Njihovo življenje je materinstvo' v stari, že precej pro­ padli hiši onstran mo­ stu čez Grančico v Jur- kloštru, je bilo oni dan kar živahno. Petinsedem- desetletna Cicilija Sto- pinškova je imela obisk. Dve hčeri sta jo prišli obiskat, pa tudi mož Ivan je prišel z Jepihov- ca v Klošter. Stopinško- va mama se je preselila s kočarije v Jepihovcu v dolino, da je bliže zdrav­ niku, ki prihaja v Jurklo- šter v krajevno ambulan­ to, na, pa tudi otroci jo tu lahko pogosteje obi­ ščejo. Za delo na ma­ lem posestvu nima vec moči. Bolezen jo daje m šele pred kratkim se je vrnila iz bolnišnice, kjer je ležala dva tri mesece. Mož Ivan, vojni inva­ lid iz prve svetovne voj­ ne, je spet na tistem kot takrat, ko sta se jemala. V vas hodi k svoji Cil­ ki, sicer pa tudi sam ne more kaj dosti storiti na kočariji v Jepihovcu. Ka­ ko bo tudi ob eni zdravi nogi in dvema lesenima, kajti od takrat, ko mu je odneslo nogo, si mo­ ra pomagati še s palico. Stopinškova mama ni bila gostobesedna. Z ne­ kakšnim dvomom me je merila, češ, kako boš, človek mestni, razumel težave matere z 11 otro­ ki, kočarico na skromni pedi zemlje in še bolj skromni invalidnini? Več kot besede pa so pove­ dale njene vlažne oči. Kdo ve, so se solzile za­ voljo sreče, da jo obda­ jo hčere, aU pa zato, ker bodo spet odšle in bodo spet tekli dolgi dnevi, preden bo spet kdo pri­ šel. In še zima prihaja v to dolino, ki ji sneg dostikrat zapre vrata, da še »dohtar« ne more do Jurkloštra. Torej 11 otrok se je rodilo Cecihiji Stopinšek in njenemu možu Ivanu. Prva hči. Angela, Je bila rojena pred 54 leti, to­ rej ob koncu vojne. An­ geli so sledila štiri dek­ leta, Cilka, Štefka, Mil­ ka, ki je umrla pri 15 le­ tih, in Fanika. Sele še­ sti je bil fant, Ivan, za njim se je rodila Olga, potem Toni, ki je umrl 26 let star, deveti je bil Herman, za njim še Mi­ ra in skledo je postrgal najmlajši — Rajko. Stopdnškova mama je vse otroke rodila doma. Zrasli so v poštenjake. šli po svetu, si ustvarili svoje družine in domove. Jasno, da je bilo najhu­ je med vojno. Tako hu­ do jim je bilo, da se tudi partizani niso ustav­ ljali pod njihovo streho in če že, potem samo za­ radi strehe, kaj drugega pri hiši niso mogli dobi­ ti. — Vse bi še šlo, le če bi bilo zdravje, potoži mama Stopinškova. Zdaj, ko so otroci pri kruhu, bi jima z moaem še ka­ ko odrezalo, če bi k in­ validnini prišlo še kaj od zemlje. Pa raje kane proč, za davek, za popra­ vila, za orače in podob­ no. Stopniškova imata že 29 vnukov in devet pra- vnukov. Enajst njunih otrok, 29 vnukov, 9 pra vnukov. Le eden manjka, da bi njuno po- tom^stvo doseglo števUo 50. Zdaj je vprašanje, kaj bo prej, kaj bo pet­ deseto? Vnuk ali prav- nuk? Prihaja zima. Kratki dnevi, dolge noči. Pa sneg, zameti, poledica. O, ne čakajo na dobro cesto le mlajši, tudi takš­ ni kot je Stopinškova mama, ki ve, da bodo obiski njenih otrok, vnu­ kov in pravnukov čez zimo redkejši. J. Kr. Slovenske Konjice Razdrobljenost dobršnega dela gospodarskih organizacij v občini Slo­ venske Konjice je resna ovira na poti hitrejšega razvoja gospodarstva v