo na podeželski cesti v prostor živahne komunikacije med čisto neznanimi ljudmi. V slikanici Wann kommt Mama? (Kdaj pride mama?) pa Lee Tae-Jung in Kim Dong-Seong prika- žeta stisko čakajoče deklice na tramvaj, ki bo pripeljal njeno mamo. Christina Ulm v prispevku Warten auf das Schlüpfen (Čakanje, da se izleže) doda še nekaj slikanic, v katerih se čaka, da se iz jajca izleže mladiček, ki so lahko spodbuda za družinske živalske zgodbe. Franz Derdak v svojem zapisu Here- makono (v Maliju pomeni heremakono čakanje na srečo) prispeva predstavitev nekaterih mladinskih knjig, v katerih je čakanje bistveno povezano z begun- ci, z ljudmi, ki bežijo pred političnim nasiljem, vojnami ali pa si poskušajo drugje omogočiti boljše, človeka vredno življenje: Robert Klement: 70 Meilen 89 zum Paradies (70 milj do raja, 2006), De- borah Ellis: Afghanistan-Trilogie (Afga- nistanska trilogija, 2010), Judith Kerr: Warten bis der Frieden kommt (Čakanje dokler ne bo mir, 1975), Dirk Reinhardt: Train Kids (Otroci vlaka, 2015). Prispevek Warten (Čakanje) je pr- voosebni leposlovni opis brezdelnega potepanja po Carigradu, ki omogoča tudi opazovanje banalnih stvari in sre- čevanje ljudi z ulice. Ob tem pa je ne- nehno prisot no čakanje na izpolnitev želje. Besedilo je napisala pisateljica Jutta Richter, ki je prejela že vsa po- membna nemška priznanja za literaturo, tudi Deutscher Jugendliteraturpreis, in v katere delih ima čakanje kot motiv ali kot dramaturško sredstvo pomembno vlogo. V izrednih razmerah je marsikdo ob- sojen na čakanje sporočil, ki so lahko življenjskega pomena. Kathrin Wexberg je za prispevek Ich warte jeden Tag auf Post von dir (Vsak dan čakam na pošto od tebe) izbrala nekaj mladinskih knjig, v katerih se dogajanje veže na čas vojne ali pa na kalvarijo beguncev. V preteklo- sti se je čakalo na pošto, danes omogo- čijo pametni telefoni hitrejšo povezavo med ljudmi, vendar pa begunci z enako nestrpnostjo čakajo na vesti o družini, ki je ostala doma, domači pa na vesti o beguncu. Veliko čakanja je tudi v stripih. Peter Rinnerthaler v prispevku Warten ist in Graphic Novels ein prekärer Zustand (Čakanje je v stripih prekarno stanje) po- da mnenje o tem, kako učinkoviti so bili Lukas Jüliger, Mawil, Boulet in Pénélope Bagieu, Sascha Hommer, Zeina Abira- ched ter Arne Bellstorf pri upodobitvi prizorov čakanja v svojih stripih. Ela Wildberger v prispevku Ein paar Tage halte ich aus im tanzenden Haus (Nekaj dni zdržim v plešoči hiši) pred- stavi dve zgodbi, in sicer zgodbo Alberta Wendta Das tanzende Häuschen (Ple- soča hišica, 2015) in zgodbo Edwarda van de Vendela in Mattiasa De Leeuwa Lena und das Geheimnis der blauen Hirsche (Lena in skrivnost modrih je- lenov, 2014), v katerih je osrednji motiv dogajanja čakanje. V prvi zgodbi čaka deklica Tina na železniški postaji na svojo mamo. Med čakanjem se v njeni domišljiji prostor spremeni in znajde se v bivališču med raznimi živalmi, dokler se končno ne sreča z mamo. V drugi zgodbi doživljata Lena in njen brat Raf srečanja z modrimi jeleni, ki se pojavljajo zelo nepričakovano, dokler se to ne zgodi zadnjič. Za Tino se je čakanje srečno končalo s snidenjem z mamo, za Leno in Rafa pa s spoznanjem, da se je s koncem magije v njunem življenju nekaj končalo in se začenja nekaj novega. Tako v romanu kot pri filmu je temelj in bistvo napetosti prav čakanje. Vemo, da se bo nekaj zgodilo, ne vemo pa kaj, kdaj in kako. Mojster za