ARHIVI XIX 1996
članki in razprave
77
Zakonik o sodnem kazenskem postopka ;z leta 1929, njegova načela in /godov la
JIU.KA MEUK
Današnji čas na Slovenskem zaznam ujela že-Ija 'ii potreba po ponovnem vključevanju v kulturo Zahodne Evrope na vseh pndročjih človekovega ndcjstvovf.nja. To velja tudi za pravo, ■dsiem pravil, ki urejajo .sožitje ljudi v n;ki družbi, in še prav posebej za kazen;,ko pravo, ki predstavlja v nekem smislu jedro celotnega pra va. Pogoj za razumevanje in occnitcv sedanjega klanja ter načrtovanja v prihodnost ic poznavanje preteklosti, predvsem temcljiiin dejavniki^ ki se na razvoj vplivali. Arhivi kol velike shrambe spomina morajo oubrali in ohraniti :sle doki'mLntc, ki bodo nn poznavanju podrobnih zgodovinskih dejstev kar najbolj koristil: in bodo v kar največji meri predstavili resnico.
Zelo pomcmhen v razvoju kazen; kega pmva Je čas pred drrgo svetovno vojno. Ta doba predstavlja zaključek dolgega razdobja, v katr-reni je na Slovenskem veljalo kazensko pravo, ki )c bilo, vsaj po zasnovi in vodih ih načelih, r'ti:)Ko kazenskemi: pravu najrazvitejših .11 ipravno n:t.ik)lj urejenih držav, Lcla 1994 smo v Arhivih1 v kmkeir. podali sliko kazenskega materialnega prava, sestave pravnih pravil, s katerimi so dolo ccna kazniva dejanja, kazni 111 drugi ukrepi za ;lorilcc kaznivih dejanj ter pogoji za njihov» jiponibo. Kazensko materialno pravo je lr del kazenskega prava neke države, Pravn: prfdf si oirogočajo, da se to pravo izvaja, da stopi v f.iv-'jcijjc dfi sc uporabi v stvarnih (konkret:, h) pri -1čnb. Kadar je bilo neko kaznivo dejanji slo ficno, p;i sestavljajo kazensko proccsno ali pu-stupkovno pravo. To pravo je vsebovano predvsem v zakonu o kaztriskem postopkif, delno pa [x v »stavi, zakonih, ki določajo sestavo in dc-1( Vf,njc organov, ki v kazenskem postopku nasto Pajo, ter v meddržavnih pogodbah.
v zaunjih desetih letih kraljevine Jugoslavije, j-jr] eta 1930 naprej, je na Slovenskem veljal Za 0 sodnem kazenskem postopku z. dne 16. ■chruj rja 1929. Zakon je bil ¡zdelan na podlagi j1	slavonskega kazenskega postopmka iz
I875
11 jc bil zelo veren posnetek avstrij-Kaze 11 skopnivdnega reda i/, leta 1873.' Le-11 1° nastal s predelave: avstrijskega kazenskega r ocesnega /,;,'i0na iz leta 1850, kj jc že vpeljal CjMlcin še danes v Zahodni in osrednji F.vropi Vuljavna načela, kol akuzalorno ali obtožno naee
1 -Iki Mclik, Ka/ctiski) niaicrialni) pravn na Slnvcnskem l!>Wi
1. Arhivi XVI|/|(,94,Mr 4.1-45. Zgoilovinski oris Je sestavljen prcilv-cm p<i: NikDla Ogrrcln'i, proecsualnn pravn, Zagreb I KW. str. 3-73 in Vladimir Itaycr, K,vncnn pnslupovro pravo, Zagreb 1943.
