Vpliv bakra in kositra na lastnosti silicijevega vzmetnega jekla On Influence of Copper and Tin on Properties of SHicon Spring Steel M. Torkar*1, F. Vodopivec*2, F. Kaučič*3, F. Haller*4 UDK: 621.7.011:669.14.018.27 ASM/SLA: Q23q, SGAb, 2—60, Cu, Sn Raziskava je pokazala, da povečana vsebnost bakra in kositra v silicijevem vzmetnem jeklu ne poslabša začetne plastičnosti in mehanskih lastnosti, ki ostajajo v okviru predpisanih. Povečanje vsebnosti bakra se odraža v pojavu interkristalne krhkosti. Tudi razlika v trajni trdnosti je majhna. Rezultati kažejo, da bi bilo v tej vrsti jekla dopustno povečanje vsebnosti bakra do 0,33 % in kositra do 0,022 %. 1. UVOD V jeklih, ki se izdelujejo v elektroobločnih pečeh, stalno narašča vsebnost oligoelementov, predvsem bakra in kositra. To je posledica uporabe nesortiranega starega železa. Večkrat se dogodi, da ima posamezna talina že nad 0.25 % Cu, kolikor je sedaj še dopustna vsebnost bakra v silicijevem vzmetnem jeklu Č.2133. Z laboratorijskimi raziskavami123 smo ugotovili, da dodatek niklja", ki se je pri konstrukcijskih jeklih pokazal učinkovit ukrep za izboljšanje začetne plastičnosti, pri silicijevih vzmetnih jeklih ni potreben2. Visoka vsebnost silicija v jeklu ščiti površino pred prekomerno oksidacijo in s tem prepreči kopičenje oligoelementov pod škajo. S silicijem bogata zaščitna plast pa ne prepreči nevarnosti razogljičenja površine, ker silicij močno poveča aktivnost ogljika. Raziskave na industrijskem jeklu3 so pokazale, da povišanje vsebnosti od 0,16 % na 0,36 % Cu poviša mejo plastičnosti, trdnost in strižno trdnost, zmanjša pa razte-zek, kontrakcijo in žilavost. Vse dobljene vrednosti so bile v okviru predpisanih. Tega ne moremo trditi za žilavost, ker nam ni poznano, kolikšna je najmanjša dopustna žilavost za ta jekla. Ugotovljeno je2, da povečanje vsebnosti bakra poveča prekaljivost jekla. Podoben, vendar manjši je učinek niklja. Kositer pa prekaljivost močno zmanjšuje po še ne raziskanem mehanizmu. Na podlagi razpoložljivih podatkov v železarni Štore ni bilo mogoče postaviti statistično zanesljivih zaključkov o morebitnem vplivu bakra in kositra na predelav-nost in lastnosti vzmetnih jekel, ker te podatke zbirajo *1 — Dr. M. Torkar, dipl. ing. met., SŽ — Metalurški intštitut Ljubljana, Lepi pot 11, 61000 Ljubljana *2 — prot. dr. F. Vodopivec, dipl. ing. met., SŽ — Metalurški inštitut Ljubljana '3 — F. Kaučič, ing. met.. SŽ — Železarna Štore, Štore — F. Haller, ing. org., SŽ — Železarna štore, Štore It has been determined that a rise in copper and tin content of siiicon spring steel has no harmful influence on initial plasticity and mechanical properties vvhich re-main vvithin specified range. A rise in copper content results in the appearance of intercrystalline brittleness. The observed difference in fatigue strength is a/so lovv. The results indicate that the content of copper up to 0.33.% and tin up to 0.022 % in this steel grade can be tolerated. 1. INTRODUCTION The content of residual elements especially copper and tin in steel produced in electric are furnaces has steadily been inereased as a result of the use of unsort-ed serap. Particular heats aiready often contain more than 0.25 % Cu vvhich has been set as upper limit for Č.2133 siiicon spring steel. In /aboratory investigation123 it has been found that nickef addition knovvn as an effi-cient measure for improvement of initial plasticity of con-struetion steel is not necessary for siiicon spring steef. High siiicon content of this steel protects its surface from excess oxidation and the accumulation of residuals under scale. Hovvever. a siiicon enriched proteetive surface layer can not prevent from surface decarburization because siiicon strongly inereases carbon activity. Investigation on industrial steeP