pravo mero čakanja, ki je do skrajnosti napelo živce gledalcev, ne da bi izgubili interes ali se začeli dolgočasiti, je bil filmski režiser Alfred Hitchcock. Sčasoma je začelo v filmih prevladovati vse več akcije, vse se je začelo dogajati bliskovito hitro. Robert Buchschwentner spregovori o tem več v prispevku Don’t look now (Sedaj ne glej), pa tudi o tem, da se zopet pojavljajo fil- mi, v katerih je čakanju posvečenega več časa (npr. v nadaljevanki Igra prestolov). V knjigah kanadske pisateljice Polly Horvath Waffelsommer (Vaf ljevo po- letje) in Marshmallow-Winter (Slezova zima) je osrednja tema zgodb čakanje. V prvi čaka deklica Primrose na vrnitev staršev, ki jih je med viharjem odnesla voda, v drugi čaka deček Ked na dom v rejniški družini. Ob zbiranju receptov pa ne mineva le čas, ampak lahko dobiš tudi kakšen dober nasvet za življenje. Knji- gi predstavi Klaus Nowak v prispevku Warten auf Wunder (Čakanje na čudež). Elisabeth von Leon v prispevku Warten auf das Aufwachen (Čakanje na prebujenje) obravnava zgodbe o glo- bokem snu in iz njega. Gre za zgodbe 90 s pogledom v onostranstvo ali iz njega, ki jih pripovedujejo tisti, ki so preživeli stanje v komi, in tisti, ki so čakali ob tako prizadeti osebi, da pride k sebi. V pogovoru s Klausom Nowakom se razkriva večkrat nagrajena in plodovita ilustratorka Britta Teckentrup. V pri- spevku z naslovom Reduziert auf das Wesentliche (Zmanjšano na bistveno) pojasnjuje svoj umetniški pristop. V tem letu je izdala šest knjig, bralce je posebej navdušila s poučno slikanico Alle Wetter (Vsa vremena), v kateri s tekstom in ilustracijo prikaže in pojasni vremenske pojave. Prispevek Ein Wunschzettel (Listek želja) je nagovor Birgitte Kollmann za- ložbi, naj ponatisne pesniško zbirko Rei- nerja Kunzeja Wohin der Schlaf sich schlafen legt (Kam gre spanje spat) z ilustracijami Karla Frante. Pogreša pa tu- di film in knjigo Le Ballon Rouge (Rdeči balon) Alberta Lamorissa. Čeprav iz- haja ogromno novih knjig za otroke in mladino, obžaluje, da teh zakladov iz preteklosti ni možno kupiti, in čaka na njihov ponatis. Prevajalec Rolf Erdorf je na svo- jem potovanju po Flandriji obiskal tudi manjšo založbo Eenhoorn iz Wielsbeka, ki izdaja zanimive in imenitne slikanice. V prispevku Die jungen Flamen (Mladi Flamci) predstavi slikanice uspešnih avtorjev, ki pogosto sodelujejo: pisate- lje Edwarda van de Vendela, Leen van den Berg, Tine Mortier in ilustratorje Ingrid Godon, Carlla Cneuta, Alaina Fersterja, Kaatje Vermeire, Antona van Hertbruggena in Mattiasa De Leeuwa. Posebna odlika teh slikanic, ki je rezul- tat tesnega sodelovanja med pisateljem in ilustratorjem je, da ilustracija ni le podrejena tekstu, ampak lahko zaživi v polni umetniški kreaciji. Te slikanice so primerne za otroke, odrasle in celo za bibliofile. Avstrijska pisateljica Sonja Kaiblinger je prisotna na literarni sceni šele dobra tri leta, za svoja dela pa je že prejela na- grade in priznanja s strani strokovne žiri- je in od mladih bralcev, kot sta Leipziger Lesekompass 2014 in Lesestimmenpreis 2015. Christina Ulm se v prispevku Not very scary (Ne preveč boječ) s pisateljico pogovarja o knjigah, ki jih je že izdala, še posebej sta izpostavili knjigo Scary Har- ry (Plašni Henrik), in o njenih literarnih nastopih pri mladih bralcih, za katere pisateljica meni, da so zelo pomembni in koristni tudi za njo samo. V vsaki številki revije so, tako kot ve- dno, številne