lo, načelo nstnosli, javnosti- svobodne presoje dokazov, načelo iskanja materialne resnice. Ta postepnik c korcninil na eni strani v francoskem kazcnsKcrr posiopniku, sprejetim leta 18u8 in na drugi slrani v avstrijskem inkvizilornem kazen skrm posiopniku iz, leta 180^ Omenjeni irar coski zakon c kazenskem proccsncm pravu je nosil v sebi poleg starega francoskega predvsem pp'inc angleškega kazenskega procesnega prava, Avstrijsk' kazenski proces iz leta 1803 pa je bil D0l0iT.cc nemškega inkvizitornega kazensk^a lostopkovpcga prava, ki je bil zopet naslednik starega germanskega plemenskega prava in sp-c jcnin, n; rimskem ici kanonskem pra\u temelje čega prava italijanskih mest 15. in 16. slMctja, T-iko je torej kazenski p »stopek iž| leta 1929 no sil v sebi dosežke avstrijskega, nemškega, angleškega, francoskega, italijanskega, kanonskega i a rimskega pra /a.
Poglejmo, kr.ko jc v grobem potekal azvo; določb in načel kazenskega postopka. Rimsko ivavc jc v dobi republike poznalo kazenski postopek ki sc jc začel izkbučno le na zahtevo upravičenega tožilca. V postopku, posnetem po livilnem pi [vdnem postopku, sta rastopala kot stranki tožilcc na eni strani in obdolženee na Jru-gi, sodišče j c opravljalo le nalogo sojenj«. Katere dokaze jc bilo potrebno zbrali zr nbsodbo. pravilom.. ni bilo določeno, lunvcc je l, Ic: sodnikom prejjuščeno da o dokazni moči zhranii nokazov odločajo po svobodnem preudarkir V kasnejši dobi, v dobi cesarstva, so se ze pojavni zametki ustanov kalerih razvoj in izroditev bomo spren ljali skozi stoletja: potrebnost soglai.ne izpovedi dveh neoporečnih prič, d«, se neko dejstvo smalm m Jokazano; dopuščanje torture za pridobitev tiri znanja; lajnort postopka; prnvno sredstvo prl-zi\ i'oíavi sj tnd: naziranjc. dr kaz, vo dejanje ni; oškoduje le privatnih temveč tudi družbene, vne dobunc, kar seje odrazilo v spremenjenem polo/ajf sodnik;;, k¡ mora kol organ oalasti zastopati javno korist, če lega nc storijo stranke.
l\ia temeliu rimskega m kanonskega kazen-ikegr prava sta glosatorska 'n pcstglosatoiska šola ki sla delovat na prvi pravni "akultei v Ev ropi od konca 11. do srede 15. slolc'ja. Ustvarili stn Kazensko procesnr pravo, k: so ga uporabljala j an'jí nska svetna sodišča. T ako so sc določene is'anovc rimskega kol kanonskega prjytt kf ga ic" ustvarila cerkev, izvršujoč kazensko oblast na dlagi i iinskcga prava od 10. stoletja dalje, raz ' íínlc^nnprci \ praksi ich sodišč. Zc omenjenun ! si novain umskega prava, ki so krepko zaznamovale kazenski postopek dolgih stolciij, sc je
54
Članki in razprave
ARHIVI XIX Id'x,
priključila uslannva kanonskega prava, ki je hila zasnovam kot ¡zjeirwt ir nc kot pravilo; inkvi z.iciiski kazenski postopek. Akuzalorn postopek rimskega prava namreč ni mogel v celoti zadovoljili potrebe po zatiranju kriminalitete.
V	dob. renesanse je prišlo do recepcije rim.iko-kanonskcga materialnega in formalnega prava naiprcj v delnih nemških 'zakonih m nate v času Karla V. v zakoniku za celo cesarstvo leta 1 532, ki jc nosil latinsko ime fconslilulil Crilli nalis Carolina (CCC). Predstavljal jc spojitev rinisko-kanonskcga kazenskega pr.va, kot so ga razvila sodišča rtalii.tnsk.h mest, s starim germanskim pravom. Na Slovenskem jc CCC veljal le kol dopolnitev kiajcvnih in deželnih predpisov, torej drugovrstno, pomožno.'1 Rcccpe-ja tujega prava se jc v nemškem cesarstvu nadaljevala tudi poslej in jc bila nekako zaključena šele v 17. stoletju.