shovved that a rise in copper content from 0.16 % to 0.36 % Cu resuited in inereased yield strength. teensile strength and shear strength, and a reduetion in elongation, contraction and toughness. Hovvever, aH vaiues have been vvithin tolerance range except for toughness the tolerance of vvhich for this grade has not been knovvn. It has been estabtishecF that inereased copper content results in a higher hardenability. The effect of nickel is similar although somevvhat lovver. Tin strongly de-creases hardenability. The mechanism of this effect has not yet been investigated. Based on available data in Železarna Štore it has not been possible to derive statistically significant conclu-sions regarding possible influence of copper and tin on workability and properties of spring steel because the accumulation of reievant data has started only recentiy. We have found no reference data for this grade of steel so it vvas the main reason for decision to commence vvith the investigation of the influence of copper and tin on the properties of siiicon spring steel. 2. EXPERIMENTALS The composition of four industrial steeis investigated is given in table 1 In the first three steeis copper con- šele v novejšem času. Literaturnih podatkov o tem za ta jekla nismo zasledili. To je bil razlog, da smo se lotili raziskave vpliva bakra in kositra na lastnosti silicijevega vzmetnega jekla. 2. EKSPERIMENTALNO DELO V tabeli 1 so sestave štirih industrijskih jekel, ki so bila uporabljena za raziskavo. Iz analize sledi, da pri prvih treh narašča vsebnost bakra od 0,16 % do 0,32 %, pri konstantni vsebnosti kositra 0,012%. Pri četrtem jeklu pa je vsebnost kositra 0,022 % in ga lahko uporabimo za primerjavo z jeklom 3, ki ima pri enaki vsebnosti bakra manj kositra. Vzorci so bili izdelani iz valjanih palic 030 mm. Vse palice so bile po valjanju mehko žarjene. Po izdelavi so bili vzorci toplotno obdelani, in sicer kaljeni v olju iz 840° C in popuščani 2 uri na 490° C. Napravljene so bile preiskave mikrostrukture, morfologije prelomov, določene so bile: trdnost v poboljšanem stanju, raztezek, kontrakcija, žilavost, vrtilno-upo-gibna trajna trdnost ter prekaljivost po Jominy metodi. Tabela 1: Vzorec Št. šarže C% Si% Mn % P% S% Ni % Cu % Sn% 1 26221 0,55 1,54 1,03 0,012 0,014 0,10 0,16 0,010 2 15682 0,58 1,63 1,01 0,010 0,015 0,14 0,25 0,012 3 26213 0.59 1,6/ 0,90 0,009 0,015 0,12 0,32 0,012 4 26230 0,56 1,62 1,01 0,013 0,014 0,12 0,33 0,022 tent increases from 0.16 % up to 0.32 % Cu at constant tiri content 0.012% Sn. The tin content of fourth steel was 0.022 % Sn. Since its copper content was the same as that of the third steel the influence of increased tin content can be sorted out by comparison. Samples vvere prepared from rolled and subsequent-ly annealed 030 mm bars. A/l samples vvere heat treat-ed i. e.. quenched in oil at 840°C and tempered for 2 hours a t 490° C. The investigation comprised determination of the microstructure and morphoiogy of fracture. and mea-surement of the strength in quenched and tempered state. elongation, contraction. toughness, bending fa-tigue strength at alternate ioading and hardenabiiity according to Jominy method. Table 1: Sample Heat. Nr. %C %Si %Mn %P %S %Ni %Cu %Sn 1 26221 0.55 1.54 1.03 0.012 0.014 0.10 0.16 0.010 2 15682 0.58 1.63 1.01 0.010 0.015 0.14 0.25 0.012 3 26213 0.59 1.67 0.90 0.009 0.015 0.12 0.32 0.012 4 26230 0.56 1.62 1.01 0.013 0.014 0.12 0.33 0.022 3. RESULTS 3.1 Microstructure The microstructure after normaiizing was a fine grained perlite vvith ferritic net. Partial decarburization vvas observed on sample surface. Grain size of sample Slika 1: Mikrostruktura jekel v normaliziranem stanju Fig. 1: Microstructure in normalized state 0,33 %Cu, 0,0 2 2% S n Slika 2: Mikrostruktura jekel v poboljšanem stanju Fig. 2: Microstructure in guenched and tempered state 3. REZULTATI 3.1. Mikrostruktura vzorcev Mikrostruktura vzorcev po normalizaciji je drobnozr-nata, perlitna s feritno mrežo, pri vseh je na površini opazno delno razogljičenje. Pri vzorcih 1, 2 in 3 so zrna enaka, pri vzorcu 4 pa so drobnejša (slika 1). Mikrostruktura vzorcev po poboljšanju je martenzit-na. Posamezne svetlejše proge, ki se vlečejo v smeri valjanja. predstavljajo izceje. opaziti pa je tudi razpotegnje-ne sulfidne vključke (slika 2). 