recenzije novejših knjig za otroke in mladino in strokovne literature o mladinski literaturi. V mesecu maju je izšla posebna šte- vilka, ki je posvečena avstrijski nagra- di za otroško in mladinsko literaturo, Ősterreichischer Kinder- und Jugendbu- chpreis, ki v tem letu praznuje 60. oblet- nico. Seveda ni bilo mogoče zajeti vsega dogajanja iz tega relativno dolgega, pe- strega in raznolikega obdobja. Izbrani prispevki pa vendarle nudijo vpogled v zanimiv razvoj mladinske literature, v kriterije nagrajevanja in v založniško dejavnost. Franz Lettner je za prispevek 60 Jahre ŐKJB-Preis: Daten und Fakten (60 let ŐKJB-nagrade: podatki in dejstva) zbral podatke, ki predstavljajo pravila nagra- de, število nagrajenih knjig, tako doma- čih kot prevedenih, založbe, ki so izdale nagrajene knjige in ki so še prisotne, in tiste, ki jih iz kakršnegakoli razloga ni več, in nagrajene avtorje. Ob ustanovitvi nagrade leta 1954 je veljalo, da so lahko nagrajene samo knjige živečih avstrij- skih pisateljev, ki so izšle pri avstrijskih založbah in bile uvrščene na priporočilni seznam avstrijske komisije za pisanje za mlade pri zveznem ministrstvu za pouk. Nagrada je znašala 10 000 šilingov. V naslednjih letih je prišlo do več spre- memb. Po letu 1966 so se za nagrado lahko potegovale tudi knjige tujih avtor- jev, ki so izšle pri avstrijskih založbah. 91 Od leta 1967 se podeljujejo tudi nagrade za ilustracijo, od leta 1971 nagrade za prevode, od 1973 še za poučne knjige. Nekaj let je veljalo, da nagrajeni avtor tri leta po prejetju nagrade ne more prejeti nagrade, kar pojasni, zakaj nekatere iz- vrstne knjige niso bile nagrajene. Sedaj velja, da je ŐKJBP državna nagrada za umetniško ustvarjanje pisateljev, ilustra- torjev, prevajalcev. Upoštevane so tudi knjige avstrijskih avtorjev, ki so izšle pri tujih založbah. Sedaj so letno nagrajene štiri knjige s po 6 000 evrov, deset knjig pa je uvrščenih v posebno kolekcijo. Do sedaj je bilo nagrajenih 321 knjig, od tega 82 prevodov. 672 knjig je bilo uvrščenih na častne liste, zadnja leta v kolekcije. V preteklosti je bila nagrajena ena knjiga ali več, od leta 2005 so redno podeljene štiri nagrade. Založba, ki je izdala naj- več nagrajenih knjig, je Jungbrunnen in še vedno izdaja mladinsko literaturo. Nekaj založb, ki se tudi lahko pohvali z izdajo nagrajenih knjig, pa nima več mladinskega programa ali pa sploh ne obstajajo več. Med nagrajenimi ustvar- jalci z nagrado ŐKJBP je bila največkrat, petnajstkrat, nagrajena pisateljica Käthe Recheis. Ernst Seibert v prispevku Gepriesen und wohlbehalten (Nagrajeno in dobro) poda svoje mnenje o nekaterih avtorjih in njihovih knjigah, ki so bile nagrajene ali pa uvrščene na častne liste ŐKJBP v prvih tridesetih letih, od leta 1955 do leta 1985. Ines Galling v prispevku Das Skan- dinavienhoch über Ősterreich (Skandi- navski piš nad Avstrijo) opiše obdobje od sedemdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je v Avstriji in drugih nemško govorečih deželah pojavilo izjemno zanimanje za skandi- navsko mladinsko literaturo, posebej za švedsko in norveško. Relativno veliko teh prevedenih knjig je bilo nagrajeno z ŐKJBP ali bilo uvrščenih na častno listo. Avtorji, med njimi Tove Jans- son, Inger Brattström, Torill Eide, Tor Fredheim, Jostein Gaarder, so s svojimi knjigami za otroke in za mladostnike z novo, tudi problemsko tematiko, močno vplivali na mladinsko literaturo avstrij- skega in