V	! 8. stoletju jc bil postopoma odpravljen akuzalorni, obtožni postopek, ki paje v praksi že dolge postajal vse bolj redek pijav Popolnoma iircvizicijski so bi!i vsi nemški zakoni, ki so prav v 'začetku 19. stoletja urejali kazenski postopek Vsi so temeljili na CCC. Za naše kr;. jc jc veljal avstrijski zakon iz leta ? 803. V dobi absolutne monarhije je bilo namreč v velja vi, v skladu s poli'.icnuni nazori o pomenu in vlogi države, temeljno vodilo, da se kazniva dejanja preganjajo v kot st družbe in se nc smejo prepuščali samo volji posameznika. Ta vsekakoi napredna misel, stopinja naprej od rimskega obtožnega načela, pa je prinesla s seboj pomanik'jivosli, ki so z razvojem v tei smeri pripeljale v prave zablode. Izpeljava olicialncga načela v praksi jc pomenila predvsem, da mora sodnik delali po službeni dolžnosti, praviloma nc oziraje se na oškodovanca Vodilo dokaznega prava, ki jc sledilo temu na čelu, jc bilo iskanje objektivne rcsnicc. Znkono dajalce jc proačil, kakšno vrednost *majo po splošnih zakonih ljudskega mišljenja posamezne vrste dokazov, ki sc v stvarnosti pojavljajo v različnih oblikah in tc ugotovitve pretvoril v pravna pravila, obvezna za sodnike Ta pravila so torej doloeala vnaprej pravno vrednost posameznih vrst dol-azov in ponamc/nih oblik dokazov določene vrste v tem smislu, da so predpisala sodniku. kakšni morajo b'ti na njihovi podlagi njegovi zaključki. Kot dokazna sredstva jc z,'ikono dr.ja naštevala sodni ogled, izpoved prič, listine,
'.poved obdolženega, izpoved priče in druge in vsebovala obširna določila, v kakšni količini in kakovosti sc morajo ti posamezni dokazi poja viti. da sc jc na njihovi osnovi ugotovljeno dej sivo štelo za pra\no dokazano. Po1e¡- omenjen h značilnosti inkvizicjjskcga poslopk.. moramo omedli šc posebej tajnost, posrednost, pismenost. Sodni kazenski proces jc bil razdeljen na dva dela: preiskavo in sojenje. V prvem delu jc nastopal sodrik inkvirent, ki jc vodil preiskavo, v
Sergij Vilfan. IMurrcnli slovenstva. Ljubljana IWI. str. 127.
drugem pa sodni svel, ki je na podlagi izsledkov, spisov preiskave, razsodil o zadevi Preiskovalcu je bila pri zbiranju gradiva poverjena tako naloga pregona kol tudi obrambe. To jc še posebej veljalo za avstrijsko pravo, ki edino ni poznalo stopnje preiskave ki bi bila namenjena obdolženčevi obramb . V praks sc jc pokazalo, da je zakonodajalce postavljal dalcc nadpovprečne 'za hleve preiskovalcem. To slarje je šc poslabšal posredni način sojmja. Svet jc moral postavili inkriminacijo tako v smislu dejanskega stanja kol pravne kvalifikacije, kar jc naloga pregona, in upoštevali vse, kar jc govorilo v prid obdolženca, kar jc naloga obrambe. Vse lo je pripeljalo daleč od objektivnosti. Zlasti v avstrijskem pravu je hI obdolžence v resnici Ic obje P kazenskega postopka.