občini. Komite občinske konference ZKS je zaradi tega analiziral stanje na tem področju ter ugotovil, da obstoje mnogokatere možnosti tesnejše­ ga sodelovanja in povezovanja gospodarskih organizacij v občini, po po­ trebi pa tudi zunaj nje. Do vseh predlaganih integracij je komite zavzel enotno stališče ter zodolžil komuniste v delovnih organizacijah, da takoj povzamejo pobudo za pričetek potrebnih akcij, ki naj pokažejo prednosti tesnejšega sodelovanja in povezovanja delovnih organizacij v konjiški občini. Na podlagi posebne anali­ ze, ki jo je pripravila komi­ sija pred nedavnim jo je ime­ noval Komite občinske kon­ ference ZKS, ter na osnovi vsestranske razprave o pro­ blemih in prednostih tesnej­ šega povezovanja je komite zavzel do posameznih predlo­ gov enotno stališče. Področje kovinsko predelo­ valne industrije v občini je vse premalo povezano. Dve delovni organizaciji te stroke sta v Vitanju, ena v Zrečah, Kovaška industrija, v Konji­ cah pa Kostroj in obrtno po­ djetje Komos, ki je zašlo v težaven, praktično brezizho­ den položaj. Da je na tem po­ dročju prav gotovo možno do­ seči ustrezno sodelovanje, de­ litev proizvodnega programa in še kaj več, je tako kot na dlani. Zato ni čudno, da je komite sklenil, da morajo ko­ munisti teh delovnih organi­ zacij sesti za : kupno mizo tei preanalizirati možnosti tesnej­ šega sodelovanja v bodoče. Kako in kaj, bodo sevada po­ kazale strokovne analize, nek­ do pa mora prevzeti pobudo. Za to so pač najbolj poklica­ ni komunisti. V občini delujeta dve .sta­ novanjski podjetji, eno v Ko­ njicah in eno v Zrečah. Po svoji organizacijski strukturi in kadrovski zasedbi nobeno v bodoče ne bo kos velikim in odgovornim nalogam na področju uveljavljanja nove stanovanjske politike. Da bo absurd še večji, na primer v Zrečah tamkajšno podjetje upravlja in gospodari z novi­ mi zgradbami (večje najem­ nine — manjši stroški vzdr­ ževanja), konjiško stanovanj­ sko podjetje pa v istem kra­ ju gospodari z vsemi starimi hišami v družbeni lasti (niž­ je najemnine in večji stroški vzdrževanja)! Bodoče naloge na področju predvidene, spre- men.iene stanovanjske politi­ ke v občini terjajo organiza­ cijsko močno in kadrovsko čvrsto stanovanjsko podjetje, zato je potreba po integraci­ ji več kot utemeljena. Neka­ tere rešitve (da bi Kovaška industrija imela svojo stano­ vanjsko enoto, komunalno de­ javnost sedanjega zreškega stanovanjskega podjetja pa bi prevzelo podjetje Comet) so kompromis, odraz določe­ nih teženj posameznikov, ki ne morejo ali nočejo spozna­ ti nujnosti po čvrstem stano­ vanjskem podjetju v občini. Komite je sklenil, da je tre­ ba stara nasprotja in razprti­ je odstraniti ter nemudoma pristopiti k iskanju ustrezne rešitve tudi na področju sta­ novanjske politike. Podobno je tudi pri gostin­ stvu in trgovini. Predlagano je, da naj se poiščejo rešitve za ustrezno povezovanje go­ stinskih podjetij (»Jelka« in »Jelen«), trgovine (»Dravinj­ ski dom«). Pekarne »Rogla« in v končni konsekvenci tudi Kmetijska zadruga. Komimi- sti pri Dravinjskem domu so o tem na osnovi