3.2. Mikro morfologija prelomov Prelome vzorcev v poboljšanem stanju smo pregledali na rasterskem mikroskopu. Kot je razvidno s posnetkov (sliki 3 in 4), se na prelomnih površinah prepletajo žilava in krhka področja. Detajli pri večji povečavi pokažejo, da je največji delež krhke interkristalne površine pri vzorcu, ki ima 0,32 % Cu in 0,012 % Sn (slika 4). Krhkost je tem izrazitejša, čim več je v jeklu bakra. Ni jasno, ali gre za kako obliko reverzibilne popustne krhkosti, povezane s fosforjem, kositrom ali drugimi elementi, ali za nereverzibilno krhkost, povezano z vplivom bakra na tvorbo popustnih karbidov, ali pa celo za izločanje bakra iz prenasičene raztopine v feritu. To bo predmet nadaljnih raziskav. Po razjasnitvi narave krhkosti bo mogoče dopolniti predpis za toplotno obdelavo, kar bo ob enakih drugih iastnostih jeklu zagotovilo tudi večjo žilavost. Nr. 1. 2 and 3 vvas the same vvhereas finer grain size vvas observed in sampie Nr. 4. (Fig. 1) Microstructure after quenching and tempering vvas martensitic. Particu/ar lighter strips in rolling direction represent precipitates. Eiongated suiphide inclusions can also be observed (Fig. 2) 3.2 Micro Morphology of Fracture Surface Raster microscope vvas used to investigate fracture surface of heat treated sampies. As seen from fig. 3 and 4 fracture surface is composed of intervvoven ductile and brittie areas. Detaiis at higher magnification (fig. 4) shovv the highest amount of intercrystalline brittie fracture in the sampie vvith 0.32 % Cu and 0.012% Sn. The higher the copper content is the more expres-sive is the embrittiement. It is not clear whether the observed embrittlement is a sort of reversibie tempering embrittiement associated vvith phosphorus. tin or other eiements. or is it irreversibie embrittiement associated vvith the influence of copper on the precipitation of carbides during tempering. it may even be attributed to the precipitation of copper from its supersaturated solution in ferrite. This problem vvill be the aim of further investi-gation. After the reliable explanation of the nature of observed embrittiement is made the corresponding sup-piement of heat treatment specification vvill be made vvhich vvill resuit in higher toughness of this steel at the same leve/ of other properties. Slika 4: Prelom jekla v poboljšanem stanju Fig. 4: Fracture surface of guenched and tempered steel Slika 3: Prelom jekla v poboljšanem stanju Fig. 3: Fracture surface of quenched and tempered steel 3.3. Mehanske lastnosti Iz mehko žarjenih palic 030 mm s sestavo, ki je dana v tabeli 1, so bili izdelani vzorci za natezni preizkus. Vsi vzorci so bili poboljšani. Povprečje treh meritev je dalo rezultate, ki so prikazani v tabeli 2. Tabela 2: 3.3 Mechanical Properties Samples for tensile test vvere made from annea/ed 0 30 mm bars the composition of vvhich is given in Table 1 Ali samples vvere heat treated as already men-tioned. Results obtained as mean of three measure-ments are given in Table 2 Table 2: Vzorec Trdnost Rm (N/mm2) Raztezek A (%) Kontrakcija Z (%) Sample Strength Rm(N/mnf) Eiortgation A (%) Contraction Z (%) 1 1296 10 27 1 1296 10 27 2 1315 11 31 2 1315 11 31 3 1376 10 26 3 1476 10 26 4 1361 10 26 4 1361 10 26 Pri povečanju vsebnosti bakra od 0,16% na 0 32% se poveča