Pri obravnavanju dobe od CCC do zadnJi inkvizicijskih zakonov v začetku 19. stoletja moramo omeniti šc lorlnro. K.irolina jc imela med svojimi določbam tudi mučenj-: kol usta novo I službi .spoznanja resnice. Zakonodajalce sc je zavedal nemarnosti, da nekrivi obdolžence prizna dejanje zaradi uporabe lorlnrc Zalo jo določil, da sodnik nc sme uporabili lega sredstva, kadar proti obtoženem nc obstajajo dovolj moe.u indici in dolžnost, da vsebino priznanja preveri z drugimi dokazi. Zal se pri sojenju najllžjiH kaz ni vili dejanj sodniku Ich določb ni bilo treba dr žatt Mednje so spadali kruli lloccsi proli veščam, ki so močno zaznamovali kazensko sodstvo od konca 1 (i. pa vse do 18. stoletja.4 Tako jc ludi kazenski zakon Constilnlio Criminalis The resiana iz. leta 176S. prvi, ki je veljal za vse av strijske dežele, poznal tako čarovništvo kot lor turo. "Zelo značilna za miselnost pravnikov na visokih položajih lisic dobe jc bila obravnava copmišlva ob pripravah zakonika. Mirija Terezija jc menil;!, da ic 'vešče najti le lam, kjer vlada nevednost' Kor.ipi:acijsk<i komisija jc vzlraiala na tem, da jc pogodba s hudičem mogoča, nakar je cesarica končno pristala na predlagani člen.""1 Čarovni.ški proccsi so sčasoma pojcnja!i. Novi nazori, ki so sc počasi prebujali, so povzročim spremembe v pravni filozofiji, znanosti ir končno ludi v zakonodaji. Na oodročiu kazenskega postopka jc prišlo do ukinitve največjih nepravilnosti. Torlnro so ukinili najprej v Prnsiji, Icla 1776 jo jc opustila Marija Terezija. Inkvizilorni sodnik ! i jc moral prizadevali, da za vsako ceno dobi obložcncevo priznanje Veljalo jc namreč prepričanje, da jc obdolženec sodišču doižan odgovarjati na zastavljena vprašanja. Po odpravi lorlnrc se zalo uvedejo kazni zaradi neposlušne ;li. Avslrij:;ki zakon iz. Icla 18U3 jc s spre jetjem negativne dokazne teorije lndi| predstavljal korak v novo smer Zakon jc predpisal Likovosl
Vci d tem Marjeta Tratnik Vola,ki,, Maiev? Kii.iir. Čariivinee Ljubljana I WS, Mr. 2.1 S.
Sergij Vilfan, Refitrnic k a/en slej; a prava in pnslnpka v IK. ■Inklj'l, Zbornik znanstvenih ra/prav XLVI str. 4.
ARHIVI XIX 1996
članki in razprave
79
" količino dokazov, brez katerih sodnin. ni smel «bicxlit obdolžcnca ter obenem pooblastil sodnika. da pri končni odločitvi prctrc.sc vse izvedene dokaze kot celoto in tudi v primeril obstoji, minimalnega dokaza, ki bi zadostoval za obsodbo, na temelju lastnega izkustva sam razsodi, flli bo ohsodil ali ne. Vceje prenovitve kazenskega Postopkovnega prava so sledile kasneje Domovina novega kazenskega postopka, ki seje nve Ijavil počasi po vsej osrednji lil Zanodni Evrop: v 19, stoletju, je b:la Francija. T:idi l* jc bila do revolucije leta 1789 dežela inkvizicijskega ka Ženskega postopku. -Stanje po revoluciji je terjalo novo ureditev kazenskega procesa. Pravni teoretiki so našli vzor v angleškem kazenskem postopku, ki pa ga ni bilo mogoče kar nespremenjenega prenesti na evropsko cclino. Do pr'ih reform kazenskega postopka je prišlo ž.c konccm poletja, dokončno pa leta 1^08 ko je bil po_ ' oolconom .sprejet Code destruction criminóle Ta je stopil v veljavo leta 1811 in je bil Prvi evropski zakonik, ki te bi' posvečen izkljne-no le kazenskemu postopku V času Ilirskih provinc je veljal tudi v slovenskih deželah/' Anglija, dežela individualistične smeri v pravni filozofiji, J^ za utzliko od cciinske Evrope stala na stališču, "a okrepil ki so potrebni /.a zatiranje kritij lala llC smejo biti prehudo bieme nedolžnemu in da jc v d- onni le boljše, da nekdo uide zasluženi kazni- kot da je nekrivi kaznovan. Pondarianjc posa ¡neznik-j in njegovih pmvic se jc v angleškem kazenskem postopku Kazalo predvsem v strogi ■Zvedhi predpostavke o ohdolžcnčcvi nedolž r,,'s<i, v prepričanju, da nobena oblast nima pra V'ee )brlolxcncg¿] prisilili v izpoved in v dosledni ■Zycdhi obtožnega načela, po katerem ima ka/cn-Postopek značaj pravnega spori obdolženec poio/aj enakopravne stranKC. Opravila prego! a> stijcnja m obrambe so bila popolnoma ločena 1 Poverjeni vsako posebnemu organu. Veljala jc 1134"M ocena vrednosti dokazov po svobodnem Pfeudarkii ter določba, da se mor;.jo vsi dokaz:.