organizacij že razpravljali ter do predlo­ ga zavzeU konstruktivno sta­ lišče. Komite je vse omenjene predloge podprl, edino, s či­ mer se ni strinjal, je bil rok, ki je določal prekratko ob­ dobje, do kdaj naj bo to iz­ vedeno. Zato so sklenili, da naj se vse potrebno pripravi do konca prvega p>olletja pri­ hodnjega leta, za izvedbo ak­ cije pa so v celoti odgovorni komunisti. Vse torej kaže, da bomo tudi na območju ko­ njiške občine v bližnji per­ spektivi priče novim integra­ cijam, ki bodo vzpodbudile še hitrejši razvoj gospodar­ stva in celotne občine. Načrtno Izvajanje programa izgrad­ nje šolskih objektov ter vz­ gojno varstvenih ustanov, ki jih v Celju financirajo iz sred­ stev zbranih s samoprispev­ kom občanov, se mora do­ sledno zagotoviti. Kljub te­ mu, da se sredstva iz samo­ prispevka že vrsto mesecev ne oblikujejo na predvideni višini, pa je upravni odbor Sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih us­ tanov v (Delju na zadnji seji sklenil, da je potrebno vložiti maksimalne napore, da se po­ stavljeni program uresniči ta­ ko, kot je bilo občanom ob referendumu tudi obljubljeno. Na seji upravnega odbora so med drugim sklenili, da se Temeljni skupnosti otro­ škega varstva občine (^Ije do­ deli malijon dinarjev za grad­ njo po programu predvidenih objektov. Po izplačilu obvez­ nosti za gradnje WZ bodo preostala sredstva kot avans nakazali gradbenemu podje­ tju GRADIŠ, da bi le-to pra­ vočasno zagotovilo kritični gradbeni material. Spričo dej­ stva, da se sredstva zbrana z referendumom ne oblikuje­ jo po pričakovanjih, je uprav­ ni odbor raumišljal, da bi obe predvideni telovadnici, to je v Vojniku in na Dobrni, zgradili po sistemu montaž­ ne gradnje. Kvaliteta je ista, stroški gradnje pa bi se zmanjšali. Kot je predvideno, bodo z gradnjo V. osnovne šole na Otoku pričeli marca prihod­ njega leta. Poleg tega je upravni odbor sklada obrav­ naval še nekatera druga te­ koča vprašanja ter med dru­ gim skleni), da naj za grad­ njo stanovanja za hišnika pri novi šoli na Otoku svoje pri­ spevata tudi kolektiva II. os- n )vne šole in Pedagoške gim­ nazije. D. P. Jaaa? ko bi vi to sBišali...! i)Oooo, gospa Smolniko- m, kako sem vesela, da sem vas srečala. Novico imam, zanimivo novico!« Pred izložbo sta stali sta­ rejši ženici in se živahno pomenkovali, »veste, tisti sosedi, o katerih sem vam zadnjič pravila, saj se spominjate, sta se da­ nes pošteno sprli, Jaa, ko bi vi to slišali, gospa Smolnikova! Saj razume­ te, človek »nehote« pri­ sluhne in kaj morem, če na svoja stara leta še ta­ ko dobro slišim tn vse vi­ dim. Zaradi vode sta si 'skočili v lase, pomislite, zaradi čisto navadne vode. Gospa Ponižnikova, mir­ na, prijetna ženska nam­ reč nima vode v svoji so­ bici, ampak zunaj v pred­ sobi. Njena soseda, gospa Srakarjeva, pa ima svojo vodo v kuhinji. Jaaa, tu se pa zdaj začenja pro­ blem. Gospa Srakarjeva je precej gospodovalna, sitna bi jaz rekla, in pre­ pirljiva ženska. In veste, kaj je počela? Vso uma­ zano vodo je zlivala v sli- valnik gospe Ponižnikove in si m čisto nič gnala k srcu, če