celotnega nemškega govornega območja. Silke Rabus v prispevku Michael Ro- her frisiert medaillenreif (Michael Roher frizira zrelo za medaljo) z veliko naklo- njenostjo piše o ilustratorju Michaelu Roherju. Ilustrator je vzbudil pozornost s svojo duhovito slikanico Fridolin Franse frisiert (Fridolin Resa frizira), za katero je prejel leta 2011 ŐKJBP. Od tedaj je ustvaril okrog 20 knjig, od katerih sta bili dve uvrščeni v kolekcijo, za knji- go Oma, Huhn und Kümmelfritz (Babi- ca, kokoš in kumina) je ponovno prejel ŐKJBP leta 2013, za knjigo Valentin, der Urlaubsheld (Valentin, počitniški junak) pa jo je leta 2015 prejel skupaj s Sarah Michaelo Orlovský). V prispevku Preisverleihung (Pode- litev nagrade) je predstavljena ugledna avstrijska pisateljica Jutta Treiber, pre- jemnica številnih pomembnih nagrad. S svojimi knjigami se je uvrstila na častno listo, za knjigi Der blaue See ist heute grün (Modro jezero je danes zeleno) in Der Grossvater im rostroten Ohrenses- sel (Ded v rjavordečem naslonjaču) je leta 1996 in leta 2007 prejela ŐKJBP. V reviji pa je predstavljena z odlomkom iz romana za odrasle Die Zeit und Hannah (Čas in Hana). Heidi Lexe v prispevku Wilde Wasser (Divje vode) obravnava na nekaterih izbranih primerih nagrajenih knjig in kandidatk za nagrado razvoj romana za mladostnike. Ugotavlja, da je zaznati spremembe v obliki, vsebinski tematiki in tudi pristopu k mladinski literaturi avtorjev, ki so sicer pisali za odrasle. Franz Lettner posveča svoj kratek pri- spevek Käthe Recheis und der erste Blick (Käthe Recheis in prvi pogled) ugle- dni pisateljici Käthe Recheis, največkrat 92 nagrajeni avtorici z ŐKJBP, 16 njenih knjig pa je bilo uvrščenih na častno listo. Kathrin Wexberg predstavi v svojem prispevku Grosse Töchter (Velike hčere) z ŐKJBP nagrajene knjige, v katerih so zgodbe povezane z zgodovinskimi in političnimi dogodki. Zanimivo je, da so glavni liki v teh zgodbah ženski. Predstavljene so naslednje knjige: Karl Bruckner: Sadako will leben (Sadako hoče živeti. Nagrada 1961.), Christine Nöstlinger: Rosa Riedl-Schutzgespenst (Rozi Rigler – dobri duh. Nagrada 1979.), Renate Welsh: Johanna (Ivanka. Nagra- da 1980.), Toshi Maruki: Das Mädchen von Hiroshima (Deklica iz Hirošime. Nagrada 1985.), Käthe Recheis: Lena. Unser Dorf und der Krieg (Lena. Naša vas in vojna. Nagrada 1988.), Robert Klement: 70 Meilen zum Paradies (70 milj do raja. Nagrada 2007.). Simone Kremsberger namenja svoj prispevek Mit Fraulenzen zum ersten Preis (S Fraulenzen do prve nagrade), kot sama pravi, fenomenalni dvojici Lil- ly Axster in Christine Aebi, ki sta že za prvo skupno delo Wenn ich gross bin, will ich fraulenzen (Ko bom velika, bom fraulenzen – žensko društvo) dobili leta 2004 ŐKJBP, nato pa bili nagrajeni še v letih 2006, 2008 in 2013. Prispevek Gewinnen – Verlieren? (Dobiti – izgubiti?) je skupni dvostranski slikovni in tekstovni prispevek na temo dobiti – izgubiti, ki sta ga za to številko revije naredili Christine Aebi in Lill- ly Axster. Avtorici sta skupaj ustvarili štiri slikanice, ki so bile vse nagrajene z ŐKJBP. Michael Schmitt v prispevku: Juror sein (Biti član žirije) poda svoj pogled na delo žirije, kjer mora vsak član zavzeti svoje stališče, vsi skupaj pa stališča pre- tehtano uskladiti. Christina Ulm v prispevku Schlach- tengetümmel (Bojni vrvež) piše o knji- gi Die Brüder von Solferino (Bratje iz Solferina), s katero se je njena avtorica Kathrin