uporabijo pri odločanju o' obdoiženčcvi p! ,(1¡. izvesti neposredno na razpravi in javno. 'r l'Zun kaznivi'i dejanjih so o krivdi razsojali ncr »klicni sodniki popotniki
„ N«vi francoski kazenski postopek, sad pre neevanjj načel in nstanov mgleškega kazen-I i'"1 postopka ter prakse francoskih sodišč jc iincl dva dela: priprvljalni postopek in glavno ra/pr, Prvj dc] Jg bjl v rokab potovalnega ^nika, k: jc toiiko začel postopcK, razen v izjemnih primerih, lc na predlog jasnega ilea. T* del je imel inkvizilorni značaj. Zaradi 'ijšanih pravic obdolžcnca preiskovalni po' ¡■"Pck m imel značaja spora, temveč enostranski iiradovanjii oblastnega organa. Motnost '"i a m bc je pridobil obdolžence šele, ko jc bila I tiskava končana, O nadaljevanju postopka jc
odloČil poseben svet sodnikov. Kadar je le-ta :/. dal obtožnico, sc jc na njenem Icmclin opravila tavna razprava, Postopek jc bil tor^j zdmžek inkvizicijskega in akuzatornega kazenskego postopka, lako imenovan, mešan kazenski postopek. kakršen jc, v raznih različicah, šc danes v veljavi na evropskem kontinenti!. Do rcccpeijc je prišlo postopoma po letu 1848.
Razumljivo je, da pravne ustanove, ki so v Angliji nasialc z razvojem skozi dolga stoletja in so pretežno predstavljale običajno pravo, niso mogle biti sprejete v Evropi v isl oblik kot v Ar :liji. Prav tako jc bila izvedba načel v ostalih evropskih državah različra od one v Franciji.
V 19. stoletju so <x absolutne monarhije spreminjale v ustavne, čisti preiskovalni kazenski pc ;tc pek pa v mešanega. V Avstriji j: h I nov kazci ski procesni zakon sprejet leta Bg£0. Politične spremembe, kratka prevlada nazadnjaških sil, so se odrazile tudi v vrsti odredb, ki so zadevale kazenski postopek in končno v novem zakonu o kazenskem postopku v letu 1853. Nove politične spremembe in uvedba ustave v šestdesetih letih pa so povzročile ponoven, tokrat dokončen obrat, ki se jc odra i 1 v Kazcnsko-pravdnem redu leta 1873. Ni. Slovenskem je la zakon veljal do 1. januarja 1930. za prestopke ki so se por loj imenovali prekrški pa ¡šc dlje Načrtov nje, snovanje, izdelava, razpiavljar.ja ;n sprejem novega aizcnske^a po;;topnika jc potekalo deset let. Že Kip i920 jc kazenskopravni odsek zakonodajnega svela pravosodnega minH strstva poveril i-.dclavo zakonika profesorju k; zcHfcga prava na univerzi v BcacradJ dr. doži Marki 'ieu m dr. Nikoli Ogorcliiei.R Za t;mclj mj b1 služil zakon o kazersKcir. postopku iz ' Ui 1875, ki je dotlej veljal na Hrvaškcir in v Sla voni ■ m Sc bil posnetek avstrijskega iz lela 1973. Osniuck novega zakona jc bil sestavljen žel» 1921. Poslan jc bil v mnenje vrhovnim sodiščem, d'žavnim pravdništvom in posameznim priznanim kmn nilistam.	, v
Zakon jc bil po nekaterih dopolnitvah in številnih zapletih v skupščini sprejel šcic v začetku lc a 1929,y Imel jc 500 paragralov razdeljen i'i na cedemindvajset poglavij. Kazenski poskipek se jc delil na p:ipra"ljalni, vmesni sli prehodni del in glavni po:;topck. Edina ' cčja razlika, ki je ločevala ti 'zakon od d ugin osrednje- m za-h idnocvropskih kazenskih postopniko* i^ bda opustitev laičnega sodstva. Pnstnpek jc bii inkvi-'ie-ik''-akuzalorni. Skrb orzavc, da sc storile kaznivirf dejanj kaznujejo, ko so poškodovan r a\ni in s Kil druibem red, jc bila, kol pr: inkvizicijskem postopku, poverjena predvsem
U,k;' Mcifc Ka/rmU iMlti lil .Slovenskem 1'JliM'J29, 1'W l. sir, 21.