natezna trdnost od 1296 N/mm2 na 1376 N/mm2, pri povečanju vsebnosti kositra od 0,012% na 0,022 % pri 0,33 % Cu se malo zmanjša natezna trdnost od 1376 N/mm2 na 1361 N/mm2. To je nepomembno, vendar pa je lahko odraz spremenjene kaljivosti zaradi kositra. Naraščanje vsebnosti bakra se ne odraža na raztez-ku. saj je ta pri vseh vzorcih praktično enak. Tudi pri kontrakciji ni velikih razlik. Vse dobljene vrednosti so v okviru predpisanih za jeklo Č.2133 (trdnost Rm med 1270 N/mm2 in 1470 N/mm2 ter razrtezek Amin>6 %). Poleg raztržnih preizkusov je bil napravljen tudi pre-1 izkus žilavosti DVM pri 20° C, izmerjena strižna trdnost v normaliziranem stanju in trdota v poboljšanem stanju. Rezultati meritev so prikazani v tabeli 3. Podatki v tabeli 3 kažejo, da žilavost pada z naraščanjem vsebnosti bakra. Žilavost prvih dveh jekel je ravno na meji, ki predstavlja prehod žilavega preloma v krhki (27 J), kar se odraža tudi na morfologiji prelomov, kot smo že omenili. Tabela 3: Vzorec Žilavost DVM (J) Strižna trdnost (N/mm2) Trdota (HRc) 1 26 781 35 2 25 842 42 3 15 862 42 4 19 812 41 Velika razlika žilavosti je med jeklom 3 in jeklom 4, ki pa se ne odrazi niti v trdnosti niti v raztezku. Zaradi nizke žilavosti obstaja nevarnost povečanja zarezne občutljivosti takega jekla in s tem možnost porušitve vzmeti, posebno pri nižjih temperaturah. Podobno kot natezna trdnost se z večanjem vsebnosti bakra povečuje tudi strižna trdnost v normaliziranem stanju od 781 N/mm2 pri 0,16 % Cu na 862 N/mm2 pri 0,32 % Cu. Primerjava jekel 3 in 4 pokaže, da je strižna trdnost pri enaki količini bakra nižja pri vzorcu z višjo vsebnostjo kositra, manjša pa je tudi trdota. Tudi to je verjetno v zvezi z vplivom kositra na kaljivost. Za uporabne lastnosti vzmeti je pomembno tudi obnašanje materiala pri dinamičnih obremenitvah. Najpogosteje se za te namene uporablja vrtilno-upogibni trajni preizkus, s katerim dobimo dopustno obremenitev materiala, da zdrži nad 4,5 milijona izmeničnih obremenitev. Trajno trdnost smo določili z vrtilno-upogibnim preizkusom s po 15 vzorci od vsake vrste jekla. Uporabljena je bila metoda stopnic, kjer se izmenično spreminja nivo obremenitev navzgor in navzdol. Vzorci so bili pod izmenično obremenitvijo do 4,5 milijona vrtljajev. Iz dobljenih vrednosti je bila izračunana trdnost atuv, raztros S ter razmerje otuv/Rm. Vsi ti podatki so v tabeli 4. Diagrami z vrisanimi nivoju obremenitev so prikazani na sliki 5 Dobljene rezultate je težko komentirati, ker ni na voljo primerjalnih podatkov oziroma normalne vrednosti za trajno trdnost te vrste jekla niso poznane. Tabela 4: Vzorec ^^ ^ Raztros S (N/mm2) Razmerje aJRm 1 384 6,6 0,30 2 391 9,3 0,30 3 368 6,8 0,27 4 387 3,1 0,28 Increase in copper content from 0.16 % Cu to 0.32 % Cu resulted in the rise of tensiie strength from 1296 N/mm2 to 13/6 N/mm2. increasse in tin content from 0.012 % Sn to 0.022 % Sn at 0.33 % Cu caused a stight decrease in tensiie strength from 1376 N/mm2 to 1361 N/mm2. It is not significant however. it might be a resu/t from a change in hardenability caused by tin. The rise in copper content had no influence on elon-gation which was practically the same for ali samples. Only stight difference in contraction was observed. Ali obtained values vvere vvithin specified range for Č.2133 grade (strength Rm betvveen 1270 N/mm2 and 1470 N/mm2. and elongation Amjn> 6 %). Beside tensiie strength DVM toughness at 20°C, shear strength in normaiized state and hardness in quenched and tempered state vvere also measured. The resuits can be seen in Table 3 The data shovvs that thoughness decreases vvith the rise in copper content. The toughness of the first tvvo steels vvas just on the limit (27 J) of the ductile-to-brittle transformation vvhich reftcted also on the morphology of