Steinberger uvrstila med od- lične pisateljice zgodovinskih roma- nov za mlade in leta 2011 prejela zanjo ŐKJBP. Peter Rinnerthaler nas v prispevku Anarchistin, gut gekleidet (Anarhistka, dobro oblečena) spomni na leta 2005 na- grajeno slikanico avtoric Karle Schnei- der in Stefanie Harjes Die Häuser der Selma Khnopff (Hiše Selme Knopff) o samozavestnem, samosvojem in zelo dobro oblečenemu dekletu. Pod naslovom Leider nicht … (Žal ne …) je objavljen manjši izbor knjig, ki niso bile nagrajene, vsekakor pa si zaslu- žijo pozornost. Razlog, da so ostale ne- nagrajene, je bil povezan s pravilnikom (triletni moratorij od prejema nagrade, izid pri neavstrijski založbi) Nekaj teh knjig: Heinz Janisch, Lisbeth Zwerger: Die Arche Noah, 2008 (Noetova barka), Heinz Janisch, Hannes Binder: Ich ging in Schuhen aus Gras, 2013 (Šel sem v čevljih iz trave), Christine Nöstlinger: Die feuerrote Friederike, 1970 (Ognjeno rdeča Friderika), Ernst A. Ekker: Herr Feierlich verändert sich / Das Geheimnis um Herrn Feierlich, 1968 (Gospod Fe- ierlich se je spremenil / Skrivnost o go- spodu Feierlichu), Nöstlinger Christine: Der Spatz in der Hand und die Taube auf dem Dach, 1974 (Vrabec v roki in golob na strehi), Andersen Vita: Petruschkas Lackschuhe, 1989 (Petrovi lakasti čevlji), Königslow Andrea Wayne von, Stefan Slupetzky: Geschichten vom Klöchen, 1994 (Straniščne zgodbe). Knjigam o drugačnih in drugačnosti, ki vzbujajo pomisleke tudi pri članih žirij in ostajajo brez nagrad, posveča svoj pri- spevek Kein Gold für küssende Cowboys (Brez zlata za kavboja, ki se poljubljata) Manuela Kalbermatten. Renate Welsh v prispevku Ein Grund zum Feiern (Razlog za praznovanje) razmišlja o tem, kaj pomenijo avtorju na- grade. Sama je šestkrat prejela ŐKJBP. Ugotavlja, da ji nagrade niso omogoči- 93 le brezskrbnega materialnega položaja, tudi njena slava ni presegla kroga po- znavalcev področja mladinske literature, prinesle pa so ji notranje zadovoljstvo in srečo, da je za svoje delo dobila prizna- nje, zato jo veseli, da nagrade obstajajo. Avtor Georg Bydlinski, nagrajenec z ŐKJGP 2005, z nagrado Ősterreichischer Staatspreis für Kinderlirik 2001 (avstrij- sko državno nagrado za poezijo za otro- ke) in dobitnik drugih nagrad, posveča svoj prispevek Lustig singt die Regen- tonne, lieblich klingt der Gartenschlauch (Veselo zapoje sod za deževnico, ljubko zazveni cev za zalivanje) nagrajenim pesniškim zbirkam. Predstavi avtorje in njihove posamezne pesmi, od nagrajenke Christine Busta leta 1959, preko Vere Ferra-Mikure leta 1964, Friedl Hofbauer leta 1966, 1969/70 in 1983/84, nato sku- pine avtorjev za Das Sprachbastelbuch (Jezikovna sestavljanka) leta 1974/75, nato pesniške zbirke Im Pfirsich wohnt Pfirsichkern (V breskvi stanuje breskova koščica), v kateri je zastopanih 71 avtoric in avtorjev, in jo je uredil leta 1995 Wolf Harranth, nato Martina Auerja leta 2000 in Doris Mühringer, nagrajene leta 2001. Na posameznih primerih prikaže razvoj poezije za otroke v Avstriji, ki je tudi od- raz spreminjajočega časa. Pri nagradah za otroško poezijo, ki so bile nekajkrat podeljene za dveletno produkcijo, od leta 2001 pa ni bila za poezijo podeljena nobena nagrada ŐKJBP in od leta 2007 nobena Ősterreichischer Staatspreis für Kinderlyrik, se mu zastavlja vprašanje, ali otroška poezija ni več v igri za na- grade. Hildegard Gärtner, vodja založbe Jungbrunnen, v prispevku Haltbar bis übermorgen? (Obstojen do