7 Primerjaj: Mclnd IJnJcnc, Sedanjo pravni) Manjc Jilcilc ka/nn-v J;l rekrskov. prejinjih pn Mnpknv, Slovenski Pravnik
XL:V/llJ3tl,.>.lr. 3. H vet o leni "Icj: Niknb Oi;orcliL'a, Zakunik o .suilskimi kn-
vičrlu^ 'tiku, Zagreb 1929,Mi. IS-24.
* Zakim divi' d M« spremembe Wa IW1 >n lela Tm
54
Članki in razprave
arhivi XIX Id'x,
javnim organom Razlika jc bila v organizaciji teh organov, Dejavnost preona jc bila ločena od dejavnosti ;;ojcnja. Veljalo jc načelo nfieialnosli, kar pomeni, da kazenski pesi opek sproži organ pregona v korist družbe opravijajc službeno dol/nosi (offietum). Seveda lo načelo ni bilo izpeljano v popolnosti. Obstajala jc manjša skupina kaznivih dejanj, katerih pregon jc bii prepuščen privatni tož.hi V teh primerih je državni tožilec vstopil v po; lepek le na zahtevo pooblaščenega tožilca. Drugo važno načelo je bilo naccio akuzatornosti ali obtožno iačc!o. Postopek jc bil v zasnovi urejen lako, daje bilo .sodišču v kar največji meri prepuščeno le sojenje, zastopanje korirli nasprotnih strank, pregona 111 obrambe, pa vzeto iz njegove daj a vnosi i: Tudi tu načelo ni bil o dosledno speljano. Predvsem ni veljalo v prvem delu postopki», ki jc še ostal inkviziloren, pa tudi sodišču jc še vedno ostala nravica, da i/vede tudi lake dokaze ki jih nobena slranka ni predlagala. Veljalo jc načelo iskanja materialne rcsniec. Tudi inkvizicijski postopek jc postavljal zahlcvo iskanja objektivne rcsnice, a iskal jo jc prek dokaznih pravi i in laki le formalno resnico. Tit jc occna dokazne moči različnih dokazov prepuščena sodniku in njegovemu preudarku, ki jc bil vezan ic na pravila razumnega mišljenja in nc več na pravne pred pisc. Pomembno vodilo, na katerem jc slonel kazenski postopek, jc bilo tudi načelo neposred nosti in ustnosti Pri ink.izteijskum postopku jc veljal pisni način, saj jc sodišče odločalo le na temelju spisov preiskave; sedaj pa jc bilo potrebno, da so ,sc vsi dokazi izvedli neposredno pred sodniki na glavni razpravi, kc so lahko sami poslavljali vprašanja po lastnih spoznanjih in polrebah Preiskava ima sedaj le namen zbiati gradivo, ki ic potrebno za odločitev, ali nai obdolženca postavijo pred sodišče ali nc. Glavna razprava jc bila javna in lahko ji jc prisoslvoval vsak polnoleten državljan, n njej sc |e smelo javno razpravljati in pisati. Načelo javnosti nt veljalo v prvem delu postopka, pa tudi nc za sklepanje in glasovanje sodnikov. Drugi evropski ka/ensk, proce: ni zakoni so dopuščali j/ključilcv javnosti, kadar so lo zahtevali razlogi javnega reda ali javne morale Naše pravo jc dodalo šc državno varnost. Edino načelo, ki jc veljalo v vseh osrednje- in /aliodnoc/ropr.kth državah, razen v Jugoslaviji, bilo načelo sodelovanja nepoklicnih sodnikov pri sojenju. Ohstajala dve