fracture surface as mentioned previously. Table 3: Sampie Toughness DVM (J) Shear strength (N/mnf) Hardness (HRc) 1 26 781 35 2 25 842 42 3 15 862 42 4 19 812 41 Big difference observed in toughness of steel Nr. 3 and Nr. 4 is reflected neither on strength nor elongation. Due to low toughness there is a danger of a rise in note h sensitivity of sueh steel vvhich can resu/t in the breakage of spring especially at tovver temperatures. Similarly as tensiie strength the shear strength in normaiized state also inereases from 781 N/mm'2 at 0.16 % Cu to 862 N/mm2 at 0.32 % Cu. The comparison of steel Nr. 3 vvith steel Nr. 4 reveals that the shear strength at the same copper content vvas iovver at higher tin content. The same holds for hardness. This is probably also an influence of tin on hardenability. The behavior of material at dynamic loading is also important for service spring properties. The most frequently used test for determination of the dynamic atternate load the material can bear for more than 4.5 millions of cycles is known as rotating bar bending fatigue test. The dynamic fatigue test vvas performed on 15 samples of each steel. The leve/ of alternate load vvas changed stepvvise up to 4.5 million of r evolution s. The resuits obtained vvere used to calculate fatigue strength atuv, standard deviation S and otuv/Rm ratio vvhich are given in Table 4. Diagrams vvith marked alternate load levels are seen in Fig. 5. No comment is given on the resuits due to the tačk of reference data. So-called nor m al values for fatigue strength for this kind of steel are not knovvn. it can be seen that there vvere no significant differences in fatigue strength since it vvas Tabela 4: Samp/e Stand. dev. S (N/mm*) Ratio a JRm 1 384 6.6 0.30 2 391 9.3 0 30 3 368 6.8 0 27 4 387 3.1 0.28 A10 ~ 400 im 1 390' I 0,167.Cu, 0,0107.Sn Č.2133 i \ | N v \ ) N V \ v N y 0,257.Cu, 0,0127oSn Č 2133 400 - 390 E E 5 370 o1 360 350 0 327.CU, 0,0127.Sn Č.2133 3 ■> v \ / \ k \ Y N / - «0 | 390; 5 380 > ° 370 360 350 0,337.Cu, 0,0227oSn Č.2133 4 : j Y \ N / k \ i V \ Y s \ Y 65 60 55 50 £ 45 !E 40 35 30 25 ; Č.213 3 t -1 0,167.Cu, 0,0107» -2 0,257.Cu, 0,0127.! <-3 0,327.Cu, 0,0127. '-4 0,337oCu, 0,0227. 5n 5n Sn 10 20 30 mm 40 50 60 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Slika 5: Vrtilno-upogibna trdnost jekel po 4,5 milijona vrtljajev. Oznake: X-zdržala, 0-zlom, 1 — 15 predstavlja posamezne vzorce Fig. 5: Fatigue strength after 4.5 million cycies. X — unbroken speci-men, 0 — faiiure. 1—15 nr. of particuiar specimen Iz izračunanih vrednosti se vidi, da so razlike majhne. Trajna trdnost jekla z 0,16% Cu in 0,010 4 Sn je praktično identična vrednosti pri jeklu z 0,33 % Cu in 0,22 % Sn. Velja torej, da v danem območju koncentracij, oligo-elementa baker in kositer nista škodljiva za trajno trdnost. 3.4. Kaljivost in prekaljivost V literaturi4 zasledimo podatke o vplivu posameznih elementov na prekaljivost. Baker, nikelj in silicij povečujejo prekaljivost jekla. Za kositer ni zaslediti podatkov, razen nekaterih naših izkušenj, ki kažejo, da kositer zmanjšuje prekaljivost silicijevega vzmetnega jekla2. Jominy profili trdote na sliki 6 kažejo, da so razlike v poteku trdote med vzorci majhne. Kljub temu se opazi, da se z naraščajočo vsebnostjo bakra prekaljivost povečuje. Opazen je tudi učinek povečanja vsebnosti kositra pri 0,33 % Cu. Prekaljivost se z narastkom kositra od 0,012 % na 0,022 % poslabša. Trdota vzorca z 0,33 % Cu Slika 6: Prekaljivost jekel po Jominy-u Fig. 6: Hardenability as Determined by Jominy test practically the same for steel vvith 0.16 % Cu and 0.010% Sn as for steel vvith 0.33 % Cu and 0.022 % Sn. Hence it can be stated that vvithin the concentration range used copper and tin have no harmful influence on fatigue strength. 