pojutrišnjem) opozarja na založniške izkušnje in senzi- bilnost, ki so potrebni, da uredniki pre- sodijo, katere knjige velja obdržati dlje časa na zalogi in za katere so smiselni in uspešni številni ponatisi, vendar nagrade niso vedno jamstvo poslovne uspešnosti. Friedrich C. Heller, znameniti zbira- telj slikanic od leta 1950 dalje, podaja v prispevku Die ersten 20 Jahre (Prvih 20 let) svoj pogled na avstrijsko slikani- ško sceno v obdobju od 1955 do 1975, ki zagotavlja avstrijskim ilustratorjem enakovredno mesto v mednarodnem slikaniškem prostoru. Karin Haller v prispevku Latente Talente (Skriti talenti) poudari po- men skrbi za domače mlade pisatelje in ilustratorje, ki ustvarjajo za mlade. Poleg pomoči in usmerjanja posamez- nih lektorjev v založbah, kar je bilo v preteklosti pogostejše, spodbuja mlade ustvarjalce vsakoletna avstrijska nagra- da Dixi Kinderliteraturpreis, ki se od leta 2001 podeljuje pisateljem in od leta 2005 tudi ilustratorjem. Nagrajencem omogoča, da delajo skupaj s tutorjem, ki je priznan avtor. Nagrado razpisuje Inštitut za mladinsko literaturo (Institut für Jugendliteratur), ki prireja tudi se- minarje za mlade avtorje knjig za otroke in mladino. K ustvarjanju za mlade in mlade k branju spodbuja tudi ustanova Kinder- buchhaus im Schneiderhäusl (tudi naslov prispevka) s številnimi prireditvami in ustvarjalnimi delavnicami. Ustanova je za svoje uspešno delo prejela leta 2015 nagrado za umetnost, ki jo podeljuje av- strijska banka Bank Austria Kunstpreis. Silke Rabus v prispevku Zur Sache kommen (Priti do stvari) izpostavi nekaj nagrajenih poučnih knjig za otroke in mladino, za katere je značilno, da posa- mezna področja, humanistična in nara- voslovna, obravnavajo ne le suhoparno faktografsko, ampak besedila pritegnejo bralca k aktivnemu sodelovanju, k po- globljenemu zanimanju za področje in h kreativnemu ustvarjanju. Peter Rinnerthaler prispeva v tej številki zapis z naslovom Zum streiten gehören immer zwei. Zum Gewinnen meistens auch (Za prepir sta vedno po- trebna dva. Za zmago večinoma tudi.) 94 o uspešnih in nagrajenih pisateljskih in ilustratorskih dvojicah, pri katerih so umetniška ustvarjalnost, medsebojno za- upanje in skupno iskanje novih estetskih oblik odigrali odločilno vlogo. Na koncu je v tej številki revije na- vedenih še nekaj predlogov knjig iz pre- teklih let, ki naj bi s ponatisi bile zopet dostopne bralcem. Tanja Pogačar NAGRADA KRISTINE BREN KOVE ZA IZVIRNO SLOVENSKO SLIKANICO 2016 Nagrado je prejela slikanica O kravi, ki je lajala v luno, pri kateri sta moči združila pisateljica Ida Mlakar in ilu- strator Peter Škerl. Namen in poslanstvo nagrade, ki jo Zbornica knjižnih založnikov in knji- gotržcev pri Gospodarski zbornici Slo- venije podeljuje od leta 2004 (sprva pod imenom izvirna slovenska slikanica), je spodbujanje nastanka izvirnih sloven- skih slikanic, izoblikovanje vrednostnih meril za pripravo in ocenjevanje slikanic, spodbujanje branja in bralnih navad ter spodbujanje navad nakupovanja dobrih slikanic. Od leta 2013 se nagrada pode- ljuje (okrog) 22. oktobra, na dan rojstva slovenske pisateljice, prevajalke in legen- darne urednice Kristine Brenk, po kateri je tudi poimenovana. V razpisnih pogojih je slikanica opre- deljena kot natisnjen tekst v prozi ali v verzih z vsaj 40% ilustracij notranjega obsega in na najmanj 5 listih različnih formatov ali materialov. Natečaja se lah- ko udeleži vsak založnik