obliki vkljuecvania laikov v kazenskem postopku. Porolniki, ki z odgovori na vprašanja samostojno odločajo o krivdi, in prisednik' iskati: ii), ki skupaj s poklicnimi sodniki v sodnem zboru odločajo o krivdi in kazni. Francija je prva uvedla poroto po an leškem vzoru in sledile so ji v 19. slolclju nemške dežele. Tudi prt nas smo pozna-i poroto vse do leta 19^0. Pravna znanost jc začela kritično razpravljati o tej obliki sode lovan;a nestrokovnjakov v kazenskem postopku in mnoge evropske države so postopno prešle na
drugo obliko. Jugoslavija sc jc odločila, da laikov sploh nc vključi v razsojanje, čeprav se Slo-vcnci, kol poroča Dolenc, s tem nikakor niso strinjali.1"
'lak je bil v glavnih obrisih kazensk, postopek, k. jc veljal na slovenskih lleh do druge sve tovne vojne Po vojni smo dobil« popolnoma novo ureditev, ki ni zrasla na temeljih prejšnje, temveč |C našla svnj vzor na drugem koneu Evrope v Sovjetski zvezi.
zu$am,\1lnj:assung
Das GESET7 ÜHÜti DAS GliRlCHTLICtli: STRAFVERFAHREN AUS DEM JAHRE Vm, SEINE GRUND SÄTZE UND SEINE GFSC1 HCl ITE
Der Ueitrag hicicl eine kurze Übcrsiclil über d Gnindsül/.c des- Gesetzes über das gcrichll'chc Siraf verfuhren aus dem Jahre 1929. das bis zum Zweiten Weltkrieg GcHtin^ hatte. Dieser Zeitabschnitt isi filr die Entwicklung des Stra frcch ts- von £r*Mtr Bedeutung, bedeutet er doch den Abschluti einer langen l'criodc, m der ein Strafverfuhrens recht Geltung hatte, das wenigstens in .seinen Ar (SiJA dem Strafrcchi der cntwickclstcn und rcchllieh foigcüchrittcrstcii Staaten glich. Die Kennims der Tätigkeit und Geschäftsführung der Strafgerichte .sowie ihrer Organisation i\t hei der Aitiwcr'iing lind bei der facliliclicii Bcarheiiung ihres1 Archivlonds vor allem deswegen von Bedeutung, weil diese Gcriehic in ullcn Gesell Schäften eine sehr wichtige Rc,llc spicicn.
S I'M MAR Y
THE 1929 CODE ON 1'ti.NAL PROCEEDING?,, ITS PRINCIPLES AND 1IISTORY
The article describes the historical development and principles of the l'cna! Code of 1929, which was in force until World War II. 'Iliis is a very important period in the development of criminal law in Slovenia, as it represents the end of a long period daring which criminal priK^cdiugs were in force in Slovcniu. ihc conccpt imd hisic principles of which resembled the criminal laws of iTic countries wliich were most developed urid which brtl ihc most advanced legislatures'. It is essential lo have a knowledge of the work and administration of criminal courts uiid their organisation (which is a prerequisite for ihc evaluation and management of ihni archival reeordsj, bceaiisc llic.se conns play an important role in every society.
Metod Dnlc.ic, Sfrflni k a/en ski posiopnik kraljevine Jugi isla-vije, Ljubljana l'J32, sir. 14-2?.