3.4 Hardenability and Jominy test. The influence of particuiar eiements on hardenability are knovvn from literature4. Copper, nickel and silicon in-crease the hardenability of steel. There is no available data regarding the influence of tin except for certain our experience2 according to vvhich tin decreases the hard-enability of silicon spring steel. Jominy curves in Fig. 6 shovv only slight difference in hardness of different sam-ples. Hovvever. it can be noted that increase in copper content increases hardenability. The effect of increased tin content at 0.33 % Cu can also be noted. The hardena-bility decreases vvith increase in tin content from 0.012 % Sn to 0.022 % Sn. In 20 mm distance from quenched end the hardness of steel vvith 0.33 % Cu and 0.022 % Sn was 34.5 HRc i. e., the same as in 28 mm distance for steel vvith 0.012% Sn and the same copper content. 5. CONCLUSIONS Based on the investigation carried out on four indus-trial spring steel of Č.2133 type the follovving conclu-sions may be dravvn: — Increased content of copper up to 0.33 % Cu and tin up to 0.022 % Sn have no deleterious effect on the initial workabiiity and mechanical properties vvhich remain vvithin prescribed range. The upper limit 0.25 % Cu of in 0,022 % Sn je pri oddaljenosti 20 mm od čela 34,5 HRc, kar je enako trdoti na oddaljenosti 28 mm od čela pri vzorcu z enakim bakrom in 0,012 % Sn. 5. ZAKLJUČKI Na podlagi raziskav na štirih industrijskih jeklih za vzmeti, vrste Č.2133, lahko postavimo naslednje zaključke: — Povečana vsebnost oligoelementov do 0,33 % Cu in do 0.022 % Sn ne vpliva na poslabšanje začetne plastičnosti in ne poslabša mehanskih lastnosti, ki ostanejo v okviru predpisanih. Dosedanjo najvišjo dovoljeno vsebnost 0,25 % Cu v vzmetnem jeklu Č.2133 bi lahko povišali vsaj na 0,33 % Cu ali celo višje. — Baker povečuje prekaljivost, kositer pa jo zmanjšuje, vendar v preiskovanem razponu koncentracij te razlike niso velike. — Relativno gledano, med preiskovanimi jekli ni pomembnih razlik v trajni trdnosti, zato velja, da baker do 0,33 % in kositer do 0,022 % ne vplivata škodljivo na trajno trdnost. copper content in Č.2133 spring steel can be raised at least to 0.33 % Cu or even higher. — Copper increases while tin decreases the hard-enability. hovvever the influence is small vvithin the con-centration range investigated. — There is no significant difference in fatigue strength betvveen the four sampies hence it can be con-cluded that copper up to 0.33 % Cu and tin up to 0.022 % Sn have no harmful influence on the fatigue strength. LITERATURA/REFERENCE 1. M. Torkar, J. Žvokelj. F. Vodopivec, F. Kaučič, F. Haller: Predelovalna sposobnost in fizikalne lastnosti nizko legiranega vzmetnega jekla z dodatkom bakra, Poročilo Ml, št. 83-035 Ljubljana, 1983 2. M. Torkar, F. Vodopivec, F. Kaučič, F. Haller: Vpliv bakra na lastnosti vzmetnih jekel II. del. Poročilo Ml, št. 84-040, Ljubljana 1984 3. M. Torkar, F. Vodopivec, F. Kaučič, F. Haller: Vpliv bakra na lasnosti vzmetnih jekel III. del, Poročilo Ml, št. 85-028, Ljubljana 1985 4. C. A. Siebert, D. V. Doane, D. H. Breen: The Hardenability of Steeis, ASM Metals Park Ohio, 1977 1. M. Torkar. J. Žvokelj, F. Vodopivec. F. Kaučič, F. Haller: Wor-kability and physicai properties of iow alioyed spring steel with copper addition, Internat report of Mi Nr. 83-035, Ljubljana, 1983. 2 M. Torkar, F. Vodopivec, F. Kaučič, F. Haller: The influence of copper on the properties of spring steel Part II, Internat report of Ml Nr. 84-040, Ljubljana, 1984. 3. M. Torkar, F. Vodopivec, F. Kaučič, F. Haller: The influence of copper on the properties of spring steel, Part III, Internat report of Ml Nr. 85-028. Ljubljana, 1985. 4. C. A. Siebert, D. V. Doane, D. H. Breen: The Hardenabitity of Steeis, ASM Metaks Park Ohio, 1977.