z vsako slikani- co, ki izpolnjuje naslednje pogoje: – izdana je bila prvič in v razpisnem obdobju, – nosilec projekta je slovenska založba, – avtor ilustracije je slovenski, – avtor teksta je slovenski. Za vsako posamezno prijavljeno sli- kanico je potrebno plačati prijavnino. Založnik(i) nominiranih slikanic in nagrajene slikanice prejmejo plaketo, av- tor besedila in avtor ilustracije pa plaketo in denarno nagrado. Žirija v sestavi: dr. Igor Saksida (Pe- dagoška fakulteta Ljubljana), predsed- nik, in člani Vojko Konrad Zadravec (Mestna knjižnica Ljubljana), dr. Tomaž Zupančič (Pedagoška fakulteta Maribor) ter Zdravko Kafol (Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev) je 10. ok- tobra 2016 izmed 29 slikanic, ki jih je poslalo na razpis za nagrado 14 založb, izbrala 5 nominiranih del. Navajamo jih po abeced nem redu naslovov: – Beli muc in črni muc, Helena Kra- ljič, Adriano Janežič, Morfemplus – Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom, Peter Svetina, Ana Razpo- tnik Donati, MIŠ – Menjalnica sanj, Milan Dekleva, Ju- re Engelsberger, MKZ – O kravi, ki je lajala v luno, Ida Mla- kar Črnič, Peter Škerl, MIŠ – Sredi sreče in v četrtek zjutraj, Peter Svetina, Kristina Krhin, Sodobnost Nagrado, ki je bila podeljena 27. ok- tobra 2016 v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, je prejela slikanica O kravi, ki je lajala v luno, pri kateri sta moči zdru- žila pisateljica Ida Mlakar in ilustrator Peter Škerl. Nagrajena slikanica se ukvarja s temo staranja oziroma s tem, kaj se zgodi s tistimi, ki so odsluženi, se postarajo, ne zmorejo več svojih zadolžitev. Mrvica se oznaki, da je utrujena stara krava, upre že s tem, da se nenavadno obnaša, nato še pobegne s kolesom in po strašljivem potovanju v zapuščeni hiši sreča ocu- fanega konja v zaprašenem fraku, ki ne 95 zmore več vleči vozov. Da je na svetu še prostor za starega konja, ki pleše step, in kravo, ki poje bluz, dokazuje konec pravljične zgodbe – ljudje ju sprejmejo in oba junaka sta srečna ob morju. Kot piše v utemeljitvi nagrade, humor zgodbe pod svojo lupino skriva temo, ki ni prav nič humorna, ampak vredna temeljitega razmisleka – temo staranja. Zgodbo nadgrajuje vrhunska, spo- ročilno kompleksna risba z obilico hu- morja, ki odlično upodablja prostor in sooblikuje močno vzdušje celote. Ilu- stracije so dvostranske, ob njih tudi eno- stranske ob beli strani z besedilom; te izražajo karikirano linearno perspekti- vo. Slikanica, ki z uravnoteženostjo in sporočilnim bogastvom besednega in likovnega jezika ter skladno interakcijo med obojim deluje kot mnogopomenska zgodba o tem, da je vsakdo med nami lahko kdaj Mrvica, je po prepričanju žirije vrhunski, naslovniško odprt likov- no-besedilni monolit. Avtorica Ida Mlakar je na osnovi svojih bogatih bibliotekarskih izkušenj povedala, da je tema staranja v slikani- ških izdajah manj obdelana. Če pa so že slikanice na to temo, se staranja lotevajo z drugega zornega kota, kot da bi stara- nje prinašalo samo usihanje življenjske moči, bolezen, približevanje smrti. »Ne opisujejo pa pogosto pozitivnih, svetlih momentov, ki še ostanejo v tem staro- stnem obdobju, zlasti ko se obrnemo k sebi navznoter, ko iščemo hobije iz svo- jega otroštva, ko začnemo razvijati neko ustvarjalnost, se mogoče več družiti, ker je več časa,« je še dodala pisateljica. Lansko leto je nagrado prejela Maja Kastelic za avtorsko slikanico Deček in hiša.