je pri tem poli­ vala tudi tla. Pomislite, kako je gospo Ponižnilco- vo na tihem to jezilo. Re­ va je neprestano brisala tla, čistila zlivalnik in plačevala porabo vode. Pa še pipa se je pokvarila, da je voda kar curljala iz nje in gospa Ponižniko- va jo je dala na svoje stroške popraviti. Soseda pa nič, mirno je zlivala vso »svinjarijo« v njen zlivalnik in tam pomivala SVOJO najbolj umazano posodo. Jaaa, potem je pa gospe Ponižnikovi le zavrelo. Namazala je pipo 2 oho lepilom. Hi-hi-hi! Gospa Srakarjeva je nič hudega sluteč postrgala prismojeno cvrtje v zlival­ nik in nameravala splak- niti »rajnglo«, pa je po­ grabila za lepljivo pipo. Jaa, ko bi vi to videli! Skremžila je obraz, stekla v kuhinjo in privihrala nazaj z gorčico v rokah. Tedaj je odprla vrata go­ spa PonižnikotKi in jo za­ lotila pri dejanju, Jaa, ko bi vi to slišali! Takega be­ sednega dvoboja pa še ne. Vso »menažerijo« sta si zmetali v obraz in vsak hip sem čakala, da si bo­ sta skočili v lase. No, končalo se je tako, da je gospa Ponižnikova stekla v sobo in zaloputnila vra­ ta, gospa Srakarjeva pa je z ihto pomila ponev s prismojenim cvrtjem in nalašč razlila vodo po tleh. Saj rečem, gospa Smolnikova, takšna sose­ da, sramooota! Tako je, če je človek premalo sa­ mozavesten in se ne zna prav braniti. Takega znajo ljudje izkoriščati. Jaz bi gospe Srakarjevi že poka­ zala! Pa to še ni nič. Zad­ njič sem videla ... Jaaa, ko bi vi to slišali!« sosed sosedu^ zaposlitve i^i Kugler Rozika, 19 let­ no dekle, po PKJKLICU izu- čena krojačica, mi je po­ tožila svoje težave. Zapo­ slena je bila v tovarni Toper, letos v jeseni pa se je vpisala kot izredna slušateljica v srednjo teh- nišiko šolo v oddelek za tekstilno stroko. V tovar­ ni so ji najprej zagoto­ vili, da se bo lahko ne­ moteno šolala in da bo imela enake privilegije kot štipendistke podjet­ ja, kasneje pa so si pre­ mislili. Ker je delala v dveh izmenah, predavan­ ja pa ima samo popold­ ne in to trikrat na teden, so ji samo en dan v ted­ nu dovolili zamenjati de­ lo v popoldanski izmeni z dopoldanskim. Tako bi zamudila veliko preda­ vanj, kar bi seveda vpli­ valo na uspešnost njene­ ga učenja. Zato se je od­ ločila, da zapusti tovar­ no Toper in se zaposli drugje, kjer bi se lahko v popoldanskem času izobraževala. Njena stis­ ka je še toliko večja, ker doma ne najde ra­ zumevanja za svojo željo po učenju. Oče je sicer v službi, a je denarno pri plačevanju šolnine in ostalih izdatkov ne more pomagati. Tako je Rozi­ ka zdaj že dva meseca brez zaposlitve in sd na noben način ne more najti dela. Bila bi zado­ voljna s kakršno koli za­ poslitvijo, ki bi ji omo­ gočala izobraževanoe in to čim prej, ker ima de­ nar samo še za en obrok šolnine, pa tudi brez so­ cialnega zavarovanja je že dva meseca. Prepriča­ na sem, sem dejala Ro- ziki, da se bo našla zate primerna služba, saj mla­ dim ljudem, ki se s ta­ ko voljo učijo in želi­ jo postati strokovnjaki v svoji stroki, moramo da­ ti možnosti, da svoje ci- je ustvarijo in tako ko­ ristijo družbi, ki izšolane ljudi brez dvoma potre­ buje. DOMINIKA POS